Leto XL, st« 10. („jutro" x XL, st. » a> Ljubljana, ponedeljek 4. marca 1940 Cena t Lipiavaišlvu >.|uüi |iuia rumllJtrVfa — Telefon »t 31234 3123. 8124 SI25 112« toseràtn* vliieieK: Ljubljana Selen-ourgova uL — Tel 349v m ìaw Podružnica Maribor Srajskj tr* 1 1'eiefoE »t WA Podružnica Jen«- K<>renova ulica i — Telefon *t I»0 Podmeni.-a lesemce Pn Kolodvoru 4t 100 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska :esta 4t «2 Pnrir-ižnir-a i "invite v MSI dr Baum- ''H r\ PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo LJubljana Knafljeva ui 5 reiefoti •t 3122 3123 3U4 3126 ID 3120 Ponedeliska tzriajs »Jutra« iznajs vsa* Donedeiipfc tiutra] - Na--o^ * oosebe- m vena o* :*>&V orejemana Dto ».- oc '■aznaftaJ-db iostavMena Dtn 5 - me^no Maribor iraislci trjs »t ? TeieJor» It 2455 Celje Strossmaverleva jI L Tel 45 Rokopisi se ne irra^ato - Ogiaai tu ta rifu leta evropske uojne Prvih šest mesecev vojne med Nemčijo in zavezniki ni prineslo odločitve — Zavezniki so slej ko prej gospodarji morja in so trdno prepričani v svojo končno zmago Pariz, 3 marca. AA. (Havas). Z dana šr.jim dnem je poteklo šest mesecev od kar se je začela nova vojna v Evropi Ob te- priliki je urednitvo »Petit Parisiena« prosilo, da min-strski predsednik in drugi ministri za vojsko, mornarico zrakoplov-stvo in kolonije v par besedah izrazijo za javnost svoje poglede v nadaljnji razvoj dogodkov Daladier je rekel: Pred šestimi mesci se je začela vojna po volji Nemčije ki zah teva. kakor je reke! Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf«, da se izolira Francija m po-tolče. toda Francija se je dvignila za svojo obrambo z ogromnim elanom Po šestih mesc'h vojne so naše meje nepoškodovane, na a morja so svobodna vsi Francozi m Francozinje pa lahko svobodno posvečajo vse svoje sile za zmage domovine. Minister Campinch> je izjavil: Na en' strani se opaža, da se kršijo dogovori glede pobijanja nedolžnih žrtev ki se vedno bolj zvi uje, v sistem arogantnih proklamacij na drugi strani par se nahaja svoboda narodov dostojanstvo človeka in večni ideal pravnih odnofaiev v družabnem re du. Zato naši m'adì mornarji trpijo v služ bi v burn h nočeh ogroženi z minami in torpedi Zato naj on- naši ljudje ki se na hajajo v ozadju pre\zemaio nase enake žrtve, da bi bili dostojni ob žrtvah te naše m adine ki nastopa povsod tako junaško. Admiral Darland je izrekel- ^est mescev se brez miru in počitka borijo vojne 'adje prve linije, križarke torpedovke. podmor-n ce in patro'ni čoln' ter zbuajo zasejane mine Ravno tako se vodna letala uspe.no udejstvujejo nasproti soviažn;ku v svojem i zanikati, da skuša Italijanski tisk zanesti vednem naporu in s svojo zvitostjo. Generaci štab in vse posadke ladij so prežete z zvesto in lepo tradicijo glavne francoske mornarice ter radi izpo'njujejo svojo težko na'ogo Pono'noma je zavarovana svoboda morja in Francija lahko razp^'a-ga z vsemi svojimi materia'nimi viri, boreč se s po'no vero v končno zmago. General Vuillemin je povedal: V teku prvih mescev vojne so naši fantje podali d-^kaz o vrednosti njihove vežbe in o svojih visokih sposobnostih, kar se tiče hrabrosti in e'ana Zato francoske zračne siile lahko z zmagovitostjo odgovarjajo na na-nade sovražnega leta'stva Minist et Mandel pa ie rekel' Na koncu prvih Sest mescev vojne ie dovolj če se ugotovita sledeči dve konstantaciji: Pri >cenjanju francoske kolonia'ne posesti, ne računajoč pri tem Severne Afrike so nam •zven evropske kolonije da'e nad 2 milijona ton raznih surovin To se tiče poljskih pnde'kov Kur pa se tiče pomoči, ki jo dajejo francoske kolonije s svojim ;z-vežbanim moštvom. so doslej francoske kolonije ponudile Franciji več svojih človečkih sil. kakor sc i'h mog'e nuditi v teku vse svetovne vojn' od 'età 1014 do 1918. Če pa je potrebno, dohob francoske kolonije lahko nud'le francoski trgovni trikrat ali štirikrat to'iko ljudi Afrfki rojaki ki vedo da so naravnost ogroženi zaradi nemških zahtev sr pripravljeni na vse žrtve da bi se čimprej doseg'a zmaga Me-tropo'a nai odloči, oni pa nestrpno čakajo na poziv metropole v italijansko javno mnenje neko nerazpo-loženle napram Franciji, očitajoč ji neke protiitaliianske tendence. Toda vsi ti pojavi so pač le začasni, ker so neutemeljeni. Francoski merodajni krogi tem pojavom zaradi tega tudi ne marajo pripisovati kakega večjega pomena. Švica ostane strogo nevtralna Bern, 3 marca. \A. (Stefani). Šef švicarskega političnega departementa je dal zastopnikom tiska sledečo izjavo- Švica ne bo spremenila svoje zunanje po- litike. Nevtralnost je nai alfa in ornega. Niti prej, niti sedaj, pa tudi ne poslej ne bomo vodili nobene osebne politike, temveč dosledno politiko zveznega sveta Papež moli za nur Vatikan, 3. marca. AA. (Havas). Po današnji slovesni sv, maši v cerkvi sv. Petra, je imel sv. oče kratek govor, v katerem je med drugim rekel: Kadar se spopadejo Imperiji, karar nastanejo potresi na zemlji, kadar burja zagrabi morje, nam ne ostaja nič drugega, kakor da svoje poglede obrnemo k vsemogočnemu, v čigar rokah le naša usoda. Nato je sv. oče posvetil svoje molitve, da bi se mir povrnil na se ml jo. Občni zbor Narodne banke Beograd, 3. marca. p. Danes je bil občni zbor delničarjev Narodne banke. Vodil ga je guverner dr. Dragutin Protič. Ker so bila vsa poročila že poprej dostavljena delničarjem, je bila o njih samo debata. Znani beograjski finančnik Velimir Bajkič je obširno govoril o režimu pod bivšim ministrskim prec'sednikom Stojadinovičem in finančnim ministrom Dušanom Letico, njemu pa je odgovarjal beograjski odvetnik Arsen Stamenkovič. Naposled so bila vsa poročila odobrena in izvedene dopolnilne volitve. Med drugim je bil izvoljen v upravni odbor Narodne banke trgovec Anton Fazarinc iz Celja. Vel'ica dobrodelna prireditev v Beogradu BeOgra^ 3. marca. p. V beograjskem gledališču Je bila snoči največja družabna prireditev letošnje sezone, zabava v korist zimske pomoči. Prireditev je bla pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginje Olge. Udeležili so se je predstavniki vseh beograjskih družabnih krogov, osebno pa je prisostvovala tudi vseka pokroviteljica. Navzočih je bilo več članov vlade, NEMŠKI MIROVNI POGOJI Domneve diplomatskih krogov o Hitlerjevih sporočilih Wellesn — Nemčija zahteva prvo besedo v Evropi emška vojna bilanca Po zstrfün nemškega vrhovnega poveljstva ]e Nemčija dosedaj izgubila 78 letal, 1 oklopnico, 2 rulilca, 6 patrolnih lati.} in 11 podmornic Berlin, 3. marca. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo objavlja: Po šestmesečnem vojevanju na kopnem, na morju in zraku je kot vojaški rezultat treba nag'asiti to da je bila v tej vojni samo v teku 18 dni razbita poljska oborožena sila in je bila vsa poljska deže'a zasedena po nem'kih četah S tem je bil namen nem kih nasprotnikov, da bi prmo-rali Nemčijo voditi to vojno na dveh frontah, v najkrajšem času preprečen. Na zapadni fronti si nasprotnik niti na enem mestu ni upal izvršiti napad ali predor V času 7 nem'kih napadalnih akcij je nem'ka vojska dokaza'a svoj „ borbeni duh. visoko stopnjo voja ke izobrazbe in oborožitve. Kjerkoli je nasprotnik skušal na položajih zapadne fronte prodirati na nemško ozemlje, je bil takoj odbit Nem ka vojna mornarica je popolnoma uničila poljsko pomorsko silo razen onih poljskih vojnih ladij, ki so se že pred začetkom vojne umaknile in s< bile pozneje internirane. Nemčija je proti Angliji m Franciji vršila pomorsko vojno z znatnimi uspehi. V severnem morju se nahajajo poleg ladij, ki so potrebne za zavarovanje pomorskega pota za ncm.ki trgovski promet, nemške pomorske in podmorske vojne sile. V istem času se je izvršilo tudi polaganje min v pomorskih okrajih vzhodne in zapadne angleške obale. Na Atlanskem oceanu sta bili določeni zn vojevanje nemški vojni ladji »Admiral v. Speec in »Deutsch'and«. Tekom bitke v Montevideu na Atianskem oceanu je nem- Berlin, 3 marca z. Rooseveltov odposla nec Sumner Welles je danes dopoldne naj-prvo obiskal v prostorih vodstva narodno socia'istične stranke Hitlerievega namestnika Rudolfa Hessa. Popoldne je bil v Ka-rinhallu pri maršalu Göringu, s katerim ie imel zelo obširne razgo\ore zlasti o gospodarskih problemih. Zvečer se je Welles vrnil v Berlin, odkoder je » ameriškega po-s'an!štva telefonično govoril z Washingto-nom. Jutri zjutra? bo Welles zapustil Berlin ter bo preko Švice odpotoval v Pariz in potem v London V nem'kih noučen.h krogih zatrjujejo, da je dobil Welles v Berlinu zelo ob'irne, odkrite in podrobne informacije o stali* ču Nemčije do vseh mednarodni problemov in da je. v kolikor mu je šlo samo za to. da dobi podrobne informacije lahko popò't orna zadovolien. Po informaciiah k> jih je dobil berlinski dopisnik United Pressa i z 7.e'o zanesljivega vira. je traja' razgovor med Welle-i som in Hitlerjem nad dve un Kancelar ška mornarica povzročila sovražniku občutno škodo Kot rezultat nemške pomorske vojne se lahko smatra, da so bile potopljene mnoge angleške vojne ladje uničenih je bilo 23 vojnih patroljnih 'adij in čolnov za lov min. pa tudi druge angleške vojne ladje so bile hudo poškodovane, tako knžarke tipa »London« in večje število ru'ilcev ter pa-tro'nih čolnov Poleg tega pa je bilo potopljenih 532 trgovinskih ladij s skupno tona- ^ scinti a u«n.-e a ri ji žo 904 913 ton ki so pripadale sovražni- I -, . « . j * I ostritev voimn operacij skim in nevtra'nim državam. risih ie Dovedal vse ono. kar ie Nemčija v Drvih šestih mesecih vojne ustvarila v gospodarstvu Dosebno elede surovin in živlienskih potrebščin oot^m pa ie Douda-ril oomen nemško-soviet^eea gospodarskega sporazuma in rekel: »Ta SDorazum ie Dokazal vsemu svetu, da ie nemška gospodarska oolitika konstruktivna Kapaciteta nemškega gosoo-darskega orizadevania se ie znatno oove-čala tudi s tem da so se vrnila in zed'nila i Nemčiio vzhodna ozemlja Toda med naiva*neiše Dogoie nemške gospodarske stabilnosti soada vsekakor nemški socialni red ln do vrha izvršeno edinstvo. ki vlada v Nemčiii DanaSnia voina Domeni volno narodno socialistične Nemčiie Droti angleški olntokraciii « Na koncu ie t t^el Göbbels: Zmagal bo oni narod, ki ie najgloblje uresničil svoje edinstvo. to Da i e samo nemški narod. Vtis v Parizu PaTfe, 3. marca. z. Vesti, ki so prispele semkaj o Hitlerjevih izjavah Wellesu. so vzbudile vtis. da Nemčija sploh ni pripravljena za kaka mirovna pogajanja. Obveščanje Roosevelta New York, 3. marca. AA. (Havas). V vlaku, s katerim se ameriški predsednik Roosevelt vrača v Washington, je izjavil novinarjem, da je od Sumnerja Wellesa dobil že več poročil Iz evropskih prestolnic, da pa novinarjem ne more ničesar izjaviti vse dotlej, dokler se We>s ne vrne v Washington. Nemčija je obenem v najkrajšem času uničila poljsko letalstvo ter pokaza'a, da so njen» zračni aparati zgrajen' iz odličnega materiala V najslabšem vremenu je Nemciia vršila smele polete nad Anglijo in Francijo in pogostoma napadala sovražne vojne ladje in kci vuie Uničra je ladij, večinoma trgovskih med njimi posebno iz nevtralnih držav. 52 ladij pa je bilo poškodovanih z bombardiranjem. Dosedaj je Nemčija zrušila 285 angleških m francoskih letal Samo v enem ang'eskem pristanišču je bilo uničenih 50 letal Z gotovostjo se lahko reče, če se računajo tudi dosedaj neregistrirane izgube da so zapadni zavezniki izgubili 335 ietal. Nemčija pa je tekom šestih mesecev vojne na zapadni fronti izgubila 35 letal, 43 pa je bilo poškodovanih zaradi prisilnega pristanka. Nemške izgube so, če se primerjajo ti nemški uspehi, neznatne Nemčija je izgubila eno oklopno ladjo, 2 ruši'ca, šest patrolnih ladij in 11 podmornic. Na mese», pomeni to za Nemčijo izgubo dveh podmornic. Stališče zaveznikov t nI čas oklevanja kombinacij in razmišljanj" Pomembna azjava Daladiisra — Francija je odločena voditi vsiljeno vojno do kraja Pariz, 3. marca. j. (Havas). List »Le Matin« objavlja razgovor ki ga je imel francoski ministrski predsednik z zastopniki japonskega tiska. Prikazujoč v glavnih smernicah sedanji položaj v Evropi, je Daladier naglasil. ca je Francija trdno odločena nadaljevati sedando volno do kraja. Sedaj ni čas* za nikaka razmišljanja, za nikake kombinacije in za nikaka oklevanja. Vojna se bo čedalje bolj stopnjevala. Franciia je dovolj dolgo čakala in se pogajala. Doprinesla je velike žrtve, da bl ohranja mir v Evropi. Ni ji uspe'o. Da-nes — je de-ial Daladier. ko nam je bila vojska že vsiljena, smo odločeni voditi jo do kraja. To je enodušna volja francoskega naror'a. Na vprašanja japonskih novinarjev glede odnošajev med Francijo in ItaUjo. ki so postal sorifto malega nesoglasja med Anrliio 3n Tta'ro 7*pi no^ohno vožm je Daladier odgovoril: Naši odnošaji z Ita- lijo so vseskozi korektni in upamo, da noben dogodek ne bi mogel vplivati nanje, da bi se kakorkoli ir.premenili. Pariz. 3. marca. j. (RSV). Francoski diplomatski krogi so s posebnim zanimanjem spre eli Daladierovo izjavo japonskim novinarjem, da je Francija v najboljših odnoSajih z Italijo in ca teh odno-šajev ne morejo izpremeniti kaki zunanji vplivi. Daladierovi izjavi pripisujejo prav poseben pomen v trenotku ko se je bila Anglija odlomila razširiti pomorsko kontrolo nad nemškimi transporti premoga v Italijo. Dalarlierova izjava — pripominjajo v teh krogih je dokaz dobre volje Francije napvam Ttaiiii ter želje Franciie, da bi se tudi odnošaii Anglije z Italijo popravili. Res je — pravijo v francoskih diplomatskih krosih. — da so postali zadni' čas Ttpliie do Nem^'e žl,7ahnejš" t-^ko ni rv'",r,?m sros^-r^TPke-" in ku'-tumem polju. Prav tako tuài ni mogoče Hitler ie ameriškemu odposlancu obS'rno orisal nemško naziranre o vzrokih sedan\e voine in obrazložil tudi poßoje po katerih bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir. Pri tem pa je Hitler izrecno poudanl da je Nemčija doce'a pripravljena tudi na po- p da jt- na obnovi pocoìev. ki jih stavita Anglija in Francija, za Nemčiio sklen tev miru docela izključena. Nemčija je po :z iavah k; so iih že ponovno podali ang'e'ki in francoski državniki. prepričana da hočeta Angliia in Francija razbit' nemško državo 'n uničiti nenrki narod dočim je Nemčija trdno odločena, boriti se do skramost' in se upreti vsem takim načrtom Nemčiia zahteva. da se ji kot največii evropski vele sili prizna prva beseda v Evropi, dočim naj se Angli i a ne vmešava več v zadeve ev-renskega kontinenta, marveč naj se zado-I volji s svoiim imnerijem. Francija naj se omeji na južno Furono ir ne svoie kolo-n'ie Eden gla'~n:h nemsk'h poeo'ev za sklen'tev miru ie tudi vrnitev vseh bivš'h nemsk'h ko'onij ob istočasni reciti it nii-ho\ ih meia. Raren tega za^te^a Hitler, da ostr.neta Češkoslovaška in Polìska sestavni del nemškega raihi. Nemčija ho^e v Evro-rcpi stabi'en mir. ki je mogoč le tako, da se Ang'ija in Franciia odre'eta nadaljnje- ! Irmi vmešavanju. Po tej raz'agi je H;+'er nacel odno?aie Zed'nien'h držav do Nemčiie in zaveznikov in izrazil mnen'e. da zadržanje Zedi-n'en;h držav ni v sk'-Hu z nevt'-a'nostjo. Hitler ima vtis, da so Zedinjene države na strani zaveznikov in da se mora Npmčiia boriti nn>ti vsem denT>VmcMam H t'er je sprožil tudi vT>raranie fincko-sovietske vojne in ie izrazil mnenje, da ie posredovanje Nemčije v tem so<>ru no^fbno 'n kori«tno. K on-no je H:t'er omenil tudi vrva'anje ma,:h nevtra'n:h držav, ki so po n;»<^ven mneniu ogrožane od An^'üe »n F^nciie. We"es je vzel te izjave kanc?'aria H;t'er-ja na znanje, ne da bi poda' k*kr"n?ko'i svoje pr'prwmbe. Razgovori, ki j;h je imel Welles z Göringom so se nana'ali izključno na gospodarska vprašanja. Gšbbels o vsjm Leipz'g 3 marca AA (DNB) O pr 1 ki jtvoritve oom'adnsia vkleše i ma v Leipzigu ie imel nemški mini "ter za oroDagando dr. Göbbels govor, v kat'rem je takoj cd oočetka izdavil, da ie otvoritev tega sejma dogodek največje važnosti. V?le~e;em v Le'p'igu omogoča da ^vet vid' ne camo gospodarsko de'avncst Nemč je t mveč tudi intenzivne gospodarske -"drošale ki iih Nomčiia vzdržuje kliub vo'ni z mio-*"'m! državami N^to ìp d CVSbb^ls "tvoril o blokad-' i« da 7 b'o'^^o nemogoče premagat: Nemčijo V kratkih ob- Evropa se mora osvoboditi neprestanih groženj in napadov London, 3. marca. AA. (Havas). Z ozi- j govore s Hitlerjem In Ribbentropom omo-m na rvHhoH Snmnpria Welles» v e4av- ' goča, da pride Welles do prave istine po najkrajši poti, ki za povratek v Ameriko rom na prihod Sumnerja Wellesa v glav na mesta zavezniških držav nedeljski listi ponovno pišejo o splošnem angleškem stališču. Pogoje za sklenitev miru bodo diktirale vlade zavezniških držav, pa ne Nemčija. Listi naglašajo da bo Roosevel-tov odposlanec v Londonu lepo sprejet. Dobil bo vsa potrebna obvestila o angleških argumentih, ki so itak bili že jasno pokazani v tolikih Chamberlainovih ln Ha-lifaxovih govorih. Diplomatski urednik »Sunday Timesa« navaja, da je Sumner Welles prišel v Evropo ne zato. da bi posredoval, temveč, da bi Iz prve roke slišal mnenja o raznih vojnih pogledih. Zato se ne pričakuje, da bo Welles pripovedoval eni stranki, kar je čul pri drugi stranki, ker bi bila sicer iskrenost njegovih razgovorov nemogoča. Rezultati niegovih razgovorov in njegove misüe bodo mogli bUi znani šele potem, ko se bo vrnil v Ameriko ln bo podal poročilo Rooseveltu. Din^om-it.skl uredn'k »Obse.rvera« pravi, da činjenlca, da je Welles začel svoje raz- vodl preko glavnih mest zavezniških držav. V istem listu trdi dopisnik Gardinu. da namerava Sumner Welles obiskati tudi Varšavo, Lublin, pa tudi Moskvo in Helsinke. »Sunday Dispatchc piše, da je mir po svetovni vojni napravil Nemčijo za gospodarico Evrope. Tak položaj bi po nekaterih letih moral dovesti do nove vojne z zapadnima velesilama, ki bi se vodila v neugodnejših razmerah za zaveznike. Usoda zapadnih velesil bi v tem primeru bila slična usodi Poljske. Toda v znatno večji meri se lahko Anglija in Francija odločita za nadaljevanje vojne prav do končne zmage in Co rešitve novih temeljev, novega evropskega reda. Evropa se mora osvoboditi neprestanih groženj in na.oa^ov. Kar se tiče možnosti rarširjenia sovietsko-fl^ske«ra spopada na Skandinavijo, pravi »Svndav Dispache, da bi zavezniki takoj intervengali v Skandinav^i in na Baltiku, öe bi kdo napadel Norveško. Angleška vojna leta!a petič nad Berlinom Vrgla so na stotisoče letakov, ne da bi bila ogrožena od protiletalske obrambe Landen, 3. marca o Pet'č so v pretekli nc-či angleška vojna lct~la v teku enega tedna letala rad Berlinom. Na povrat' u so Ict Ja tudi nad B; rkbumu. Nordere em, in vcjašk?mi oporišč-' ra o'ok-j Sy't. Nad Bcr'inom si ar gl let Ia vrgla v*č 100.0P0 letakov, obešenih na raxvt'T"enlh P"c1al'h. Dcčim je nemška pro'i Jet"'s' a obramb? doklej v vrh t~k"h primer h molto'a. *e tokrat st pila v akc'jo. vend~r pa z obstrrf-'evan'em angleških leta1 «< 'mela "cbenega uspeha. Poročila z zapadne fronte Berlin, 3. marca. br. Vrhovno pove'j-?tvo objavlja, da na zapadnem boj'š6u ni bilo nikaklh posobnih dogodkov. Nemška letala so zvrš^a več izvi^nOdh po'etov nad Severnim morjem ter so ob vzhodni iball ns.pad'la dve patrolnl 'adji >n 11 tr--cvrfv'h parnlkov v konvoju od kater h > j-fiv» T»r>''0T,,'!~T>,*> mV" zVet'fi Na zapacni fronti so bila tri francoska letaJa sestreljena, dve nemški izvdmiški etali se nista vrnili na svoja oporšča. DNB čodr tno poroča, da je bilo eno nemško letalo na povratku z izviinišk^ga poleta nad Anglijo napadeno od 7 angleških letal, Eno anglefko letalo je bilo pri tem sestreljeno, dočim se je nemško letalo srečno vrnilo. Pa: i z, 3. mrrca. br. Havas poroča, da je b 'a danes na zapadni fionti zabeleže- ' rta obojestranska letrlika aktivnost. Med franccek'mi in nemškimi letrli je p:iš'o do zračne bitke. Francoska letala so se-streli a dve nemšk; letali. Anglež' pa so scstieiri eno nemško leta'o. Eno frrnco-sko leta1© je blo v boju poškodovano ln je moralo na francoski strani zasilno pristati. Berlin, 3. marca. AA. (DNB). Tekom včerajrnjega dne 90 b'la zbita na t'a tri francoska leta'a. Od začetka voine do včeraj je b;,o zbit h 288 francosk:h in angleških letal. Krvave ulične borbe v Viborgu Sovjeti pr" tiskaj o s treh strani v meato, kl )o io popolnoma v razvalinah in v plamenih Pariz. 3. marca br. Havas poroča iz HeU i *..ja: V ulicah Viborga, ki je v ruševinah in plamenih, se vod'jo t gore ne borbe. Sovjetska letala oodpirajo prodiranje tankov in napade pehote z mečnim bombardiranjem mesta in z metanjem zazidalnih bomb. ki so povzročile številne požare. Finske čete brane1ših dogodkov rač oa ie sov1°tsko letalstvo danes zopet hudo bombah ralo razne kra'e v not^anfo-M Finske Po^bno hudi letalski npoadi so b:li na Kuvolo Lafi Tam^ere Obo in še na mno°e druge krair Bombir-. dirarie ie zphtevaln mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Položaj na F Imkem i>l-àKwa, a. marca. AA. Na poü-agi sov-jeisiuh aokuiuenuov op.suje g Oreser na s.eueci nailn sedanji poio^a.j na UinSitem in pucek doseuanjib boib: f.au tiemi te. m je sovjetska vojska za-če.a na Ka.eiijskem ozemlju napaue na Ai-üiiiierheimovo linijo P.ej so une operacije z vei.kim števi.om vojaštva nemogoče za*adi izredno hudega m-aza. Prea 01.jaz.vo, ki se je začela il. februarja, se je sovjetski vo>ski posie^Lo na zapauiiem ae.u zemeljske ožine zaveti nap.ej po-maAnjene položaje m se publižati g.avoim po.ozajem. V p* vem tednu sovjetske ofen-z.ve so ruske čete nap,, euo vale prav do Ka.^iare, p.ibližno 10 km pred Mannerhei-:movo linijo. Ta prodor so Rusi razsniu prihodnje dni. Zato so finske čete umaknile svoje desno kiiio prav co Muolajei-vija in so se utrdili na črti pri Somek-su^ji. P^ed temi novimi finsk.m' položaji se je sovjetska ofenziva ustavila in Rusi so morali preurediti svoje napadalne cete, kar je zahtevalo precej časa. pieden je na novo f; on to prišla sovjetska težka artne-ri,ja. Sedanji položaj na tej fronti, ki je zelo važen del vse fronte, je sledeči. Marinai -heimova črta je orebita na vsem zahodnem delu prav do Viborga. Sovjeti so izvršili tudi prodore med obema jezeroma na jugu Airepe. Na tej fronti se borbe nadaljujejo oa Suvantole do Tajpala. Nova fionta se po tem takem razteza od Kile-paatole mimo Hanijokija in Talija pj.av do Viborga. Kar se tiče sovjetskih zračnih sil, se je pokazalo, da so simo premočne in da je nji hova nadmoč mnogo večja, kakor je bila v začetku vojne. Do začetka mesca febiuar-ja so sovjetske zračne sile omejevale svoje napade na razne vojaške objekte v ozadju in na važne železniške vozle. Pozneje pa je sovjetsko letalstvo zelo tesno sodelovalo z infanterijo in topništvom pri napadih na Mannerheimovo črto. Delavnost sovjetske mornarice je že dolgo časa popolnoma paralizirana, ker je Finski zaliv popolnoma v ledu. Istočasno, ko je trajala ruska ofenziva proti Mannerheimovi liniji, so Sovjeti okrepLi svoje napade tudi severovzhodno od Ladoškega jezera. Tam se nadaljujejo ogorčene borbe, o katerih dosedaj še ni padla odločitev. Tudi na vzhodni fronti se nadaljujejo borbe že več tednov pri Lijek-si, Kumi in Suosalmiju. V zadnjih dneh so ruske čete ponovile napade južno od Pe-čenge, kjer je dolgo časa bil mir zaradi hu ega mraza. Sovjetska poročila za čas od 11. februarja do 1. marca javljajo, da so imeli Finci v tem času velike materialne izgube. Finska se t»3 barila do zadnjega moža Washington, 3. marca, s (Ass Press ) Na konferenci tiska ie iziavil finski poslanik Prokope, da bo Finska iz 20 nvlron^kega posojila, ki ga ie dcb:la v Zedi njenih državah. nakupila predvsem mast. oetrolei in pšenico. Poslanik ie rvudaril veliko ; korist ki io bo imela Fin/.a od tesa oo- J soiila O bojih na Finskem ie d-*'rl. d-> so ob zace'k'j vrjn» napovdo- ali po a- Finske v dveh ali treh dneh. Dan**s pa ko Ima za sabo že tri mesece vojne g?ed*> Finska prav tako z zaun&nj^m v h drčnnt, Ikakcr preje. Res pa potrebuj«* Fin~k- p">-imoč v moštvu. topnrštvu. 1 tavh In mnil-ciji. Zaradi nek ai ndarcev. k; j h ?e doživela ra bojnem polju, p? š° ni poražena. Borila se bo do zadnjrga moža. Moskovski komunike Moskva, 3. marca. AA. Poročilo leningrajskega vojnega okrožja se glasi: Dne 2. marca so sovjetske čete na Karelijskem ozemlju z uspehom nadaljevale svojo ofenzivo Sovjetske čete so zavzele velika sk'-a-dišča na železniški postaji v Viborgu in južni del mesta Sovjetske čete so obkrožile mesto s severa, z juga in z jugozahoda in zavzele železniško postajo Tamisuo, na severu Viborga in pomorski rt Kej-hasniieni ter otok Turk'nasari jugozahodno od mesta Viborga. Na vzhodni strani mesta so sovjetske čete zavzele predmestja Kanantima in Laaplnlahte. Na ostalih delih fronte ni bi1© važnejših dogodkov. Sovjetske zračne sile so bombardirale sovražne čete in vojaške sile. V zračnih borbah je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 3 marca AA (Havas) Današnji komunike finske vrhovne komand« pravi: Na Karelski ožini se nrd^liuie pritisk sovažnih čet Naoad' so bili v glavnem odbiti Na gotovih delih fronte na Karelski ožini so se finske umaknile na nove utrjene rol^žaie Na vzhodnem tlelu Karelske ožine je finska artilerija uspešno učinkovala proti koncentriranim sovražnim četam. Uničenih ie bilo devet sovjetskih tankov in nAoliko topov. Severno od Ladoškega iezera ie bilo topniško streljanje s patrolnih ladij Pri Ko-lanjokiju in Ajtojokiju so finske čete odbile sovražne napade. V teh borbah ie padlo okoli tisoč sovjetskih vojakov, razbit i e bil en tank. motorne sani ter blin-diran avtomobil. Na ostalih delil fronte ni bilo važnejših doeodkov Finsko letalstvo ie zelo aktivno in je bombardiralo sovražne txriciie Sovražna letala so bombardirala več kraiev v notranjosti Finske Pri tem ie bilo ubitih več oseb Bilo je tudi več borb v zraku ter zbitih skuoai 17 sovjetskih letal. Danci za Fince Kodanj, 3. marca. A A. Veletvrdke v Ko-danju so sk'enile dati 100.000 kron kot pomoč za Fince. Združenje lesnih trgovcev pa je poslalo danskim prostovoljcem, ki se borijo na Finskem, 170.000 kron. Washington 3. marca. AA. (Havas). Po povratku s križarjenja po Karibskem morju je predsednik Roosevelt podpisal zakon, s katerim se dovoljuje povečanje kapitala ameriške izvozne m uvozne banke za 100 milijonov dolarjev (5 milijard dinarjev). Kakor je znano, Je ta banka odobrila Finski kredit 20 milijonov dolarjev, švedski 15 in Norveški 10 milijonov dolarjev. Kdaj bi zavezniki nastspili proti Rusiji ? Rim, 3. marca. o. Tukajšnji listi beležijo poročilo »Sunday Dispatch«, da se Anglija še ni odločila napovedati vojno Rualji, da pa bi to storila takoj, če bi se izkazalo, da skušata dobiti Sovjetska Unija in Nemčija kaka oporišča na področju Norveške. V tem primeru bi Anglija in Francija izvedli intervencijo največjega obsega in ta intervencija ne bi bila omejena zgolj na skandinavske države, marveč bi se razširila tudi na baltske drŽave. šk@ svarilo Madžarski Nemški list o vojaški načntoči Bumnnlje in nepremagljivosti Karlovih utrdb Berlin, 3. marca. z. »Berliner Börsen Zeitung« objavlja daljši, očitno inspirirani članek o rumunski utre bah tako zvani Karlovi črti. List naglaša. da so obrambni ukrepi Rumunije dovršeni in da je Rumu-nija pripravljena, da se upre slehernemu napadu Karlova črta predstavlja za napadalca. zlasti na zapadu. nep magljivo oviro Armada zapadne sosede Rumunije piše berlinski list tudi z daleka ni dorasla do brc oprem'-'eni in i7ve?bani »umu^ski vojaki Vrhutega Lma Rumunija neizčrpne za loge pogonskih sredstev za svoje motorizzane odelke, V danem primeru bi Karlova črta svojo nalogo v polni meri izvršila. V berlinskih političnih krogih tolmačijo ta članek kot nov dokaz, da so se odnosa ü med Nemčijo in Rumunijo znatno izboljšali. Ob enem vidijo v njem svarilo Madžarski, naj se s svojimi revizionistič-nimi zal-tevami umakne, kei od Nemčije ^edaj ne more računati na nikako podporo. Iteli2m£ii §rztcst v Lmüctiu MHan, 3 marca z Italijanski listi poročajo da italijanski poslanik v Lon donu Bastianini ki prispe nocoj v Lcndon jutri zjutraj izioči, angleškemu zunanjemu mirrstru protest italijanske via e za radi onemogočenjfa piemogovnih poši'jh po morju iz Nemčije v Italijo Listi navajajo, da je sedaj v Rotterdamu 15 italijanskih parnikov z 200 000 tonam; premoga, k: zaradi angleške blokade ne mo-ejo na pot »Stampa be'eži zagotovila angle'kib listov da ta blokada nima namena izvajati na Italijo gospodarskega pritiska na glafa pa. da čaka Italija na podilo teh zagotovil v praksi Na drig? stiani na poročajo ita'ransk- listi iz L-onrlona da an gleška vlada . ten pogledu ne nvsl n pustiti m ie oc'lo^ena še poostriti blokado nemškega izvoza Pač pa je pripravljena nuditi !ta!iji nadomestilo v anglerkem pre-moni To o« smat-ajo itaf'iansk4 listi za nesprejem'jivo ker je anerle'k! premog 73 Italiio n'edrns On«or- revo7 oetrol^ia iz Zedinie-nih držav v Hrlardsko Belgiio in Dan^k" Arg icmrtra da inv'W te äri*v tre->ot"o dovoM »a^oe petrn'ej'» svoj uporabo na rP7pn'aaro in s» h"jI d"* h' lah^o nove pnš Ijke šle v Nemčl?o, Tr"«otnn se trr?? via«1" «a »"n' s4r""' t»»r rfi'-n^s'to Bpl^i'" i" n^-s'f n--tran5 rr."?,l nia gl-d» d I čit " k^ ;č'ne k® ea t** d"ž°v«» r» o t*,«>1>«''»»'o. Ko b^^n ta no^ai^nia ncr>ešno bo An-1'ia nr čela navicerte zopet izdaiati. ^daiati slavnostnem delu občnega zbora ie bilo čitanje poslanice Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in izvlečka govora letalskega poveljnika armijskega generala K. Janko-viča Sledil ie delovni del občnega zbora. Izčrpno so poročali o uspešnem delovanju V pretekli poslovni debi tain'k g. Pivka, blagajnik g. Ostapovič. g. P a'..a za motorno sekcijo, g. Vodopivec za modelarsko sekcijo, g. Košak za jadralno sekcijo in g. dr. TomlnSek za nadzorni odbor. Pri volitvah ie bil 00 večini izvoljen do edanii odbor. Občni zbor so počastili s svojo navzočnostjo tudi Številni mariborski odlič-; niki. med drugim gene al g. Golubo\ič ki je s toplimi pohvalnimi besedami omenjal marljivo delo -Naših kril«, nadalje garnizonar polkov g Maslač. srrs'd načelnik g. dr. Šiška predsednik Tuifko-prometne zveze g. inž. Slajme - magistrat-ni direktor g. Rodošsk polici i M svetnik g. Pestevšek in »Putnikov« ravnatelj g. Loos. Z občnega zbora ie bila odposlana vdanostna brzoiavka Nj. Vel. kralju Petru II. pozdravne brzojavke oa Ni Vis. knezu namestniku Pavlu, poveljniku letalstva in g. Sondermaverju. Nacionalno delavstvo organizirano v tukajšnji podružn;ci Narodne strokovne zveze se ie zbralo danes dopoldne pri »Novem sv?tu« Obsni 7b~r ie vodil podpredssdnik g r-ide Po-očili so o marljivem podružničnem delovanju tainik g. Tekavc blagajnik g. Saie in g. 2mavc za nadzorni odbor Na zboru so ra7pravliali p edvsf»m o naraščanju cen. dočim so ostale plač? in me d3 prete'no neiTTor^m^niene Podružnica si ie vneto prizadevala za Izbo'i'anj? položaja mariborskem delavstva ki ima veliko 7aup3-nie v preiW-'^eno vodstvo in organizac io Narodne str^' ovne zveze Pri volitvah so bili izvini: predsednik Prelc tv^dpr^d-sednik Baide in .Jankn Franc odb-r-niki Tekavc Saie Stib'li S:m?-k B-ziak Ce^, Pahemik Tkalec Zobec in dr Janf-č. V nadzornem o-l^on sta dr Rosina ln 2ma-vec Z Ì7nodb"dnimi bf^se^ami ie novi oreds<»dnjk 7a,''lil1^i, lpp- usn^l' 7bor mariborskega nac'onalnega delavstva. Prevoz^i^? avtotaks'ji in izvo^čki org-inizirani v tukaišniem 7/^r'ž^m'u pre-vozn:šk;h ob-tl so imeli snrči v Kazin1-rec'no skup?č*no Vcdil jo je pre''sedr/k g. Sluga. Tam ?ko poroč lo je poc'al g. Anton Krerrk in poročal tudi o blagai-niékem s+anv\. V z/'rn^m-u 'e C'rgan'zi-»•an-'h 322 članov, in sicer 137 avtom~bil-sk i h 'zx'oS^kov 95 avtnmob'l^k'h prevoznikov 71 voznikov s konjsko 'n nn^nea 85'61 r'in prpKJt?ra 7« no'VoTTii r^b<\r le or^ča! g. Pavalec. Volitev letos nI bilo. Zboro- ^ M r- A m t Kin, 3 marca z V dobro poučen:h rra-skih k-o^ih je dopisnik -Basier Nacb'i-chten« izvedel da Italija v zadmem "asu ni izpostavljena samo pritisku Anglije, marveč prav tako tudi pritisku Nemčrje Zadnji obisk r Clodiusa v Rimu je bil v zvezi s prizadevanjem Nemčije, naj bi ostala Italija nap-am Angliji nepopustiii-va in naj bi zlast* odk'onila angleško zahtevo 00 zamenjavi angleškega premoga za izdp ke itaMianske težke industrije zlasti za stioje in o_ožje. vaici so razpravljali predvsem o pomanjkanju bene na in v isokih davkih, kax zelo ovira razvoj prvozniétva. Govora Je bilo tudi o šušmarstvu. Tekstilni tehn'ki v obramba svejih pravic pii Orlu so zboroval dopoldne tekstilni tehnik'. Zbor je vodil zaslužni organizator tekst^nih tehn kov g. Folafa. Poročali so tajnik g. Zamuda, blagajnik g. Gobce in g. Pr.l za nadzorni odber. Članov ima oi-ganizacija 195. B'agajna izkazuje 20.000 din premoženja. Pri volitvah je bil '"zvoljen dosedanji odibosr z novim predsednikom g. Berličem. Mariborski mesarji in prekajevalci pa so imeii občni zbor pri Gambrlnu. Vodil ga je predsednik g. Fidler. Izčrpno je porečal o prizadevnem delu v prid ò'an-stvu tajnik združenja g. Florijan Bender. Na občnem zboru je b:lo govora o vseh aJttualnih zadevah, ki se nanašajo na mesarski stan. Zborovalci so se Izrekli proti ukinjenju obrtniških združenj. Na Dravskem polju je gorelo V Peti vincili pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je zgorela domač ja poso.-tni-ka Franca Petroviča Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje s krmo in prideki. Zjožba o hranilni knjižici in kavalirfti Hermina se je spoznala v avtobusu z elegsntnim mladeničm, ki ji je bil tako smpatičen. da mu je takoj zaunala. da ima hren Ino knjžico z vlogo 17.000 d'n. Dala se je celo pregovoriti k dvigu denarja. Elegantni mladenič si je kupil motorno kolo in obdržal še nekaj tisofekov. Hermin' se j; na'agal da gre na poin-kusno vožnjo, s katere pa ga ni b'3o več na spregled. Za sleparskim kavalirjem poizveduje policija. Veeisnio vožnjo s praznim žepsm si je p.ivcččil neznan možakar, ki ga je avtomobilski izvešček Ferdo Fužrr pel ai v Falò Ln potem še v Radvanje. Ko?ake n po mestu. Nazadnje je možakar razodel izvoščku da nima denarja. Zastojn-kar je neki 51Jetni krošnjar. MssscP mladine je bilo včeraj popoldne in danes dopoldne pri otvoritven;h predstavah Gledališča mladega rodu, ki je uprizorilo »Martina Krpana«. šoferji banovine o svojih f^jajafi Kesre2en za Bruselj, 3. marca, br Za be'gijsko letalstvo je bil včeraj nesrečen dan Eno vo-iaško letalo je bilo od Nemcev včeraj opoldne sestreljeno Eno vojaško 'etalo se 4e pri zasilnem pristanku razbilo Pilot se je rešil Dva druga voiafka ietala sta tr^i'a v zraku in strmog'avila na zemljo Pi'ota sta se skušala rešiti s padali Enemu se ie posrečilo, druga pa ie s padalom ob"is?l na krilu in se je ubil Eno teh leta' ie padlo na neko kmečko hišo in ^o 7až?ai V bližini Brusila se je pones^eč^o *e peto vojaško letalo pri izva.ianlu akro^a^ii Pa^lo je na nek vrt, pri čemer se je pilot ubil. U^/HHnl Risiti v iiaS'jarr'sl vojsl.i Rim, 3. marca. j. (Havasl Italnmska voiaška oblas^va so odre "ila da n^slei v četah ne bodo več dovo'i°ni n'k?k' -"7.—i-ni dopusti kakor v zimskih mcscih Tn ukrep ntemeMin'eio z dejstvom, da ie s« danii ifiiinn^v«- •,»o'ic:ko stavljen večinoma iz mlajš:h ietn!kov ln bi r'oust' s^mc kvarne vplivali na njih žb-nje. * Aagl2Ì;Iio pstsiirka letalo bTcz sležu izginilo London. 3 marca s. (Reuter). Angleško potniiko letalo »Hannibal» je nad Arabijo izginilo, ko se je nahajalo na poletu v Indijo Na letalu so cili štirje člani posadke in štirje potniki Na kraj. kier domnevajo da se je morata pr:me*iti nesreča je odletelo 6 angle'kih letal ki na 1r>s'ei še nisr naš'a nobenega sledu Brljnrcki -'ržavn! rrzznlU Sof'ja. 3 ma ra AA Bol a skf -e'e ^raf^ka a^en^i'a ooroča' f^ovod m d "aš-nj? rb1r,*ni^r> 0S'"r b d''VP Ro-1 «"»-'io b 'e •X) vsei d"žav: s'ov"sne 'alvine v Fof:i- sqnni er C- 'o'-i -»o'-'T'iln-'h slu?b rd^le?"!® rdo^'a* r"1!! • T^ -;s-i čian" vlade in za-toon'k: ci: n:h 'n vo:a- & , r . i* - ' —* lir.*"». 3 m-rea ' i AN?i t 'rt »r f>t]-."p M.-ichr T*"j- n-j riTO'omsk^m f»v« ck~H tn.^ov -»p^Vi sn do—nn-V D" 'o—1'Ì1--- ■>! ' ' re so n'70——ke oblast: iz 'ale tujcs.n. Ljub'jara 3 marca. Zveza 5ofcriev dravikc banovine oa se ie se.ia,a v ae^e.i^ da,.o dne »Pr. levu« da zakliuč: račur cr.t^klaga coslovesa leta. Predsednik Plantan An'on ie pozdravil števine 7b ro-aire in iih izporl^nlal k na-daljnemu-usnešni-mu delu za d >>ro stanu. Z'asti v teh časih ie nujno ootr b">a po-oolna slopa č'anov za napr d°k in dose^r oravir pok1'enih š^fe-jsv. Tajn k Malato skv F? dolf ie v s'oiem poročilu •navedel da šleie 7ve"a 110 članov. V ricpp^r.gi -pVi ^t'b se ie novzoela Z ve 7 3 ni to vid'li vo všino s svo- jim de'ovanittp-, kl'ub temu da ie navezana 7«*oli samo na o cloorc č a-stva Po- in s« h'nprnr"-^' kr;ia Soferiev sta'no množi Kar se tiče om?iitve uporabe tekoč:h a o :v in prometa z motominv vorili ie žr. k''oliena rvrtrebna parce'a v Šiški. Pr> r>oroč'lih pr.sqr-ie''nih "dsekrv ie b;l ori vol'tvah i7volìen skora' ves stari od-bo»- « nr°d edn'kom Plan'anom na čelu. Pot^i se ie razvila živahna debata cri kater «e ie zlasti u^e1 lavil oredios o nrcpì7i-BTii!i oosm't-^n in cirer do desetih let članstva oosmrtnina 1000 do dvaj- setih let 2000 in preko dvajsetih lei 3000 din. V pc-p_lnem soglasju in tovariškem sodelovanju vseh članov ie uspelo skupči-no predsednik zaključil točno opoldne, skrila zveza z inle.pslaciiami na odgovornih mestih vse potrebno, da se zaščiti in obvaruje nesreča šoferski stan. Poročilo blagajnika Ceraria Franca ugota vi i a zadcvoliiv računski zakliuč«.*.. Postavljena :e posebna vsota 130.000 din /a dem šoferiev v Ljubljani in je bila zanj Sm?t starega banjaSuškega bega Banjaluka. 3. marca Včerai ie v starosti 96 let umrl znani bosanski bag veleposestnik Radibeg Ibra-h:mo\'ič Ranjki. ki zapušča številno rodbino. izvira iz ugledne bosanske begovske redbine. Bil je do zad-niesa zdrav in č'L V potek so ga njegovi prijatelji ša srečali na ul:ci. ko se ie vračal iz džamije. Komaj ie bil prispel domov, mu ie postal s]gbo in ie izdihnil. Radibe? Ibralvmovič je živel z dvema ženama ki zdaj obe objokujeta njegovo smrt. N. f322 ILi ifflE Ma^'bor 3 fumaria Pivkova sokelska desina ie imela sinoči v polni telovadnici voiaš niče kralja Petra I lepo uso lo f k demro z izbranim sporedom ki ie p trdi odlike telovadečega čianstva S kola M?rib »r I Akademiji ie sledil prijeten d ržabn' večer. pri katerem ie vneto sode oval orkester »Drave« Danes poroldie se ie aka-dem-'ia ponovila. Nacionalni in sokolski Maribor se ie lepo odzval vabilu Pivkcve sokolske družine Cist preb tek več~ " ie namenien gradnji Pi ko-/e?a Srk ' ga doma v delavskem masdalenskem predmestju. Lepi uspehi „Drave" Sinoči je bil v Narodnem demu r°dni občni zbor našesa "tevilčno najmočnejšega glasbenega društva »Dr°ve«. 21 red u občni zbor ie vodil dolgoletni oredsedn:k g. Jože V o k a č S prime nim ragovrrom ie izročil srebrno taktirko vnetrmu d'ri-"^entu g Lojzetu 2ekar;u za 20'etno ut)1-'no kanelnikovanie članu g. Skač?iu srebrno dozo za 201etno s\iranje ?a lOl^tno požrtvovalno sode'ovanie oa so prejeli lepe dip'ome gg Matija Furlan Alojzi Ri-iavec. Ivan Sk-čei 'n Mirko Pfeifer Pol"? predsednika so podal' pomočila tainik g. Albin Zivko. blagajnik e Ivan Paar. g. Hübl za godbeni odsek, zborovodja g. Al- -V. ^ ** . tuj bin Ho-vat 7a nevsk: od ek g Dr S' ov"č za gla b :-no šo'o o:-of g H'nk Drui ič za ' č teli ki bor. g sp da g. Dri^c Or-barič g. Eačnik za tamb raški od--ek in g Zupančič za nai?om odbor D u -tvo štrio 305 članov D*hod':cv ie b o v p-e-tck'em letu 156.131 d:n izc'stk v pa din 133.701 G!a baoo š • obi-ku'- 199 u"cn-cev Pri vol tvah ie bil 00 vč'n izvl'en dosedanji odbor s pred ednikom g J0Ž3-'om Vokatem ra čo'u riača krila v Uarltvra so med naiagilnaišim. edificami A .«kluba kraljevine Jugos avije Danas dcwùdne ie bil v dvorani Zdrženia trgovcev rpdni občni zbor ob'astnega odbora. Zbor e ie začel s slavno tnim de'om. ki ga ie otvor 1 zaslužni p eds;d.nik ravnatali g K r e j č i 5 prisrčnim nagovorom in izčron m poročilom v katerem se ie spomnil smrtno ponesrečenega mladega navdušenega letalca g. Novaka 78 m'a ,,v 'adralcev ie doseglo pilotsko diplomo L* da ima zdii Maribor že več kakor 130 pilotov j-.dralcev. Jadralna letala so pre'etela skupno 54 7 Im Dosežena ie bila absolutna višina 218" m. Motorno letalo ie izvršilo 1242 or's'ank v. Vneto so del-va1' tud: mlad; član' modelarji »Na5a krila« irraio da-e« 11 drsn h letal 4 prehodna in 1 visoko m žn 1***0-; v gradnji je 18 novih jadralnih letal Na D R A .VI A Ponedeljek 4.: sap'to. Torek 5 • zaprto (Gostovanje drame v Mariboru županova Micka). Sre a 6.: Stiahopetec Izven. O I- (L K A Pcne 'eljek, *.: zaprto. Torek 5." ^umpacius Vagabundus. Red B. Prp^a, 6.; ngarova svatba. Red sreda. P.vič v 'iTo^lr' iji se bo v kratkem up ro.ila "ri nas velika italijanska opera » A "r':-na I ccruvrer« za atero je spisal 'lir""to po E. ScriVeu A. Co'antti. ug'as^il na i? skl ''rtelj Ficn^esco Cilea Delo ie '"i—no v st lu in tradiciji velikih ita-- -'-1-, on^ na pr.d'agi izredno drama-t'C~ "a d-'anja. ro'no blestečih arij in me' " mclccii. Pc;-a—erne oartije so pev-s'-o in i-ra^ko zelo hvaležne, posebno na-s'o'-a in 'rr'rka. ki ie v Italiji znana i 2'"-'i v B G'-»lijevi interpretaciji. Od svoje ~ n~r^'-.anka 1. If02. si je »Adriana Le- c:..... o-,. utrla not na vre. tudi največie svstov ne odre in je bila povsod deležna najlepšega uspeha. Našo uprizoritev pripravljata kapelnik A. Neffat in šef-ieži-ser' Debevec, glavne partije pojo Vidalije-va, Kogejeva, Franci. Janko, Banovec in Zupan. Jubilejni koncert Orkestralnega društva preložen. Kei je klavirski virtuoz prof. Ivan Noč na povratku s turneje v Nemčiji obolel, je za danes napovedani koncert Or-kestra^.ega društva preložen na ponedeljek 18. t. m. Vstopnice ostanejo v veljavi. Globino m«*-t.nejo pr redi Dru-tvo ljubjanskih konservatoristov v nedeljo 10. t. m. ob 10.30 v frančiškansiki dvorani. Na sporedu bodo solistične pevske točke, flavta, violončelo, v'ol na in k^vir. Izva-'ale se bodo kompozicije Tartnija, Bacha, Mozarta, Hayàna, óajkovskega, Smetane. Pavčiča in Ravn ka. Spored, ki velja za vstopnico, stane 3 din in se dobi v Matični knjigami. (—) j-?.- t - : t' ' V: ' ■ ' - . r,' . >*J . ..-<-1 ' > . , ; '"i. - : Zapustil nas je za vedno moj srčno ljubljeni soprog,^ sin in zlati tatek v najlepši dobi, star komaj 31 pomladi,' gospod Stane červan Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku iz mrtvaške veže splošne bolnice v ponedeljek 4. t. m. ob pol 5. popoldne. LADA ČERVAN, roj. PREDALIČ — soproga; METKA — hčerkica; MARIJA in PETER ČERVAN — starši, ter rodbine: PREDALIČ, EBER, BITENC, KOLB in ostalo sorodstvo. I - V t-V- v >-.' .. % v i> Mož. lei si "m naložil dosmrtno ječo Begati posestnik France Krajnar iz Laz psi Planini, Iti je svsj čas vzbudil tolikšno senzacijo s svojim čudaštvom, je že 32 let zaprt v celici — samic: svoje hiše Alinee Kiajnar po zadnji lotograxtji Laze so vas na pragu v planinsko kotlino, eno romantičnih notranjskih kotlin, vtesnjenih med bogato pogozdenimi griči, kjer se pričenja Kras. Med Ivanjim selom Zgornjo in Spodnjo Planino, med Lazami in Jakovico se spušča v širini nekaj kilometrov polje, ki se bo nemara na pomlad, če bo le preveč dežja in raztopljenega snega, napolnilo z vodo iz kraških požiralnikov. Nastalo bo jezero in planinski trža-ni se bodo morali s čolni prepeljavati do Laz. Po suhem bodo odrezani od naše zemlje, kajti na spodnjih robeh kotline že teče italijanska meja. Vse nižine, vsi griči so namreč tod že v italijanskih rokah in neposredna bližina meje je nemara prvi in edini vzrok, da se kotlina vse do danes ni utegnila pošteno in zadostno razmahniti, kolikor zaradi prirodnih krasot in prijazne lege zasluži. Vprav zato pa je ostala v svoji nedotaknjenosti še dvakrat bolj id^ična in bogata za oko obiskovalca. V tuiskeprometnem oziru čaka planinsko kotlino še velika bodočnost, saj bo to, čim se zregulirajo in do kraja zgladijo prometne razmere, ena najlepših, najbolj privlačnih izletniških točk na Notranjskem in na. vsej naši zemlji. J:tiik samega sebe Ustavimo se nekoliko v Lazah, slikoviti vasi šireko razpote.gnieni na nizkem bregu. Pa nikar ne mislite, da so Laze kar tr.ko nekakšna čisto preprosta, od sveta zapvSčena vas, ki čaka v svojem samotar-stvu vrt r ionia in debelo tiskanih črk v turističrem adresnrju Enkrat že, pred dvana'stimi leti je ta vas zaslovela daleč v svet po zagonetnem, čudnem dogodku, ki ie danes prav tako živ in aktualen, ka-kor io bil ?akrat. časopisi so z mastnimi r —lovi prines'i \'est o samotarju-ouščav-n'ku iz Laz, ki že dolga leta zakrknjeno, d^eč od vseS:cer je odslužil vojake v redu, pa je bil zmerom nekam čuden. Strašansko veliko je molil in hodil po cerkvah. Včasih, ko sem šel iz Planine čez polje, sem ga srečal in slišal, kako je sam s seboj govoril, delal križe in onega v il ne rlcti z rokami, kakor da bi blagoslavljal. To je pa res, da je bil zaljubljen. Ne verjamem pa, da se je zaprl, ker | mu je mati bravila poroko. Po mojem bo bolj držalo, da je versko blazen. Vendar ; mislijo nekateri, da je svetnik, da se vča- ! sih ponoči nenadoma razsvetli njegova soba in da se od tam vidi v sama nebesa. Ni še dolgo tega. kar je umrla stara ženica blizu Iva n jega sela, ki je pravila, da je Krajnar odrešenik naše doline. V njem se je vtelesil svetnik, ki zdaj moli in bo molil do stotega leta za odrešenje nas vseh. Kajti sicer bi bruhnila iz požiralnikov strašanska povodeni ter zalila vso kotlino do vrha. Njegova žitev in molitev pa kroti podzemske, satanove sile. Takšnele prav-Ij'ce se širijo pri nas. no, zadnji čas so že precej utihnile. Ljudje so se privadili na Franceta in napravili čezenj križ. škoda je posestva, ki bo prišlo za njim v bog ve kakšne roke. še znieiom je -mi gospodar, kakšna bogatija bi lahko bila, če bi sam gospodaril in še kaj priženil zraven.« čudna, čudna je vsa ta reč s Francetom, skoraj neverjetna, zlasti za naš čas. življenje skriva v sebi res nenavadne, skriv- nostne, nikoli rešljive stvari. Tragedija blazne samoodpovedi Franceta Krajcarja bo za naše notrajnske Laze še dolgo ostala velika, tajinstvena senzacija dneva. L. K. Pogled v nj< feovo izbo Lfftboi mmmMB.. „ človek, ki ima 63*000 lun vožnje in dober milijon gostov za sabo Nebotičnik poznate vsi in nebotičnik pomeni za Ljubljano še zmerom zanimanja in občudovanja vredno posebnost, se pravi, predvsem za tujca. Tri dvigala teko noč in dan v višino petdesetih metrov navzgor in navzdol, tja do kavarne in ponoči do bara, še nadstropje više. Približno 28 sekund traja takšaale vožnja z dvigalom skozi deset nadstropij; torej opravi dvigalo ob velikem navalu lahko tri vožnje v dveh minutah. Ker je zdaj na višku sezona statistik in letnih obračunov, pobaraš veziča dvigala aH drugače liftboya, g. Rudija Bužgo, naj ti pove še kaj zanimivosti v besedah in številkah iz svojega poklica. Ljubeznivo in rade volie se odpove, kakor hitro najde nekaj prostih minut za pogovor. G. Bužga je naj. tarejši vozač, saj nepretrgoma službuje že sedem let. Povprečno opravi dnevno 250 voženj z dvigalom hi njegov delovni čas traja sedem ur na dan. če vzamemo zdaj višino petdeset metrov v obeh smereh, gor in dol, dobimo zanimive številke. Dnevno prevozi namreč okoli 25.000 metrov ali 25 kilometrov. Na mesec 750 ki'ometrov, na leto 9030 kilometrov. V sed nih letih je torej prevozil celih 63.000 kilometrov. Premer zemlje znaša 40 000 kilometrov, to se pravi, da je prevozil v vsej svoji službi tolikšno daljavo, da bi s to potjo lahko enkrat in še po'krat predrl zemeljsko oblo. — Veste, pripoveduje g. Bužga. moja služba ni kar tako preprosta in lahka. Poleg zmerom čuieče pažnje mora človek v našem poklicu ohraniti zmerom sveže živce, biti priljuden, ustrežljiv in ljubezniv z gosti, česar se v veliki meri ne moreš kar tako p.iučiti, če ti ni že v naravi. Vedeti je treba mar ikaj, poznati ljudi v njihovih navadah, že na pogled presoditi in uganiti njihove želje. Seveda, prerok in vse-vedež nisi. In se ti na priliko tole zgodi: Vstopi v lift gost s petimi damami, z vsemi se prijateljsko tika. Prihodnji dan pa spet pride, sam, in me vpraša, ali ni morda njegova žena v kavarni. Zdaj pa presodi, katera izmed tistih petih dam je bila njegova žena. O, koliko pisanih zgodb in deli-ka'nih zgcdbic slišijo moja ušesa in najdejo v mojem spominu za vekomaj zaprt grob. Lahko rečem, dosti tragedij, afer in skrivnostnih zadevic izveš med ljudmi v e tistih nekaj sekundah vožnje z dvigalom. Na tej večni poti navzgor in navzdol se seznaniš in spoznaš z neštetimi ljudmL Prav nič ne pretiravam, če trdim, da sem prevozil vsa ta leta daleč preko milijona gostov. Kar računajte: vsakokrat jih prepelje dvigalo povprečno štiri, pet. Ni ga skoraj tujca, ki se ne bi pri obisku Ljubljane povzpel na nebotičnik, da ne govorim o domačinih. Ljubljana ni velika, skoraj vsakega Ljubljančana poznam vsaj na videz. Nesreče ničem v vseh sedmih letih doživel, saj so moderna dvigala pošteno zavarovana proti nezgodam. Kvečjemu se včasih zgodi, da zastane in obtiči dvigalo med vožnjo, kadar po vsem mestu kakšna reč prekine električni tok. Takrat sem priča tragikomičnih prirorov nepotrebnega strahu in je treba dosti opravka, da pre-plašme pomirim in potolažim. Zdaj pa oprostite, saj vidite rdečo luč — znak, da moram odpotovati... tr ne jezi se Neki ugleden francoski biolog pripoveduje v obširni znanstveno utemeljeni razpravi, da je^a, razburjenje in slaba volja tako škodljivo učinkujejo na človeški organizem, da v veliki' meri krajšajo človeško življenje. Po njegovem bi ljudi lahko razdelili v »desne« in »leve«. Leve imenuje tiste, ki se vznemirjajo že za vsak prazen nič. in pa tiste, ki imajo posebno naklonjenost do mržnje in zavisti. Taki ljudje so po navadi kratkega življenja, medtem ko ljudie blage narave, ki niso zmožni zlobne misli o sočloveku in ki se ne dajo za vsako malenkost spraviti iz ravnovesja, mnogo dalje živijo. Francoski biolog navaja za primer iz zgodovine, da ljudje, ki so sejali sovraštvo, maščevanje in uničevanje, v splošnem zelo zgodaj umirajo. Ljudje, ki se hitro razburijo in ujeze all ki nosijo v sebi zle nakane, s to jedkostjo sami sebe zastiupljajo. Na ta način onemogočajo redno delo žlez, da izostanejo hormoni, ki so potrebni za ohranitev zdravega organizma. ASTRONOM — Brat mi je pravil, da so v vsemirju zvezde, ki so tako daleč, da bi z najhitrejšim avtomobilom potieboval tisoč let do njih. — Kako pa tvoj brat to ve? — Kaj ne bi vedel, saj je šofer! DRUŽINA Gospa (služkinji): »Ana, meni se zdi, da z našim gospodom nekaj ni v redu. Zadnje dni opažam, da lazi za našo strojepisko!« Ana: »To pa že ne verjamem! To govorite samo zato, da bi bila jaz ljubosumna!« NI DOBRO VIDEL Janez se ziblje v zgodnji jutrnji uri pijan domov, pa nanese nesreča, da se zalet? v neko žensko. »Salamenski pijanec! Krava neredna Kozel natreskaniU ga nahruli ženska. Presenečen začne Janez mežikati: »Je} kaj sem že doma?« V 12. št. lanskega »Lovca« je priobčil g. S. Lapuh bajko o »ženi na Poljanah«, imenovani tudi »Torkarjeva baba«, ki jo imenuje »lovska pripovedka«. Z ozirom na vsebino pa bi o njenem lovskem značaju imel lahko marsikdo pomisleke: Grajska gospodična, ki je stala na skali pričakujoč di.jadi, medtem ko je neka zver napadla v b.ižini slabotnega starca, ni dovolila ostalim lovcem, da bi mu priskočili na pomoč! l isec skuša prikazati pripovedovano kot verjeten in resničen dogodek iz žalostne zgodo . ine slovenskih tlačanov, v resnici js pa zelo neverjeten in izmišljen. Zaradi s.oje »trdosrčnosti« je okamenela (cka'a. t3kšia geološka troba kakor je n. pr. »Igla« pri Lučah). že to kaže, da je s o/ bajna in nozgodovinska. Pripomba pisca, da nastopjjo hudobne grajske žensko v rlov nsk h pripovedkah kot kače tam kjer »je v rodb nski tra^edji igral vlogo st. up :, ni pravilna (gl. Kelemina »Bajke«, pa J nka C roična /Gradovi in graščine«!), k^r pomeni kača »umrlega dubac tudi v raz ?di:ah. ne snmo v čritih bajkah. Gka rni ev nima z grajskimi trdos čno-stmd n'č opraviti ampak je zn?či'na ka-en, ki pri le od dobrega boga lovca Peruna. Perun da okameneti n. pr. za krivo prisego, ker je tudi čuvar prisege kot lunin bog. PriTi^r: okameneli ii i; v Cvovcu, okamenela deklet sv. Hil legarde Divji lovec, ki je trd^srčen in strriia v križ (prvotno v s eto. prep^'e^pno žival), tudi okam^ni (Kolemina). Z?to smatram, da je tudi ta i lovka »okamenela« ker ie trelo-rčm stre- ' ljalo živa'i k: bi -I*1 — "—"e-uno-vem lo* skem zakonu. Perun je bil r bogovi nekak sodnik, ki je ka^iiuval vsako na Poljanah" krivico! Tako je kaznoval tudi našo »babo na Poljanah« z okamenitvijo, ki je njegova najhujša, najstarejša in najbolj pristno mitološka kazen! če bi slovenska bajka kaznovala z okamenitvijo trdosrčnost grajske gospode, to bi imeli pri vsakem gradu tako povestico! Tak kamen, kakšna je »Baba na Poljanah«, se sicer najde še marsikje, a za bajko take skale tudi ni treba; dobra je.vsaka skala! V tej zvezi je zanimivo, da je v nekaterih lunarnih bajkah temna luna (divji lovec ali divja lovka) — kamen (Siecke, »Südogerm. Mythologie«)! Bajko o »babi na Poljanah« je dal natisniti najpiej Mat. Samostal. v »Dunajskem zvonu« 1. 1879., kakor vidimo iz »bajk« Kelemine (S. 398.), kjer je posneta pod št. 219. z naslovom »Baba nad Kočno« v V. delu »Svet in njega ureditev«, torej kot nelovska snov. Kelemina torej verjame v zgodovinsko ozadje bajke? Mislim, da, ker bi sicer poiskal mitološko jedro za kaznovano lovko, če pa ta ženska ni mitološkega izvora in se je njena trdosrčnost pokazala slučajno na lovu t* b-i^a ni lov ska in lovca ne more zanimati. O njer lovskem izvoiu in njeni starosti pa sem uverjen že zato, ker gre za skalo, ki je kolikor toliko podobna »ženski« in ki je zaradi tega za-imala človeka od začetka. Take skale sodijo naravnost v kult prvotnega človeka in ta je bil lovec. Tako je to tajnostno bitje (divja, tu trdosrčna) lovka od bog ve kdaj! Drugo, kar je gotovo, je njena »smrt« — izprememba v skalo in tretje njen zločin »trdosrčnost«, bolje krutost na lovu. če je hotel pripovedovalec pokarati njeno brezsrčnost in brezčutnost, je imel iz žena na Poljanah tlačanskega življenja več kot dovolj snoi, ne pa baš lov Izbrati je mo.al lo.sko sce-1 nerijo, ker je bila »baba nad Kočno« v bajki že gotovo kot lovka in kot hudobnica znana. No, in rešil je svojo nalogo, kakor je znal ali si izmisUl, ker o lovskih bogovih ni vedel kaj več. če poizkusimo rekonstruirati to bajko, imamo na eni strani kaznujočega boga Peruna, ker je samo on ta, ki v naši mitologiji okamenjuje in kaznuje krivce in je tudi dobri bog-lovec od začetka. Perun je torej okamenil trdosrčno lovko, kakor zasleduje njegov nasprotnik, divji lovec njegovo ženo (ali žene-žalke) in jih pobija in žre. V značaju dobrega lovca pač tega pobijanja in žretja ni, ampak — okamenitve! Kakor je prvotno lovsko božanstvo postalo »grof« Lambergar ali kratko ljubljanski »grof«, tako je okamenela boginja postala »grajska« gospodična. Pripovedka je naravnost vzorno neverjetna, torej izmišljena. Krutost grajskih ljudi se simbolično pretirava, kadar je govor o kakem namernem mučenju. Vsa krutost gospode je izvirala iz njenega egoizma: iztisnuti iz sužnja čim več dobrin zase. Vse drugo je črtati iz zgodovine in vpisati v dobro — narodni poeziji, če naša gospodična z uživanjem gleda, kako divja zver trga ranjenega, onemoglega starega moža, ki se ji ne more upirati, in svojemu slugi ne dovoli, da bi mu šel nr> r>omoč, kaj je to lrugcga kakor — poezia! ? Pa še nekaj. Grajska gospodična je imela mesto na skali, ki, recimo, je boljša. Ali je sama čakala s slugom Ker to ni verjetno, so bili v bližini še drugi lovci na preži. Zakaj ti niso prihiteli na pomoč? Gospodična bi gotovo prva zagledala zver, ker je ime'a najboljše mesto ln vendar ni streljala, čeprav je divja zver kot plen lovska čast. Ni streljal ne sluga, ne starec, ne kdo drug. čeprav je zver napadala. Bodisi k^korko'i "tvar je sumljiva dovolj posebno, če je bil »starček« gonjač in gospo- dična ni imela nobenega grofovskega lovcc. v bližini, ki ne bi vedel za podle in perverzne slasti gospodične. Trdosrčnost »gospodične« je bila druge vrste, ki pa taka ni zanimala kmetskega pripovedovalca; to je bila trdosrčnost lovke nasproti divjačini, ubijanje zaradi ubijanja in strasti! In zato je bila tudi kaznovana, da je okamenela. Omenil sem že, da je bog gromovnik tisti, ki kaznuje z okamenitvijo. Ta pa je — lovec, kakor sem dokazal o Perunu, Kresniku i. dr. (»Lovski izvor dualizma«, Lovec 1939.) Hudobni gromovnik kot divji lovec zasleduje dobre boginje lovke ln razreže in celo poje (istobitnosi človeka boga z živaljo), ker mu pač branijo loviti, kakor bi on hotel. V pričujoči bajki, če sem jo prav razumel, pa imamo dokaz, da tudi dobri bog lovec, sovražnik divjega, zasleduje zle boginje lovke, ki lovijo tako kakor divji lovec »trdosično« in jih kaznuje z okamenitvijo. Ta okamenela ubijalka, katere spomina bi danes več ne bilo, da ne stoji skala v prastarem lovišču, je imenovana tudi »Tor-karjeva baba«. Ker ne morem vedeti, v kakšnem razmerju je ime kmeta Torkar-ja s skalo, tudi ne morem odločiti, ali smemo za razlago boginje na Poljanah pritegniti to ime, kar bi me zelo mikalo, ker pomeni Tork3r »ropotarja (priimek Ro-potar), grmečega«, kakor Torka, Torklja. Ta Torkar kot gromo'm'k bi bil mož zle lovke, torej zlo bitje, kakor je videti t-v bajki o kresniku, ki je kot dobri »gromovnik« prevzel blisk, dočim je grom ostal zlemu, zares — gromovniku! S tem, upam, sem pokazal, da je ta bajka zares lovska, samo od nelovske fantazije pokvarjena. Ado Makarovič Jauna tribuna Dijaki o srednji Ko sem čital v ponedeljski številki Jutra članek » S am oob tožba študenta«, so se mi nehote vs.lile različne misli. Na prvi pogled se mi je zdel članek dober in skoraj sem piscu pritrdil. Ko pa sem videl, da ga je pisal dijak, se mi je takoj zazdelo, da se je hotel le nekako pokazati v boljši luči od drug h svojih kolegov. Prepiičan sem, da ni sam sestavil tistega članka, če ga pa je, je imel zato poseben namen in ne morem verjeti, da bd bil ravno on taka »bela vrana« med ostalimi dijaki, da bi zahteval večjo strogost od profesorjev in več resnosti od dijakov. Minulo je že precej let, odkar sem matur i al. N.som bdi med slabimi učenci in kljub temu sem prepričan, da uspeh ni b 1 odv sen le od dijakov, temveč v veliki meri od profesorjev samih. Naj povem piimer. Bili smo v 8. razredu g.mnaz je. Za latinščino smo imeli profesorja, ki se ga je bala cela gimnazija. Takoj prvo uro nam je di:žal pridigo in na kcncu dejal: »Z dijaki ne maram imeti nii skupnega, oni se morajo profesorja bat\« še danes se spominjam njegovega pogleda skozi ščipaln k, in ko je odhajal iz razreda, smo vsi zatulili za njim. Pričeli smo sovražiti njega in predmet. Kadarkoli je b i kdo vprašan, mu je odgovarjal piaho in s strahom, čeprav ie bil dob. o pripravljen. Ob konferenci je bilo več ko tri četrtine razreda imenovanega. Kdo je bil kriv neuspeha? — Zn:no je, da premnogi dijaki sovražijo matemat ko. Za ta predmet smo imeli piOLEscrja, ki je bil z dušo in telesom >dijaik«. Rekli smo mu »ata«. B:1 je pravi vzgojitelj in psiholog. Poznal je vsakega izmed nas. Obcžavali smo ga in sramoval se je vsak, kdor pri njem ni znal. Kajti n kdar ni 'dal »čveka«, temveč moralno p.i. igo, ki je več zalegla, kakor bi neusmiljena dvojka. Z veseljem sano čakali njegove ure. In uspeh je bil odličen. Kdo je bil »kriv« uspeha? Tu sem navedel dva tip:čna primera uspeha in neuspeha. Seveda pa s tem ne mislim in nečem zatrjevati, da so le profesorji odgovorni za uspeh. Nikakor ne; tudi dijaki, brez svojega truda in učenja ne bodo nikamor pr'.šli. Hočem le pokazati, da profesor, ki ni s svojo dušo z dijakom, kateremu mora pokazati pot v življenje in ga pripraviti za njegovo bodočnost, z ljubeznjo in naravnost očetovsko skrbnostjo, ni vreden, da je vzgojitelj mladine, ki naj bo bodočnost domo-v'ne. In ta, ki si bo znal pridob'ti srca in spoštovanje dijakov bo gotovo imel uso eh! Na koncu naj še povem piscu »Samo-obtežbe dijaka«, da se mi zdi tak, kakršen je b'l tisti v filmu »Vražji, studenti«, kije sedel v prvi klopi z očali na nosu. Pa brez zamere. L. B. Zadeva nas vseh Pred kratkim se mi je pripetila nezgoda. Ker moje finančno stanje ne dovoljuje, da bi poiskala specialista ali odšla v sana-torij, sem se zatekla za pomoč v našo bolnišnico. 2e mnogo so pisali o tem in priznati moram, da zdravniki in drugo osob-je nadvse skrbno in požrtvovalno vrše svojo službo. Kako je zdravniku, ki mora svoje delo vršiti na hodniku, in bolniku, ki ga zdravijo na hodniku, je pa druga pesem. In vse to samo zaradi pomanjkanja denarja! Ker država ne more vseh potreb kriti naenkrat in vsako leto določi lahko samo določen znesek, bo še precej časa preteklo, preden bo novi kirurški oddelek opremljen in uporaben. Zato apeliram na vas vse, ki ste Imeli srečo, da je bilo vaše delo poplačano z materialnimi dobrinami, odstopite svoj delež v ta namen! Pomislimo, da je bolnišnica naša ustanova, ki služi nam vsem. Zavedajmo se, da je dolžnost vsakega, pomagati svojemu bližnjemu, da ni zasluga enega samega človeka, če si je stekel premoženje, temveč mu je k temu v veliki meri pripomogla skupnost. Po načinu, kako sprejemamo tujce, ki so polni hvale o nas, smo lahko ponosni na svojo kulturo, vendar še večji bi bil lahko naš ponos, če bi povsod in pri vsaki priliki dokazali, da so nam naši rojaki prvi in najbližji in da moramo v prvi vrsti pomagati svojim ljudem. Zadnji čas je, da se zavemo in pričnemo povsod in ob vsaki priliki s to miselnostjo, potem nam bo vsem zasijala boljša bodočnost. Pričnimo s prireditvami v korist opreme naše bolnišnice, začnimo zbirati po dinarjih, vsaka postelja, ki bo hitro pridobljena, bo nekomu od naših ljudi lajšala gorje. Vsako društvo, organizacija in združenje ima nekaj kapitala in vsako teh bi moralo votirati po svojih močeh v ta namen, ne glede na to, kakšen cilj in dobrodelen namen že sama vrši. Bolnišnica je last nas vseh, zato smo tudi vsi dolžni prispevati. Boinik je izločen iz delovne skupnosti, zato moramo vsi skrbeti, da čim prej ozdravi, se povrne k delu in pomaga množiti zemske dobrine. Seveda bi se moral vsak znesek takoj izročiti svojemu namenu, ne pa da bi nabrani denar ležal mrtev, kakor se včasih dogaja. Uprava bolnišnice bi določila, kaj se za nabrani znesek lahko nabavi in to tudi takoj preskrbela. Ako bi imel vsak priliko, samo en dopoldan prebiti na hodniku v bolnišnici, bi izvedel gorja na kupe in z veseljem bi odprl denarnico, ko bi videl, da je nje- | gova žrtev malenkostna proti trpkemu drugih ljudi. V. D. Kupon za brezplačno „Mimito ftotrsenka" Ste»v. 34 Jsäralsks gibanje med skavti Skavtska zveza kraljevine Jugoslavije je sklenila v letu 1940. organizirati jadralne skupine v vseh svojih edinicah, da tako doprinese svoj delež za razvoj in napredek jadralnega letalstva pri nas. Jadralno letalstvo je združilo mladino vsega sveta in ji nudi mnoge nove lepote in užitke. Dvigniti se visoko nad zeleno hribovje, zapluti skozi snežno belino oblakov in občutiti strujo zraka in radosti, to je jadralstvo — sinji sport! Kot sport nam daje jadralno letalstvo mnogoštevilne koristi. Moralno nas popolnoma p.eoblikuje in nas izpopolnjuje z novimi izkušnjami. Krepi naš značaj in v nas vzbuja občutek poštenja, zavesti ln prijateljstva. Čeprav zahteva od nas velika moralne in fizične napore, nas vendar dobro drži v svojem območju in nas usmerja k vzvišenemu cilju, postati letalec, osvojiti nebo in zagospodariti njegovi modrini. V pustih jesenskih in zimskih dneh neumorno delajo skupinice jadralcev, gradeč si krila, ki jih bodo neslišno dvignila visoko nad naravo. To so pravi jadralci, ki ne občutijo trudnosti, kadar je v delu njih brermotorna ptica. To so veseli in nasmejani mladeniči, katerih športni uspehi navdušujejo ves svet. A kadar zasveti toplo sonce ln narava razkrije svoje čare, skozi zrak začuje lahen šum jadralnih le*al. Tedaj pozabljamo na vse. Ure znoja in napora so že davno pozabljene. umakniti so se morale pred uricami uživanja, pred uricami, ki jih preživljamo v svojih tihih letalih nad zemljo. Prav te vrline siniega sporta so dovedle do tega. da ga je jela gojiti tudi skavtska mladina. Jadralno letalstvo je v skavtstvu v inozemstvu našlo velik odziv. O d1 organizirane jadralne skupine v skavtskih četah so najnazorneje dokazale, kako ti dve močni organizaciji v mnosrih ozirih soglašata Stvarno ti dve organizaciji druga drugo izp-polni'iieta. tako da kot prava celota predstavljata nepreko^ljivo vzgojno sredstvo dana^nie mladine Jše ae, manjka mi še osel! Lahko prideš t.!!« Rože-zdravilo Grenka grebennša (lat. polygala amara) ali križanca se nahaja po suhin travnikih, ob gozdnih robovih in travnatih gozdovih. Je to mnogogiava, lesasta, rjavorumena ko.enina, k. o.zene ^ej od 10 -15 cm vi-J šokih in tankih stebel, s spodaj narobe ja čisti ni, zjokaj pa z m nj_-i ni .n cž_i .ii listi. Cvete od maja do junija ln to klasna-to, svetlomodro ali pa rdeče in belo cvetje. Korenike se nabirajo meseca maja. Kot čaj se uporablja (15—20 g na pol 1 vode) in sicer vsaki dve uri po eno polno jedilno žlico proti pljučni tubeikulozi, bruhanju krvi, revmatizmu in ledvičnim boleznim. Konjska griva (lat. eupatoiium cannabi-num) ali povodna konoplja se nahaja po vodah, v vlažnem grmovju, po sečnjah in gorskih gozdovih. Je to pokončno, rdečkasto steblo, s kratkopecljatimi, ostronapilje-nimi in podolgovatimi listi te- s svetlordeč-kastim cvetjem. Cvete od julija do septembra. Rastlina je ostrega, neprijetnega vonja in gienkogrlzlji.-ega okusa, čaj se uporablja (15—20 g listov ali cvetja ali pa tudi 15—20 g korenine na pol 1 vode) in to dvakrat po pol čaše dnevno z Izvrstnim uspehom proti vodenici, zagačenju jeter, vranic ln žolča; proti kašlju. kroničnemu katarju ter proti notranjim ranam. Gliste preženemo, če jemljemo v presledkih zmes od 30 g soka sveže rastline in 60 g medu. Bluščec (lat. brionia alba) ali svinjska reja se nahaja po ograjah ln obrežnih grmih. Razlikujemo dve vrsti bluščea: črno-jagodastega in rdečejagodastega. Je to dolga, repasta motno bela korenina, ki vsebuje bel mleček. Ovijajoča stebla postanejo do tri metre dolga in se drže s svojimi spiralno pletenimi vilicami drugih rastlin, imenoma stoječi listi so sličnl hmelievlm ali trtnlrn. p^^n da so r""^srčasti, pe-teroloputasti ln kosmati. Belkasto cvetje j z zelenimi žilami stoji v češuljah ob listnih ramenih. Bluščec cvete od junija do avgusta. Korenine nabiramo spomladi ali jeseni. Razrezane na ploščice, jih posušimo. Sveža korenina je ostra, ostudno grenka in ima prav neprijeten duh, posušena pa ruma nikakega vonja ter izgubi svojo ostrost. Ta rastlina je strupena in se uporablja zelo razredčena homeopatiški proti mrzlici, influenci, revmatizmu, slabi prebavi ter bolečinam v želodcu. Brest (lat. ulmus canipestris) se nahaja po gozdovih. Je to veliko, do trideset metrov visoko drevo, s hrapavo skorjo. Majhno cvetje se prikaže pred listjem marca in aprila mesca. Cvetje ima zelenkaste šopke z rdečim, baržunastim robom in rdečimi prašniki. Skorja se uporablja sli-čno ko hrastova skorja. 10—15 g na % 1 vode je izborno sredstvo proti krvavitvi, revmatizmu, katarju ter kot obkladek proti lišaju, tvorom in kroničnim kožnim izpuščajem. Zmečkane liste polagoma prav dobrim uspehom na rane in tvore. Navadni češmin (lat. berberis vulgaris) ali cvič se nahaja, posajen po vrtovih, tu in tam tudi ob živih mejah, ter po nerodovitnih tleh. Je to grm z močnimi, ravnimi, tridelnimi bodicami, ki so na zgornjih vejah enostavne, ter s svetlosivo skorjo in rumenim lesom. Listi so napiljenl in narobe jajčasti. Rumeno cvetje stoji v grozdih ter ima vzdražne prašnike. Plodovi so graziasti in so majhni, podolgovati in Imajo škr-lataste jagode. Cvete od maja do junija. Zrele jagode se nabirajo v septembru. Caj iz kuhanih jagod pijemo proti krču in jetrni bolezni ter proti želodčnim težavam. Obara od korenin se pa pije proti jetrnim in obistnim boleznim, zlatenici in zagačenju. Pospešuje tudi močo ln očisti črevo, ne da bi se s tem zmanjšal tek. Kuha se 15 g na % 1 vode. Pije se tudi kot listna obala proti vodenici, griži, skorbutu (10—15 g na % 1 vode). Fotoamafer Dvojni objektiv ne pomeni, da je takšen objektiv že sam na sebi nekaj boljšega. Izraz označuje le tiste vrste fotografskih objektivov, ki so sestavljeni iz ločenih leč ali lečnih skupin. Sem pa spadajo tudi periskopi in aplanati, ki jih srečujemo tu pa tam še vedno na kamerah cenejšega in starejšega tipa. A to so objektivi, ki še daleč niso korigirani za najvažnejše napake leč. Zato naj začetnik pazi, da si pod imenom »dvojnega objektiva« ne da podtakniti kamere z manjvrednim objektivom. Odločilno je le to, da-li spada dvojni objektiv na kameri v vrsto tako zvanili anastigmatov, to je posebno dobro korigiranih dvojnih objektivov. Anastigmatski objektivi so na okovu običajno kot takšni posebe označeni. Med anastigmati imamo spet takšne, ki spadajo med »dvojne anastigmate«. To pomeni, da so njih polovice vsaka zase anastigmatsko korigirane, nikakor pa ni potrebno, da bi bili že zavoljo svojega imena kot celota kaj boljši nego anastigmati drugačnega tipa. Nasprotno, večina anastigmatov, ki jih uporablja amaterska praksa, in ki so se najbolj obnesli v njej, ne spada med »dvojne anastigmate«. Sicer pa naj vsakdo, ki si hoče kot začetnik kupiti fotografsko kamero, povpraša prej kakšnega izkušenega človeka za svet. Ta ga bo znal opozoriti tudi na druge važne stvari, ki prihajajo pri nakupu kamere enako v pošte v, kakor dober objektiv. Optiki računajo goriščne razdalje leč s tako zva-nlmi »dioptrijami«, in sicer pomeni 1 dioptrija goriščnico 1 m, 2 dioptriji pomenita goriščnico m, 3 dioptrije goriščnico M m itd. Dioptrijsko število je tedaj imenovalec goriš":iice, ki jo izražamo v ulom-kih metra, če to prevedemo v običajni fotografski jezik, ima n. pr. leča 2 dioptrij goriščnico 50 cm, leča 3 dioptrij goriščnico približno 33 cm, leča 4.5 dioptrije goriščnico približno 22 cm itd. če delimo 100 z dioptrijskim številom leče, dobimo njeno goriščnico v centimetrih. Dioptrijskemu številu pozitivnih, to je zbiralnih leč, dodajamo znak +, dioptrijskemu številu negativnih, to je razpršilnih leč, pa znak —. V fotografski praksi se z dioptrijami označujejo dostavne leče, in sicer pozitivne, ki goriščnico našega objektiva zmanjšujejo, enako kakor negativne, ki goriščnico objektiva podaljšujejo, že iz tega razloga bi moral biti vsak amater poučen o teh zadevah z dioptrijami, ker če i*pa te preproste stvari v glavi, si bo znal tudi sam izračunati, za koliko mu kakšna dostavna leča goriščnico njegovega objekti va spremeni oziroma si bo vedel za ta alf oni primer kupiti primerno dostavno lečo Za ta namen si preračuna goriščnico svojega objektiva v dioptrije in jim prišteje oziroma pri negativnih dostavnih lečah od-šteie dioptrije teh leč. Vzemimo primer: Nekdo ima objektiv z goriščnico 7.5 cm in natakne nanj pozitivno dostavno lečo 2 dioptrij. Prvotna gcriščnica 7.5 cm nam da 100 : 7.5, to je približno 13.3 dioptrije, za dostavno lečo prištejemo 2 diontriji, skupaj približno 15.3 dioptrije. Kombinacija objektiva s to dostavno lečo nam da torej novo goriščnico 15.3 dioptriie ali 100 :15 3, to je približno 6.5 cm. če smo na isti objektiv nptaknili negativno dostavno lečo 2 dioptrij, tedaj se prvotna >ro-riščPica objektiva 13 3 dioptrije zman-'ša za 2. to je 11 3 dioptriie. Nova goriščn:ca je 100 :11.3 ali približno 8 8 cm. Prvotna goriščplca op i9 tedaj z negativno dostavno lečo podaljšala. V naši rubrilii so v pretežni večini primerov odgovori na vsakovrstna vprašanja, ki jih dobivamo iz amaterskih krogov. Tem odgovorom dajemo le takšno obliko, da se ne nanašajo edino na vpraševalca, temveč da morejo koristiti tudi drugim amaterjem. Samo ob sebi umevno, da rubriki tako, ne glede na druge težave tehničnega značaja, ne moremo dati oblike nekega sistematičnega fotografskega tečaja, kakršnega si ta ali oni v svojem dopisu želi. Morda pa se bo sčasoma našla možnost, da ustrežemo tudi takšnim željam. Dotlej bomo na dosedanji način radi odgovarjali na vsako vprašanje, ki se tiče kateregakoli poedine-ga področja fotografije. Zadostuje dopisnica na naslov: »Jutro«, Ponedeljska izdaja, rubrika Fotoamater, Ljubljana. Fotoldub L'ubijana. V torek ln petek ob 19. začctnišM tečaj, kopiranje. V torek od 20. slikovna kritika, v nedeljo izlet. Zob za zob ■ oko za oko Krvna csveta, ta svojevrstni ostanek starega ljudskega prava, se je v črni gori do neke mere ohranila vse do današnjih dni prispel v Peti ograd S. aprila. Skupno s njim je pòtovalo 32 emigrantov, med njimi 19 boljševikov, 6 članov Bunda ln 7 pripadnikov različnih skupin. Platten jih je spremljal do postaje Torneo na ruski meji. Prestop ruskega ozemlja mu je provisori fina ruska vlada prepovedovala. Malo reči ie v živlieniu črnogrkega nar:>da ki bi na zaoadniaka naDravile tako močan, vznemirliiv vtis kakor krvna osveta. Bog ve kcl ko in kai vse so o tem črnogorskem običaiu pisali v tuiini in Dri na^! Vsi. a Doscbei še in:z mski dìscì. so nisali ln še danadanes d šeio o krvni osve-ti z očitnim namenom, da na tem deistvu utemeljilo svoie teze o ku'turni zaostalosti in barbarstvu balkan k h neredov. Malokdo se ie DOvzDel da teaa da bi Doiskd motive ln razloge krvne osvets in osvetl 1 trdi drugo nieno stran, ki sicer ne mere opravičevati tega ob'čaia. a s»a vendar D .e "stavi i a v nravilneiši luči. kakor se ie t" trdilo doslej. Cc krvna c svete Krvna osveta ie v svoiih raznih oblikah Dra / tako sta a. kakor ie s ara človeška sk on ost ali soori in borbe med Doedinci. Instinkt maščevanja ie Dsiho'oška karakteristika člove kca bistva ki ie ne bo ni-ko'i megoče cdrbaniti. kvečiemu da io ublažimo in d ikriiemo z drutimi formimi Da ss na sd. ščamo v davnino ored-z?odovine in starega veka nai ooozorimo samo na dobo viteštva. ko ie v=aka. tudi na'manjša žalitev iskala z"d^šČ3nia v krvi. b"d s' v dvoboju ali ra *ak. če ni sne vzore iščemo Drav v viteških dvobojih sedanieea v ka Srbsko Dlemstvo ie imelo vse odlike in naoake o~ta'ega Dlem^tva svoie dobe. zato mu tudi dueli. na katerih se ie orala uza'iena čas* Doed'ncev. niso ostali neznani. Na-^odna De-em Dozna takšne krnfl:kte. ka-* oozna tudi rr ave viteške dvoboie med s;-' rkim! in t'Tlkimi i -nalci. Ni dvoma, da se ie do uničenju s -b^ke svobode ta obi-ča' oh"a->il v naredn kot edini nač:n od-me ia~>ia kazni za s+orisne krivice. V teku čnsa re ie ta navada — k'vk-r t'liko drugih — snrem~n;'a in izrodi'a v krvno osve-to kakršno naidemo v neveiši zgodovini čr-o" r^kega naro "a. Z'asti Dri š'rš;h pla-s'e'i rarefa orevladuie instinkt osvste. S3 ri~nes. ko 90 vsi med~'bo'ni odnosi Dram ure; en i. Fa rog-"~t krat rre'amo p~" li' d^h Pc-o^ti so Dr'meri. da niti fco-ž"t-"i nit'" toženec nista ZFdovolina z razsodbo s^di'éi in na~on osvete Doao~tokrat zr^se do neverjetnih kulminier Takšni d 'mri so D" gesti zla~t: m~d srb * m na- ; rod~m. da ne p ovo ri m o D'sebei o Crn^-F-- hiše umorjerčevega očeta in sl šal ie kako se ta 7aklinia. da ne bo praznoval božiča. dokler i bijalec ne rads To ie tak^ presunilo ubežnika, da je padel v hišo in se izpovedal staremu možu. da ne more več vzdržati v tujini in se le vrnil na sodbo. Oče umorjenca le bil tako iznenaden. da ie ubijalca svojega sina dvienil. poljubil in objel, nato pa stopil pred hišo in v znak radosti dal nekaj strelov v zrak. Ko so se člani njegovega bratstva zbrali na kup. jim je svečano sporočil, da ie svojemu nasprotniku oprostil sinovo kri in ea posi no vil. Zgodilo pa se ie tudi. da se ie ubijalec na begu pred Turki zatekel v hišo rodbine. ki ji je bil dolžan svoio kri. in prosiL da ga ubijejo in tako poravnalo račun. Namesto tega so ga domači vzeli v svoio zaščito in mu oprostili, ali oa so mu. ko je nevarnost minila, dali rok da se ori-pravi na obramba Mnogi so si prizadevali, da krvno osveto povsem ukinejo — mnogo je imel uspeha zlasti vladika Peteri. — a se ie kljub temu ohranila do danes, čeprav v mno-»o manjši meri. Črnogorci Imajo oač svoi poseben nazor o pravici ln krivici Ta nazor se mnogim lahko zdi čuden, ima Da svoio korenino v črnogorski mentaliteti. znača-iu. po^led'i na žlvljenie in svet in v zgodovinskem razvoju. »tlan F. Bak<.čevič Drobci Dobro Je, da človek ima, kar leti, toda Je boijie je, da ne ieli ničesar razen te ga, kar ima. Če hočeS mirno in svobodno živeti, se odvadi vsega, brez česar si lahko. Veste, katera hrana najbolj tekne? Tista, ki si jo človek sam zasluži. Strašna zabloda je, misliti, da človeške duše lahko žive visoko duhovno življenje, čeprav njihova telesa ostanejo v brezdelju in razkošju. Telo je zmerom prvi učitelj ( duše. j Evropejec je pred Kitajcem poveličeval pomen moderne tehnike. Stroji človeka oproščajo dela, je dejal Kitajec pa mu je odvrnil: Tisti, ki bi človeka oprostil dela, bi storil veliko gorje. Brez dela ne more biti sreče na svetu. Urejati življenje drugih ljudi, Je lahko: Ce ga boi slabo uredil, ne bo gorje tebi, ampak njim ' Če boš poskušal ljudi s silo privaditi, da bodo delali to. kar smatraš ta dobro. Jih boš najhitreje pripravil do tega, da bodo prezirali in mrzih. kar smatraš za dobro. Pri človeku ni važna količina temveč kakovost njegovega znanja. Človek lahko zelo mnogo zna, pa tistega kar bi mu bilo najbolj potrebno, še zmerom ne zna. Mnogi učenjaki so podobni netopirjem, kt vidijo v mraku, v sončni svetlobi pa oslepe: tako tudi oni v mraku in samoti vedo mnogo nepotrebnih reči, pri tem pa nimajo pojma o tem, kako človek živi čez dan. Zgodba iranem vagoni Kako se je Lenin po szbruhn državljanske vojne vračal Iz Švice v domovino dal vsem ruskim poslaništvom in konzulatom navodila o vračanju političnih emigrantov in izgnancev, v katerih je bila ta-le določba: »Pri izdajanju potnih listov emigrantom se ravnajte po pričevanju zaupanja vrednih emigrantov o vojaški moralnosti posameznikov ali po mnenju odborov, ki naj se sestavijo po prejemu te brzojavke.« Po vsem Bvojem delu Lenin ni mogel pričakovati ugodnega pričevanja o svoji vojaški morali. Da bi šel čez Anglijo in Švedsko? Malo verjetno, da bi mu šli Angleži na roko. Da bi se pretihotapil pod imenom kakega Šveda ? Njegova žena Krupskaja Je pripovedovala, kakšen je bil Lenin tiste dni: »Iljič ni imel nikjer obstanka. Vse mogoče načine je ugibal. Po cele noči ni za-tlsnil očesa. Neko noč ml je rekel: »Potoval bom s potnim listom Šveda, ki je mu-tast«. Zasmejala sem se mu: »Kaj ti ne pade v glavo? Saj se boš v spanju izdal. Dovolj je, da se ti v sanjah prikažejo kadeti in ti boš pričel kričati: »Kanalje! Kanal je!« In videli bodo, da nisi noben Šved. Ali naj se obrne direktno na nemško vlado, kakor je to pred njim napravil liberalni voditelj Kovalevski? O tem načrtu so razpravUpH na nekem sestanku, ki so se gs udeležili predstavniški raznih revolucionarnih skupin: člani izraelltnega »Bunda«, socialni revolucionarji 1. dr. Niti Lenin niti kdo drugI od udeležencev sestanka ni hotel prevzeti pogajanj z nemškimi oblastmi. Sklenili so, naj to stvar opravi tedanji tajnik švicarske socialistične stranke Fritz Platten. Ta je sklenil točen ln pismen sporazum, toda ne z generr'~m Nic^lii-em, temveč z nemškim poslan'k^m v Bernu. Sporazum je vseboval te-le tri tečke: 1. Prehod preko nemšk^a o^pmtla le dovoljen vsem emigrantom brez ozira na njihovo stališče do volne; 2. Niihov va^on bo užival pravic» Mr«»te-ritor1~'nostl; nl^če ne more stopiti vanj J brez dovnMenla Fritza Piattina; 3 Ko d^sneio e*v">irrr''"",tl v RupMo. se takoi 7nv7aciclo za to. da make oblasti do-voi'-in vr;vr-tek er"ke- a števila avstrijsko- i Zapisnik, kl je d'I čM t"*» not ' orni 'T"rta"n. ie nad'"'aalo več f n, racl'ns-]{<-t!;Wh soci al?-t ny, 1*1 so telai nroblvalt v Svici: Henri GuH' caux ln F. Lorlot (Francija!, Paul Levi pod nsevdonfmom TTe.rat-in (Nemčija). Drons'-ij (Pol'ska). riroera. švedski y "re. T 1" ^ en. scc. -an St-rV'o' —n. Hansen (Norveška), j 1 tten (f- ica) 1. òr. J In t" *:o je I 1 r~ " om}. t,_" """ •*'! ' '■" T3 - - 't J"I7 se V zvezi s spremenjenimi zunanjepolitičnimi odnošaji francoske republike in z nedavnim odstopom dosedanjega vodje nemške vojaške obveščevalne službe, generala Nicolaia, se je francosko časopisje razpisalo tudi o vrnitvi Lenina in njegovih ožjih sotrudnlkov v Rusijo preko nemškega ozemlja pomladi 1917. leta, ko je zmagala v Rusiji protlcaristična revolucija. Različna ugibanja o tem poglavju je zaključil v »1' Oeuvru« Aleksander Zévaés, ki pravi: »O tem Leninovem povratku, o katerem se je na eni kot na drugi strani tako različno pripovedovalo ln toliko netočnega govorilo, sem takoj po zalnji vojni napravil natančne poizvedbe in mislim, da potem, ko sem se prepričal o njihovi pravilnosti, morem podati, naslednja objektivna pojasnila: Ko je februarja 1917. v Rusi "i izbruhnila revolucija in se sestavila provlzorična vlada pod predsedstvom kneza Lvova, se je Lenin nahajal v Zürlchu, odkoder je pošiljal »Pravdi« članke, ki so izhajali kot »Pisma iz dal ine« in v k" t rih je branil in poudarjal svoje poglede in metode. Takoj po prvih vesteh o revoluciji doma ga ie prevzela samo ona misel, da bi čim prej, čim hitreje prijel v Rusijo. Toda kako? Po kateri poti? Ali naj se obrne nrravrTt "a petro^raj-sko provlzorično vlado? Tel-. ;.;ed njenimi člani — liberalci, menjše . Li in k- " : i — je Imel same nasprotni" :c ; r alo v r "et no, da bi ti želeli i:i mu cl jl "i pevr 1; Miljukov, zunanji n.inkt r no e vir.ds je vom: v va- :ke f Stari Pošljan je stopi1 na pr-g ir. p'tej-nil zrak skozi nosidce. Zr.&k.Lj no se je ozrl proti Hudičevi sotes.d k. je -ež..la zi-vita v vijo ičaste sence. Pok jna in nedo ž na je bila videti in ver dar „e vsako leto na novo terjala s.oje žrt.e. Stime st. ns so bile še pokrite s snegom, toda k:k dolgo? Zadnje dni se je bilo zjužnilo, s :nce že ima svojo moč in kmalu bodo pričele množine snega drs_ti v dolino Cnd-n je piaz na~if Grčarjevega Ton ta, ko se ji v ač ' čz-. strmino, pa ni bi'o hud ga. V:ni r bo treba v pr ho:'nje skrrjne pre idnesti. Pot skozi sotesko js vodila k Prenovčevi planliski koči ki jo je Boštjan p j pojodbi oskrboval z živili. »Kak) je?« ga Je vprag-Tn M'ca, njegova žena, ko se je vrril v hršo. »Ne bo več dolgo! Moral se bom odpraviti čimprej, pred n postane za iivljr j nevarno. šel bom jutri z utraj s Ti ieto n ... Kje pa je spet ta potepuh?« Nejevoljno se je ozrl. »Kaj vem kje se potika,« jn z^g-d njala Mica. »O lšel js že navs 7 "o iaj, pa ga še ni naz'ij. Lojz ga je videl, ko je šel proti M-taj'-ini bajll.« Boš jan je jezen vr^el k"čmo v k^t. »Sita sem že te n°dloge!« je n-da'j:valn žena. »če bi ml Franca ne p~s!a'a vsak mesec teh par krajcarjev, bi ji paglavca davnai vrnila. Zakaj pa n1e"ov oče ne akrbl ran j? Seveda, to p~id'> oi tera. če ■'redo kmečke pun'a^e v n-s'o p-^an pa j ' " ai i '-t~ok" ri vratu Ni čudno, če se jo 1 ri" T^rf-i'i!« na-'p i - r k i- l:o i j Via~st k 2a, ..a ^ -L-. .c .i. J,- -o.e. a., .cj i... e. —r.c jfj Ja uh j ìa i.e. i-e..o _t sel. »L2 ča..aj, ti oo... j.c,k za1 ka se p.a.i b g. ^ ljud-.. ut. turo-ti nemarni!« D.če i e je s' u*. 1 lz Iti £e'e ne u pri u ^ t p ga je ie š<_ ^o.j vt. .uì* »Povej kje si Lil?« .. g ' d va s k-ti « Je cc.jj.. » . če. .uè jü p. jsila. pa sein »Ta je len" Do na lenobo pase. drugim ljudem gre pa še za- tonj.delat!« »N s.ra aaj o.i delal!« je u^o«a j .1 frnt ìPed. rila m js p.a « »Kaj i tre'J3 pr de arja naj bi ti 'a'n.;i s€ j2 zar.ž 1 B:.tjan. »Ki pa soma rič i Ima.« Mož ga ja su iil da se je opotekel. »Do no vlde'1, ali se kaj doeeže pri tebi, nepridiprav! če že tako rad dr/a sekaš, pojdi vea in nasekaj les, ki ga bo Lojz pripeì'al! p sle do večera moraš biti gotov, rrzurr.cš« Ti ^a '"> t n-n trff vzel v naročje in hote' oditi Boštjan pa je stopil k njemu, mu Iztrga! ž'val ln jo zagnal sko i odprta vrata, da je cvileč zbežala. »Ce ga še kd-j dobim v b'iž'nl. ga ustre-•lm!« -e zagro-ul Koma' je Tine odšel, sta vstopila domači sin in za nüm hči Ančka »Oče. °1!. re bo nreveč dela za Tineta?» 1"> vnra/ala Ančka iSaj ne bo zmog"' « Prošnja obupane matere i Na robu mesta Ljubljane živi siromašna družina brezposelnega delavca, kakršnih je najbrž na tisoče, a je vendar vsaka zase podoba trpljenja. Oče spada kot čev-i ljarski pomočnik k tisti vrsti delavcev, ki ' jih je industrializacija modernega časa nsjhuje prizadela. Ostal je na cesti brez vsega V zapuščenem, mrzlem stanovanju strada in hira pet otrok, izmed katerih je najmlajšemu 16 mesecev, najstarejšemu 1 pa 13 let. Obupana mati ne prosi drugega kakor da bi dobri ljudje dali očetu dela, a v največji stiski bi hvaležno sprejela tudi vsak najskromnejši dar, bodisi v hrani ali obleki. Naslov družine je na razpolago v upravi našega lista. Minuta pomenka Za življenje In za vsak dan VDOVA Vi ste zelo mehkega srca in Drecel občutljivi. Ta vaša lastnost vam oovzrofa precej bridkih ur ki bi vam bile drugače prihranjene. Delavni ste. vendar ca vam manjka smisla za red. Ce ss hočete v življenju izogniti nesrečam ns sprašujte za svet svoie srce. ampiui. svojo pamet. J. M. Dasi ste v bistvu preprosti, vendar skušate delati videz kompliciranega in s problemi obloženega človeka Včasih se vam ta manever tako posreči, da niste uganka samo svoii okolici, ampak tudi samemu sebi. Ta lastnost vam ie prešla tako v meso in kri da iz vsake še tako preDroste stvari skušate narediti zamotano zad-vo. Bodite tudi na zunaj preprost in odkrit človekl OD—DO Nai vas nič ne boli. da rdai še ne čutite veselia in nagnienla. ki bi vas priklenilo na to ali ono stvar Sai imate še časa dovolj. Medtem pa si pomnož'te svoje sposobnosti in če bodo te močne jim bo samo po sebi sledilo veselje. HREPENENJE Svojemu prijatelju se m'rno lahko zaupate. ker je odkrita in DreDiosta duša. Vendar oa morate paziti, da ga ne užalite ker ie zelo občutljiv. DEKLE 13 Pridobite si nekoliko več prisrčnosti ln širokogrudnosti in ne presojajte nisgovih dejani z ozkosrčnimi merili. On ie široko-potezen v svojih načrtih, manjka mu samo realnega temelja in vztrajnosti. Ce mu boste znali s pametnimi nasveti pomagati. da si pridobi kar mu manjka, bosta lahko oba srečno vozila. SKUTA S kraja začnete novo stvar zelo natančno in skrbno toda kmalu vas mine prvotna vnema in o:pustite. To oa ''ato. ker si niste v svesti svoiih moči in ' er je vaš cilj precei nejasen Sicer ste zelo gibki in se z lahkoto vživite v kateriko'i doI žai. toda zaradi Domanjkanja v; tra nost niste z nobenim Doložalem zadovoljni in vedno iščete nekaj novega. ì W A LJUB 1 Ker ie on SDremenli've narave in ker ie verjetnost, da vas bo Drei ali slei Dustil. zato ie bolje za vas. da sami Drsknste ž njim ker po. neie vam bo žal če n: bo te te.^a ~toril: zdaj ko ie še čas. Ce vam is m reče ga skušajte oozrblti. Posvet te se r. vs vnemo dr '':"s'rnu živli niu Boljše ie izgubiti roke kakor življenje. N ' DA T ) de!r'-» le DreDrosto ln neookvarieno. Ne po2na hi avšč ne kar ii je v srcu. ii ie lud na 1 zku. Nima velik h zahtev in 3e z r.r in trip 3 • ti d na 1. . k.bna in v. o '.ovo jna Zna b ti prisrčna rio se njena ton ina ra7Š;rla katerimi ž.vi Skromna ie. .ina. ^ J ANETTE 08 Vaša pretesosi polna bridkosti in razočaranj. vas i e potrla in vam vzela vso borbenost in voljo do življenja. Ali kliib temu se vedno vračate k nii. jo v mislih pestuiete in obiokuiete izgubljene čase. Dokler boste tako živeli s prstekl stio in v sedanjosti kakor mesečnik hodili okoli. boste kakor ladja brez krmila na razburkanem moriu. Zato naredite črto č^z preteklost in pričnite novo živlienie. Ns budite mrtvih! Z. K ST. ILJ Odgovor na vaše pismo dob'te v t-ku prihodnjega tedna. Zaradi cb:l!ce pisem, vam nisem mogel prej odgovoriti. HVALEŽEN 39 Tudi dobite v kratkem odgovor. L. Az^uln Potopljene ladie Vlade posameznih vojskujočih se držav sicer še niso uradno objavile seznama trgovinskih ladij, ki so jih uničile podmornice, to. pedi in mine od pričelka vojne. Nekateri angleški in francoski listi pa so zbrali podatke, ki kažejo zanimivo sliko izgub od 5. septembra 1939 do 15. januarja 1940. Slika je po posameznih državah nas.ednja: Anglija 128 ladij 470.877 ton), Belgija 3 (S350) (prva številka pomni ladje, druga med oklepajema tone), Danska 9 (22.333), Estonska 1 (396), Finska 5 (11.919), Francija 14 (68.424), Grčija 10 (46.619), Italija 3 (14.462), Japonska 1 (11.930), Jugoslavija 1 (6371), Litva 1 (1566), Nizozemska 9 (47.325), Norveška 26 (65.355). Panama 1 (757), Poljska 1 (14.291), Rusija 1 (968), švedska 21 (39.055). Skupno je bilo potopljenih 235 ladij z 832.001 tono. V tem seznamu manjka Nemčija, ki je v Istem času izgubila 24 ladij s 143.997 tonami. V splošnem je pa treba reči, da je trgo.l-sko brodovje Nemčije povsen iz'o-čeno lz prometa, ker zavezniške sile obvladujejo večino morij. Podmornic je Nemčija do 5. februarja izgubila 45. Francija razvija v svojih ladjedelnicah tako živahno delavnost, da kljub vojni njeno trgovinsko brodovje zraste približno za 20.000 ton na mesec. Sms t v oMo^ii diorani Pred kratkim je v Sydneyu v veliki blagovnici nastal požar. Vsi nameščenci ln kupci so se lahko rešili, samo enega nameščenca so pogrešili. Ko so požar pogasili, so ugotovili, da je trezor neke banke, ki je bila v Istem poslopju, ostal nepoškodovan, le vrata so bila odprta. Ko so stopili v oklopno dvorano, so zagledali na tleh pogrešanca. Zdelo se je, da je bil ognju ušel z zdravo kožo. Ko se je pa zdravnik sklonil k njemu ln ga hotel obrniti na hrbet, je pogrešanec razpadel v prah. Suha vročina ga je v oklopnem prostoru, ki je bil varen pred ognjem ln v katerem je Iskal rešitve, dobesedno upepelila. i Pri zadnjih besedah so se odprla viata, 1 »Kar pusti ga! Kazen mora biti,« je od j go o 11 TI pd pripravi nahrbtnike za juri .à n p 2 pu.kc la patronov, ki jih jj p ila za vt-iega Drenovca.« IX-!:! „e ia. .Ce hitelo pripravljat naro-* ne st 'ri Ko s3 je zmračilo, je šla na erlčče k Ti etu. * i <:. ;« ».VI cm še.« Z 2.."j- i .i prst! si je obrisal znoj. Ančki »e Je s i L v dno srca. »Nehaj zdaj!« Je dejala. »Boš pa drugič a rej. Sp čij se za jut. i, ker gresta z .t m h ao cu.« Poni-ga au je z :.gati skladovnico; ko -ta pilila . hi;o, jc bila že tema. Ob luči l^.-ae je 1:1 a . ri r vi jena večerja. Ančka je nalzgala očeta, da je fant delo končal. L>j- se je sicer nejeverno namuznil, a rekel ni nič. Tudi Boštjan je molčal in večerja je p'tekla v miru. — Drugi dan žs na vse godaj sta ss odpravila Tine in nj go/ rednik. Hodila eta že eno uro, sklo-nj:n . pod te'kl.ua nahrbtnikoma, ves čas brez besede. Skozi sotesko Je držala ozka gaz ia h:d!tl sta morala drug za drugim. Nenadoma je fant, ki je hodil zadaj, začul -openj"! za ssboj Ozrl se Je in zagledal psa, ki ga je dobil od Matajke, ln je zdaj /es upehan pritekel za njima Ko Ju je doli el, ga je začul tudi Boštjan. Ustavil se a. vrgel puško In rahr'-t-ik v s^et ter si nlsan m robcem obrisal znoj s čela. »Ali bova malo počivala?« je boječe irašal Tine. »Najprej zapodi to ščene naraj! Ne tr-n, da mi ves čas pleše pred nogami.« Fant je odložil nahrbtnik in s palico od- n^l pia Nek"i č*s-> fra Je pr? gledal z - *u1—lm'. ok-og!iml očmi. potem pa Je ki e -ja od" 1 po pot' nazni. Ko Js l^nll aa ovinkom, je starec izvlekel dva kosa kruha in slanine in manjši del odrinil Tl-netu. Tedaj pa lznenada divji pasji lajež pres.ka tišino ln po poti se prlpodl pes, g:neč p.ed seboj preplašenega dolgoušca, ki je bog si ga vedi kako zašel v sotesko. Boštjan ga je zagledal in že zgrabil puško, nameril na zajca ln sprožil. O še je Imel dobra oči stari Boštjan, zadel ga je. Pa še kako! — ponosno se je ozrl na svojega rejenca, tedaj pa se Je piestrašil smrtno-bledega fantovega obraza. »AU ne čujete?« je zavpil Tine in pokazal navzgor, kjer je pričelo bobneti. Od strela so se nad njloia odtrgale snežne mase, ki so se zdaj valile navzdol, lomeč drevje in skale, in ju bodo zasule vsak čas. Boštjan je videl, da plazu lahko še uide. Ce bi dosegel onlle previs pod skalo, pa bi bil rešen! Odrinil je Tineta ln stekel, kolikor so ga mogle nositi stare, od strahu klecaj e če noge. Ko je bil pol metra pred zavetjem, ni mogel več dalje. Prve skale so se prikotallle ln stal je ko ukopan od strahu. V naslednjem trenutku pa se je Tine z vso močjo pognal naprej, zaletel se Je staremu v h bet, da se je za nekaj korakov opotekel, ravno toliko, kolikor je bilo šs treba — in pò dolgem telebnil na tla. Desetinko sekunde nato je že pridrvel plaz ko bel hudournik, zagozdil se je med stenami in z glušečim bobnenjem zasul vse, kar Jc mogel. Fin, bel prah se je dvigal v višino kakor dim, vedno nove množine snega so se kopičile in votlo grmenje je pretresalo ozračje. Končno pa Je pričelo pojemati, ln ko je strma stena, vsa gola in r?. zri ta, zevala v Hudičevo sotesko, je vse naokoli potihnilo in zavladal je grobni olk. Star! Boštjan je ležal ves omotičen, gbu Murmomk Narvikj V ivan Steckhohn tali«» Nor-kopi' Kovno? »JTTTRO« ponedeljska izdaja — - __g ■ Ponedeljek, 4. HI. 1940 nerba sa fever m@!iei Merilo Ruska ekspanzija si |e že pred tisoč leti po ribi« J i in menihih utirala v Skandinavijo » samostan Pečenga. Ruski ribiči, ki jim je pripadla važna kolonizatorska naloga, so že iakrat dobro poznali delovanje toplega zalivskega toka, da šo se v svojih odprtih čolnih drznili pluti vse tja do Spicbergov in do Islandije. A kakor so na severu ruski osvajalci naleteli na močan odpor norveških Normanov, so se jim v Južni Finski, ki se je takrat imenovala Esterlandija. in v Srednji Laponski postavili po robu Svedi, ki so uspešno zavrli njihovo nadaljnje prodiranje. Sredi XIII. stoletja se je švedski vojvoda Yar Birger odpravil z vojsko iz Stockholma z velikopoteznim načrtom. da si podvrže sam Novgorod. Aleksander Nevski, vojvoda novgorodski, ga je leta 1240. v bitki ob Nevi sicer premagal, Birgerju pa ie vendar uspelo, osvojiti Esterlandijo in Tavas'andijo, današnjo finsko pokrajino Tavastehuus, kjer je zgradil močno trdnjavo. Za Petra Velikega S tem je bil nadaljnemu prodiranju Rusov postav.jen močan obrambni zid. a Novgorod je še zmerom ohranil oblast nad Ladoškim jezerom. Na Laponskem je šla meja med Novgorodom in Švedsko od jezera Enare vzdolž reke Pas do Va-rangerfjorda, tako da sta bila zaliv Pe-čengo in Ribiški polotok pod rusko ob-'asjo. Na nekem otoku v Ladoškem jezeru so novgorodski menihi v XII. stoletju zgradili slavni samostan Vaiamo, ki sta ga dve sto1etji pozneje obnovila meniha Sergej in Herman, tako da je stal na 40 otokih. Ob istem času je novgorodski menih Arzen na Konjevcu v jezeru istega 'me^a zgradil utrjen samostan, ki je obvladoval ves del jezera, kjer se Neva izteka iz njega. Peter Veliki je oba utrjena samostana z utrdbami močno okrepil. Samostan na Konjevcu so boljieviki 1. 1918 razrušili, samostan Vaiamo pa so sovjetski aviatiki z bombami razbili v sedanji vojni. Ivan Grczm In sv. TriSan Ko si je car Ivan Grozni podvrgel Novgorod. »so carski Rusiji pripadle tudi nordijske pokrajine novgorodske republike. Car Ivan Grozni je leta 1355. prepustil Angležem monopol nad uvozom ' in izvozom z Be^ga morja. Da bi se olajšala trgovina in promet, je Ivan Grozni ob izlivu Dv:ne poleg starega samostana sezidal še Arh3ngelski grad. Svedi, ki so bili ooprej že sto let v neprestanih borbah z Rusi. so si zdai na vso rnoč prizadevali, da to rusko-ang'esko trgovino uničijo. Tedaj se je pojavil oče Trifon. gemVen menih. ki ni bil samo pobožen č'ovek. temveč velik strp+ee in inžpnier. S svojimi Skandinavija danes Krvava, neenaka borba, ki jo je sprožila invazija rdeče armade na ozem jt na-lega finskega naroda, ima v zgodovinski davnini nekaj predpodob. ki se z uničujočo okrutno-tjo današnjega boljševiškega vpada sicer ne dajo primerjati, a nam zgovorno pričajo, kako so na tem najsevernejšem koncu Evrope narodi nekdaj te mova i za oblast in prestiž. Carska Rusija je že od nekdaj s pomočjo kolonizacije skušala zasesti pokrajine Daljnega severa, kjer se dandanes stikajo meje boljševiške Rusije, Finske in Norveške in katerih lastnina odločuje o gospodstvu nad obalo Ledenega morja in o svobodnem izhodu na Atlantski ocean. Ribiči, pfon'rfi ruskega imperializma Velika trgovska republika Novgorod, katere glavno mesto je bil Stari Novgorod na Ilmenskem jezeru in ki je imela tesne poslovne stike z nemško Hanso, je poslala svoje prve pijonirje, da poselijo doline ob Cnegi, Dvini in Pečori. Slovanski kolonisti so se iz Novgoroda odpravili z zložljivimi čolni, da so jih po kopnem lahko prenašali od reke do reke. Proti koncu VIII. stoletja so se prvikrat pojavili na Daljnem se- . ruski kolonizatorji pripluli do Belega in celo do Ledenega morja, do izliva Pecore -^a v7hodu in do Severnega rta na zapadu. Ruski ribiči, ki še dandanes žive na mur-manski obali na polotoku Koli in Ribiškem polotoku v zalivu Pečenge. so po večini neposredni potomci novgorodskih osvajalcev iz XI. m XII. stoletja. V opisu dežel. ki so pripadale velikemu knezu Jaro-slavu Modremu, novgorodskemu vojvodi sredi XI. stoletja, se nahaja ves polotok Kola m del današnjega norveškega ozemlja. ki meji na Kolo. Meja med Norveško in novgorodsko državo je takrat tekla kakšnih 100 km zapadno od Pečenge vzdolž La" sf i orda m Tanafjorda. Pozneje se je pomaknila nazaj proti vzhodu, proti Va-rangerfiorHu. kp->r je do leta 1918, ločila Rusijo in Švedsko. Menihi in samostani Da bi obdržali osvojeno ozemMe, so ruski organizatorji po velikopoteznem načrtu začeli pokristjanjevati domače finske rodove. Povsod so gradili naselja in utrjene samostane, izmed katerih je bil najznamenitejši znani samostan Solovjecki (dandanes največja kaznilnica sovjetske Rusije), ki leži na otokih Solovki v Belem moriu in ki je bil v XVI. stoletju povsem veru, toda šele kakšno poldrugo stoletje [ iznova zgrajen. Na obali Belega in Lede-pozneje se je pričela med Rusi in Nor- ' ne?a morja je zrasla še ce1 a vrsta drugih mani borba za premoč. V svojih čolnih so j utrjenih samostanov. Tako je novgorod- Kdor jo prvič vidi, spozna, da jo je globoko podcenjeval. Pred njim se namreč pokaže lepo, moderno in dokaj obsežno mestece, ki naglo raste in postaja res pravo usredje Prekmurja, zato zasluži boljše zveze z ostalim delom na-ega nahoda, prave resnične spojitve z njim. Ne smemo pozabiti, da je Madžarska načrtno in stoletja spajala ta del s svojo sredino in načrtno uničevala vsako zvezo z ostalo Slovenijo. Naša država je torej dolžna, da zamujeno popravi temeljito in načrtno. Kior misli, da so se sosedje odrekli naši sveti zemlji, se zelo moti. Nihče ne bi verjel, da jc še danes nekaj zasiepljencev v teh krajih, ki nahujskani od propagande z onkraj meje še vedno govorijo o p-cvratku v suženjstvo in zraven pridno uživajo dobrote natega gostoljubja. Tudi Ljutomer še vedno zastonj čaka na most preko Mure ob Moti. Namesto mostu še vedno služi brod, ki pa marsikoga odvrne cd te poti. In vendar je bil ta most v načrtu že takoj ob zasedbi Prekmurja. Razen tega ni edini, ki je potreben za zvezo preko Mure. Mostovi so žal posta'i le olilni šlagerji prekmursk:h pos anskih kan-litatov in samo kot taki zdaj že spet prihajajo v medo. Pogovor Prekmurcev se kaj rad zasuče tudi na pop'avc Mure, ki postajajo iz leta v leto večje in hujše. Lanska pop'ava ie zali'a cele vasi in uničil vse pridelke. K sreči so sinovi prinesli denarja s sezonskega de'a v Franciji in Nemčiji? Ljudstvo, živeče ob Muri, se že zdaj boji pom'adne pop'ave in s strahom zre v nebo kadar se usiplje nov sneg, ki ga v toHkem obilju ne pomnijo najstarejši ljudje. Koliko ga mora biti šele tam gori ob izvirih Mure in I kaj bo, ko se bo vsa ta voda začela valiti po Muri in nositi s seb^j ledene plo"če. v j katere je danes odeta? Seveda slutnje so I lahko neupravičene. Priroda pogosto sama : ub'aži še tako nevarno stanje. Toda slutnje ljudi ob Muri pač podžigajo govorice, da so onkraj meje na severu spet izvršiti nove regu'acije in nasipe, ki bodo omogočili hitrejši odtok vode. ki se bo prevalila preko naših nereguliranih bregov. Ali so te govorice resnxne ali ne, ni niti tako važno. Med ljudstvo so bile vržene seveda s pristavkom: poglejte, kaj se vse pri nas de'a in še več bi se napravilo pa nimamo de'avcev, pri vas pa se samo govori in delajo načrti, ljudstvo pa ne najde de'a .. D bro in poh'evno prekmursko ljudstvo I ob dolgih zimskih večerih mnogo razprav-i I ja o vseh teh zadevah. Posebno še zdaj, ko sta ji Nemčija~ in Turč'ia zavrli ko. ™ petroleja, da bi si svetilo. Srečen ie Car Ivan Grozni marji lz vse Rusije osem let pomagali srra-diti krepke utrdbe okrog Solovjeckega samostana, da carski vladi ni bilo treba niti kopejke trošiti za gradnjo. Trdnjava je bila tako močna, da so menihi leta 1852. zmagovito odbili napad švedske vojne mornarice in švedske armade in jih ni moglo premagati niti bombardiranje angleškega vojnega brodovja, ki je dve leti pozneje oblegalo samostan. Od Belega do črnega in 3rja Oče Trifon. ki je bil pozneje proglašen za svetnika, je zgradil tudi prve utrdbe ob izl;vu reke Pas in Patsamani. Ob izlivu reke Patsamani je nedaleč od današnjega mesta Pečenge sezidal samostan sv. Trojice Svedi so ga leta 1590. razrušili, a ruska vlada ga je sredi XIX. stoletja obnovila. Cerkev, ki jo je Trifon sezidal v čast sv Borisa in CTeba, in vas Borisov-g;ebsk. ki je zrasla okrog nje. pa sta se ohranili do dandanes. V XVIII. stoletju pa je carska Rusija začela opuščati svojo ekspanzijo v nordijski smeri in je začela svojo pozornost obračati na jug, proti Carigradu in Darda^e'am. Se^ v svetovni vojni, vsak promet skozi Vzhodno in Črno morje, se je carska vlada domislila možnosti na polotoku Koli. kjer je več luk. ki tudi v naihuiši zimi ne zaVdene. Takrat je bila zgrajena železnica od Petrograda do Mur-ma^ska. v b^žini Murmanska pa le zrasla voina luka Po'iamaja Ko so po boljševi-škem prevratu Finci premiali rdPčo armado. jim je mnsknvsk vlada odstopila oni, ki ujame v kaki trgovini deci smrd-Ijivca po dinarju, a vsak siromak bi ga Vaca! še po dva, samo da bi ga d bil. Toda Dunav je zmrznil in z njim še kaj drugega, kakor zabavljajo Prekmurct. Pog'avje zase je zim'ki avtobusni promet. Ko sem prišel v Prekmurje, sem bil začuden, ker nisem dobil nobene avtobusne zveze. Pa sem v svoji kranjski buči skle-severnozanadni del dotlei ruske Laponije : pal, da imajo gotovo zveze- z nasprrtne od jezera Enare do Varangerfiorrfa 7 za- Pomlad v Ledenem morja vo in prsi pod previsom, noge pod plazom. Ko se je zavedel, je odprl oči, a nI mogel ničesar videti. Vsenaokoli je bila črna tema in toplo tako prijetno toplo. Starec se je spet onesvestil. Ko se je drugič zavedel, je ležal na nosilnici, ki sta jo nosila dva soseda. Začuden ju je poklical. »Matija, Jernej, kaj pa se je zgodilo?« Ustavila sta se, »Miren bodi, Boštjan!« je dejal Matija. »Le to ti lahko rečem, da si imel presneto velik kup sreče, če ne bi bil na pol pod previsom. bi zdalje lahko hozano pel!« BoStlan se je še bolj čudil. »Pod previsom?« Tedaj mu je ko blisk prišla v spomin ona zadnja strašna sekunda, ko se je že videl polomljenega pod skalami in je izne-nada nekdo od zadaj skočil vanj ter ga . sunil pod previs. »Kje je Tine?« je vprašal, boječ se obenem, da bo slišal to, česar se je v tem trenutku bal. »Za nami ga nesejo,« je odgovoril Jernej. »Menda je mrtev.« »Počakajta! Ustavita se!« je obupno za-vpil Boštjan. »Videti ga hočem.« Počakali so, da so prišli ostali za njim. Ko je starec pogledal v okrvavljeni obraz dečka, je le še čakal, da zdaj zdaj udari božja strela vanj in ga uniči, ker je vedno tako mučil ubožca. Tresočo se roko mu je položil na srce in divje veselje ga je zgrabilo, ko je začutil komaj zaznavajoč utrip. »Zivi' Kvala Bogu! Storite vse, kar je mogoče zanj, rešil mi je življenje!« Nato se je ves izčrpan zrušil nazaj in zdelo se mu je, kakor da bi olajšan m P' nH"ie-i .«n'ava1 - isoko gor nekam v ^rtro februarsko nebo! Jerca ski metropolit Ivan v začetku XII. stoletja ustanovil ob izlivu Dvine samostan Ar-hangel, a tam, kjer je dandanes finska lu-ka Pečengo je bil ob istem času zgrajen pridigami je dosegel, da so pobožni ro- j hvom Pečengo in Ribiškim polotokom. 1*2 Muri isi onkraj nje Na^le^nji članek smo prejeli nedavno, bo je bila vsa Mura v ledenih oklepih, da so ljudje lahko hodili z enega brega na drugega po ledu vas o va t. Objavljamo ga, da ostane spomin na tegobe pa tudi na zanimivosti letošnje zime v Pomurju, kjer je bila hujša kakor pre 11 leti Za ča^a osvobojen ja so navdušeni govorniki zelo radi govoričili: Mura nas poslej ne bo več loči'a, marveč spaja'a. Nu. včasih pač narava sama poskrbi, da Mura res spaja, vsaj vsakih 10 let. In tako je tudi letos. Mura je pokrita z debelo skorjo ledu in ljudje se tega spajanja pridno pos'užujejo celo z vozovi. Le žal, da to pri redno spajanje pr:na"a tudi mnoge nevšeč nosti, lomi mline, spreminja strugo in, kar je g'avno, resno ograža veržejski most. najvažnejšo spojitev obeh bregov Zdaj je most v osredju pogovorov. Prav te dni sem imel priliko prisostvovati zanimivemu po govoru v gostilni. Kakor je že stara nava da pri nas, da nikdar ne zaključimo po govorov z enotnim mišljenjem besedarjev. tako se je tudi ta pogovor končal z zanimivo stavo. Glavna besedarja sta namreč stavila vsak po 100 dinarjev: prvi, da bo /fcdovje Mure most odneslo, drugi, da ga bo oblast znala varovati. Denar je bil kar takoj položen in jaz sem moral kot priča roki »presekati«. Spomladi bo denar poba-sal oni, ki bo dobil stavo: nekaj se bo seveda zapilo na ža'ost ali veselje, kakor so izredno zahtevali prisotni kibici. To pa itak vsi veste, da so Prckinurci ob slovesnih prilikah od sile širokogrudni in ne gledajo na denar. . smeri. Ko sem se vračal iz Goričkega. sem bil prepričan, da bom pot nada'jeval z avtobusom. Zelo sem se pa začudil, ko so mi na peronu v Murski Soboti rekli, da je avtebus že odpeljal pred eno uro. Nadaljeval sem s kolesom in reči moram, da po dokaj ugodni cesti. Mo kvaril. Že nekaj dni prej se mu je na vožnji snelo kolo in so bili potniki v nemajhni nevarnosti«... Sneg pada na Muro in onkraj nje. Večeri so dolgi in temni. Ljudje imajo mnogo časa in mnogo »gučijo« v temotnih izbah ob peči o gostüvanjih in politiki, o Muri' in volitvah, o vojni in domovini. Pijejo žganjico, saj je predpust kratek, mladina hiti na »gostüvanja«, da bi naš rod ne izumrl. Pozavčini imajo prav letos mnogo posla, saj je med ljudmi precej denarja. "tefirjev Kadar opravi odjuga tisto, česar ne zmorejo niti pionirji — da namreč po vsej Muri začne pokati led — tedaj se valijo grmade ledenih plošč nizdol po Muri Državno prvenstvo v sfovkth Novšak Albin zopet državni prvak Med 32 tekmovalci so včeraj pri skakalnih tekmah v Planici zmagag Nemci, naši nafboliši pa so bUi Novšak, PrSboSek in Albin Jaflcopftč Rateče-Plania, 3. marca Planica je imela danes zopet enega tistih dni, ki jih skoraj ni mogoče dovolj lepo popisati v vsej tej naglici in kopici dogodkov. Toplo sonce od ranega jutra, modro net>o brez vsakega oblačka ter ona belo-zelena panorama — vse to je povoljni okvir, v katerem je danes blestela žs na-vse zgodaj 65 metrska skakalnica nad že-lezn.co. Potem še zastave, drogovi, mlaji ter venci in zastavice. Letos jih je bilo mnogo, ki so kljub stalnemu refrenu, da skakanje že vsi poznajo in da je sedaj sploh snega povsod dovolj, le prišli pogledat, kaj bo prineslo letošnje državno prvenstvo v skokih, ki naj bi prekosilo vse dosedanje. Bno jih je precej od sobote tu, potem pa sta dva močno zasedena vlaka prišla iz Ljubljane, kakor jih že dolgo naenkrat ni bilo videli v Pianici. Množice so se v krasnem jutru izgubile po soncu in snegu in št eno uro ali dve pred tekmo je bila skakalnica čisto sama Samo radio Pegan je z veselimi zvoki preizkušal svoje ojačeval-ne naprave ter vabil. Po strmini so se pričeli udejstvovati teptači, kajti skakalnica je bila zopet vsa v ledu. Pc prihodu drugega vlaka, ki je prišel z nekaj minutami zamude, je pričelo vreti oc vseh strani. Sodniška tribuna je oživela in teptačem so se pridružili še tudi tekmovalci. Množice so se strnile ob vznožju skakalnice in po železnici. Nesporno jih je bilo zelo mnogo in ne pretiravamo, če jih cenimo skoro na 2000. Kmalu nato so sodniki povedali vsem tekmovalcem, da prvi del tekmovanja skačejo samo za poskuš-njo Tekmovanje je vodil načelnik tehničnega odbora Stane Predalič. Kot sodniki so poslovali Nemec Gustav Räther, naša Ante Gnidovec in Jernej Jelenič, start pa sta uredila Jamnik in Zupan. Razen njih so pomagali še mnogi drugi, ki jih leta in leta vidimo pri vsaki smučarski prireditvi bodisi kot reditelje na doskočišču, kot merilce, kot napovedovalce itd. Reditelisko službo je pomagal opravljati oddelek orožnikov, ki so zdaj v smučarskem tečaju v Kranjski gori. Slednjič je bila zbrana tudi vrsta ostalih službenih predstavnikov s predsednikom Pircem na čelu. Od oficielnih zastopnikov so prišli danes samo predstavnik vojske, in sicer kot generalni zastopnik ministra vojske in mornarice brisadni general Bora Joksimo-vič iz Beograda. 52 tekmovalcev Od prijavljenih 38 tekmovalcev se je do starta lista tekmujočih spremenila, ker jih je 7 odstopilo, Mojstrančana Poldo pa so vpisali naknadno v njo, tako da je prišlo na start 32 tekmovalcev, med njimi 9 Nemrev in 23 naših. Tekmovanje se je cenilo posebej za državno prvenstvo samo za naše seniorje. posebej pa z mednarodno udeležbo za vse skupaj z Nemci in našimi juniorji. Od naših so startali vsi »kation5«. razen mnogih znanih vrsta novih mrči. nedvomno najboljših med številnim dobrim naraščajem, ki nam je v teku letošnje bogate sezone vzrastel. Pokazalo pa se ie. da prehod z manjših skakalnic na veliko ni lahek, ne glede na to, da je današnja poledenela naprava zahtevala od vsakega mnogo rutine in stojnosti. Nemci so poslali na to tekmo svojo elitno postavo in s tem dvignili njen nivo na vi-š:no, kakršnih prireditev podobne vrste že nismo imeli dolgo let. Tu sta bila Bradi in Holl, katerih kariera v smuških skokih je svetovno znana, družbo pa so jima delali še Mahr, Palme in Berauer, sami nemški otimnijski tekmovalci, potem Weiler, letošnji zmagovalec v Ga-Pa, dalje Maier, Friedl In Häckl, med katerimi je zlasti slednji zadivil s krasno držo in vzornim doskokom. Nemška ekipa je vsa do slednjega pokazala veliko tehnično znanje in ogromno tekmovalno rutino, saj se je od njihovih 30 skokov za poskušnjo ponesrečil samo drugi Weilerjev, ki ga je stal edino manj vidno mesto v tabeli Z daljinami je prednjačil Mai«, in to dvakrat po 57.5, po stilu pa že omenjeni Häckl, s katerim sta tudi Bradi in Holl dovolj izravnana. Naših je bilo 23 in reči je treba na splošno, da so se zelo popravili in mnogo pridobili, čeprav niso dali toliko, kolikor se je splošno računalo. Mlajšim je sprva nagajala trema, pozneje pa trda ploskev na doskočišču. Predvsem so nas na tej tekmi uspešno zastopali najjačji iz našega skakalnega sporta, Novšak, Pribošek, Jakopič Albin itd. Klačnik Karel, ki žal v drugem skoku ni obstal, se je moral kljub vsem nadam, ki smo jih upravičeno stavili nanj, spet zadovoljiti z enim slabših mest. Sicer pa so nastopili mnogi mladi iz naše bodoče skakalne garde Ce je marsikomu to pot le še šlo trdo, so prestali ognjeni krst v družbi velikih mojstrov in od tod je pot do končnega cilja že spet bližja, kakor je bila doslej. To velja med ostalimi za Zalokarja, Sušteršiča, Razingerja, Javornika in tudi za mladega Poldo, ki je prvi skok izvedel, pri drugem skoku na 52 m pa precej nesigumo udaril po podlagi Vse v vsem, bila je lepa tekma, kakršne že leta in leta nismo imeli v tej disciplini Ker je bil tudi obisk občinstva dober, smemo upati, da se tudi smuškim skokom v dogledni bodočnosti obetajo boljši časi, čeprav je težko popraviti in zopet ustvariti vero in misel, da pelje pot dc mamutskih skakalnic samo še preko mnogo takih prireditev. Nekaj po 11. uri so se začeli skoki za pcbkušnjo, ki so se jih razen ene tretjine naših skakalcev poslužili tudi vsi Nemci, saj so šli pred startom celo samo to pot čez strmina Ze teb 9 nemških skokov je pokazalo, da čaka naše skakalce brezupna borba Vsi gostje do zadnjega so imeli enako formo, daljave nekaj nad 50 m, pri tem pa lep stil ln v doskoku sigurnost, po čemer smo morali glede končnih zmagovalcev delati skoraj sigurne račune. Prvi skok v konkurenci Poskusnemu skoku Je sledila izdatna pavza, ki sta jo prav spretno izpopolnila speaker in godba. Točno, ko se je v rate-§kem zvon:ku oglasil poldanski zvon, je zdrvel navzdol prvi v konkurenci — Fin-žgar in potegnil na 48 m Potem je bil Janežič nekoliko krajši, za njim pa Zalo-kar tudi približno tako (45.5), toda po tleh. Prvi Nemec Mahr ima 53 m, je dober v zraku in siguren. Gregorij za njim je bil kratek in padel je tud1. Potem je šel ja-vornik na 46.5. Vidic iz Ljubljane zopet ni mogel obstati Nato je Weiler s 55 m zopet pokazal nemško šola Ažman in Klačnik Gregor sta se rešila previdno z znamko 43 in 42.6 m. Sušteršič za njima se je vzpel celo do 48 m. Naslednjih 7 naših je bilo razen Pogačnika in Jakopiča Albina precej kratkih, onadva sta prišla na 48 in 52 m. V strnjeni vrsti Nemcev: Holl, Berauer, Friedl in Bradi, ki so vsi imeli daljave 55 in 56.5 m, je tudi Kavalar od Ilirije s padcem na 43.5. Potem je prišel Klančnik Karel na 53.5, takoj za njim Beve z 51 m. Toda nemški junior Mair je po slabi vožnji po zraku obstal na 57.5, kmalu za tem Pribošek na 53 m, siguren in v treningu. Tudi Florjančič je srečno končal na 53.5, potem pa so prišli še štirje zanimivi skoki za konec, ker je žreb tako rekoč skrbel za spretno režijo. Häckel je po krasni vožnji zabeležil 55.6, Novšak takoj za njim samo pol metra manj, dober tudi celo v doskoku. Kot naslednji mladi Polda na 47Ji in kot zadnji Nemec Palme na 52.5. Drugi skok v konkurenci Po ponovni ureditvi skakalnice, ki je vse bolj začela kazati svoja trda rebra, se je začel okrog 13.45 drugi skok v konkurenci po vrstnem redu kakor poprej. Od vseh tekmovalcev je odstopil samo Iliri j an Mežik. Finžgar je obstal na 46, in Janežič jf srečno dovršil svojih 42 m. Tudi Zalokar je bil boljši kot prej in je zbolj-šel na 46.5 m po snegu. Klančnik Gregor 54.5. Se bolj je potegnil Gregorij in zvišal na 48.5. Javornik se je pognal na 49.5, toda se je povaljal po snegu. Njemu je sledil Vidic, tudi s padcem po 40 m. Tretji padec po vrsti si je privoščil Se Nemec Weiler. Merilci so zabeležili 55 m. Ažman tudi ni mogel odoleti skušnjavi. Se on je šel na 46.5 m po snegu. Klačnik Gregor je potegnil brez padca in obstal na 44.5 m. Nato se je odlični Sušteršič pognal še drugič in končal tik pred znamenito številko na 49 prav dobro. V skupini 7 naših s Praprotnikom in Albinom Jakopičem sta onadva rešila čast, prvi s 47.5, drugi z 51 m, med pa ostalimi sta bila Tone Ra-zinger in Pogačnik brez padca na 46.5, od-nosno 41. V naslednjem bloku Nemcev Je Kavalar j a spet vrglo — bUo je 43 m. Tu so bili prvi Holl s 56.5, potem zanesljivi Berauer s 56 m, za njim odlični Friedl s 55.5 m in slednjič še Bradi za meter več 56.5. Zdaj smo čakali Klančnika, enega velikih favoritov. Daljava kot preje 53.5, toda pritisk Je bil prehud in že Je bil z rokami pri tleh. Za nJim se Je Beve rešil in obstal na 525 m. Mair je še enkrat ponovil najdaljši skok dneva (57.5). Häckel pa je obstal na 55.5. Pribošek, Florjančič in Novšak so imeli še daljave 53, 54 in 53.5. Poldo pa Je vrglo ob tla Palme je zaključil že tolikokrat dvojno petico — s 55 m. Kratko nato je sodniški zbor razglasil, da določenega tretjega skoka v konkurenci ne bo, ker je skakalnica pretrda in ker bi utegnila razen številnih poškodovanih smuči prizadeti še kaj hujšega tudi tekmovalcem. Občinstvo je sprejelo to odločita z vidnim zadovoljstvom. Tekmovanje se je končalo ob 13.10. Tehnični rezultati L Bradi Josip 227.6 (56. 56.5), 2. Häckel Pani 225.9 (55.5, 55.5), 3. Mahr Hans 224.1 (53, 54.5), 4. Friedl Herbert 220.3 (56.5, 55.5), 5. Mair Frane 219 (57.5, 57.5), 6. H511 Gregor 217.7 (55, 56.5), 7. Berauer Gusti 217.1 (55, 56), 8. Palme Heinrich 212.3 (52.5, 55) vsi Nemčija, 9. Novšak Albin 211 (55, 53.5), - 19. Pribošek Franc 2«5.1 (53, 53). Nato slede: 11. Jakopič Albin 203.2 (53.5, 54), 12. Florjančič Peter 199.6 (48, 47.5), 13. Sušteršič Slavko 187 (48, 49), 14. Pra-protnik Joco 182 (48, 47.5), 15. Finžgar 173.2 (48, 44), 16. Razinger Tone 172.6 (45, 46.5), 17. Klančnik Gregor 162.6 (42.5, 44.5), 18 Pogačnik Tone 162.4 (39.4, 41) 19. Weiler Sepp (Nemčija) 159.7 (55, 55 p.) in 20. Klančnik Kari 148.9 (53.5, 53.5 p.). Ob 16. je bila pred kolodvorom v Ratečah razglasitev rezultatov in razdelitev častnih daril, in sicer so dobili prvi trije v konkurenci častno plaketo, prav tako prvi trije Jugosloveni, in sicer Novšak kot državni prvak ter Pribošek in Jakopič, Id sta zasedla naslednji dve častni mesti. m < Sport za žogo Liga v polnem zaletu Ljubljana, 3. marca. V pomladanskem prvenstvu hrvatsko-slovenske lige smo imeli danes prvo tekmo doma. Dobili smo v goste splitskega Hajduka, ono moštvo, ki je redkokdaj odšlo poraženo iz Ljubljane. Tudi danes si je Hajduk priboril obe dragoceni točki, ki mu bosta nedvomno mnogo koristili, saj se je s tem povzpel na tretje mesto v prvenstveni tabeli in ima vse izglede, da bo igral v finalni borbi šestorice najboljših klubov v državi. Z Ljubljano nekaj ni v redu. kajti moštvo kar po vrsti izgublja tekme in je skoraj nevarnost, da bo obtičala na zadnjem mestu, če v preostalih tekmah ne izbi.je vsaj nekaj točk. Zdi se, da največ škoduje neprestano menjavanje ipraicev z njihovih mest; dokler si Ljubljana ne bo ustvarila vsaj začasnega standardnega tima, ni računati na boljši uspeh. V Zarrrbu so igrala zopet štiri moštva. Gradjanski je spravil pod streho pričako- vano zmago, a presenetili so Sarajevčani, ki igrajo precej vidno vlogo v pomladnem prvenstvu. Odpravili so Haška na njegovih lastnih tleb in so s to smago skoraj signren kandidat za finale. Varaidinska Slavija doma ni imela težkega dela s slabotno Bačko, ki tndi ni v formi, a V današnjem prvenstvu je tudi nekoliko presenetil poraz Concordie v Splitu. Spličani so se zaradi tega pomaknili spet sa mesto naprej. Slika prvenstvene tabele Gradjanski Sašk Hajduk Hašk Concordia Split Slavija (Osijek) Slavija (Varaždin) Ljubljana ' Bačka 13 12 13 8 13 13 13 12 12 13 13 13 3 7 7 5 4 3 3 2 je naslednja: 1 9 67 : 5 25 2 3 28 :19 18 2 4 19 : 23 16 3 3 33 :23 16 2 6 26 : 30 11 2 6 15 : 25 19 5 4 27 : 26 10 2 8 16 : 25 8 4 7 23 : 47 7 1 8 16:38 7 Hajduk t Ljubljana 2 1 (1:1) Ljubljana, 3. marca Prva letošnja prvenstvena borba Ljubljane na domačih tleh z renomiranim moštvom splitskega Hajduka je privabila na igrišče nad 1500 prijateljev nogometnega spona. Vreme je bilo solnčno, vendar je bi! teren na igrišču pokrit s snegom, kar je motilo igro obeh moštev, ki jim je žoga de! al a precej preglavic. Hajduk je v današnji tekmi zmagal s tesnim rezultatom 2 : 1, čeprav so domači imeli mnogo prilik, da bi bil rezultat igre v najslabšem primeru neodločen. Igra je bila v splošnem zadovoljiva in dovolj zanimiva. dasi je bil teren zelo težak, a značilno je. da je gostom manj nagajal nego domačinom. „ , ... _ Hajduk: Ivančič, Kokeza. Matošič. Ra-faneli Marušič, Bakotič, Mulačič. Batinič, Sobotka, Radovnikovič in Alujevic. Moštvo je kot celota dalo kar dobro igro, čeprav se je v prvem času borilo s terenom V obrambi je Matošič še vedno najboljši mož in v prvi vrsti gre njemu zasluga. da Hajduk danes ni pustilene ali obeh točk v Ljubljani. V halfliniji je dal d-bro Igro Marušič. a tudi stranska krilca sta uspešno onemogočala napad domačin. V napadu je bil odličen Radovnikovič; obe krili sta bili zelo prodorni. Sobotka, (bivši reprezentativec CSR) ni pokazal nič posebnega, kakor je bilo videti mu teren ni prijaL LJubljana: Pogačnik, Ceglar, BertoncelJ, Presinger, Sercer Boncelj, Jerman, Pupo, Gomezel, Perko in Erber. Z današnjo igro domačih ne moremo biti zadovoljni. V prvem polčasu so zaigrali prav dobro, v drugem delu so vse preveč popustih, kar je Hajduk pridno izkoristil. V obrambi sta branilca storila kar sta mogla, vendar je Pogačnik glavni krivec drugega gola, čeprav je v splošnem branil dobro. V srednji vrsti je zaigral prav dobro Boncelj. dočim sta Sercer in Presinger mnogo grešila. Napad v današnji sestavi ni mogel doseči vidnejšega uspeha ker razen Erberja, ki se je res uspešno uveljavil, ni mogoče nikogar pohvaliti. Pupo je bü zelo počasen in netočen v predložkih, ostali trije pa še niso dorasli tako težkim borbam. Kratek potek V prvem delu igre Je Hajduk neprestano pred vrati LJubljane in v 10. min. uspe nepokritemu Batiniču dose« z razantnim strelom v levi gornji kot prvi uspeh za Hajduk. 1 : 0. Ljubljana je v napadu, toda pred golom je napad nemogoč. H do 30. min. doseže le 6 kotov proti LJ., ki od zdaj naprej neprestano ograža svetišče gostov in res v 38. min. iz prostega strela proti H Jerman z glavo preseneti vratarja H. in že je 1 : 1. LJ. Je še nadalje v ofenzivi, toda do konca polčasa je rezultat še vedno 1 : 1. ,___ V drugem polčasu Je H. prve minute neprestano pred vrati LJ. in kakor v prvem delu igre zopet v 10. min. iz prostega strela iz daljine doseže drugi gol, ki bi ga Pogačnik moral braniti! H. je v igri in v polju daleko boljši od domačih, ki se v skupni igri nikakor ne morejo znajti Razen dveh kotov za Lj. domači napad ne more doseči drugega uspeha Hajduk se zadnjih 10 minut potegne v obrambo in vkljub ostrim napadom domačih uspešno brani doseženi rezultat Sodil je g. Mikuličič iz Zagreba dobro. Ostale liga&ke tekme ZAGREB: V Zagrebu so imeli danes dvojni spored. Gradjanski je najprej igral proti osješki Slaviji in zmagal z 8 : 1 (5 : 0). Zmaga Gradjanskega je bila zaslužena, kajti Slavija je bila zelo šibko moštva V drugi tekmi je povzročila precejšnjo senzacijo zmaga sarajevskega Saška nad zagrebškim Haškom z 2 : 1 (1 : 1). Tekmo je precej nerutinirano vodil Mrd-jen iz Ljubljane, ki je bU zlasti slab v presoji foulov. VARAŽDIN: Slavija : Bačka (Subotica) 4 : 1 (3 : 0). SPLIT: Split : Concordia 2 : 0 (0 : 0). SRBSKA LIGA Beograd, 3. marca t Danes so nastopili v Beogradu štirje klubi, tako da Je publika lahko gledala kar dva derbyja od katerih je bil seveda drugi med BSK in Jugoslavijo važnejši Kljub precejšnjemu mrazu se je na stadionu BSK zbralo blizu 8000 gledalcev. Jedinstvo : Bask t s 1 (2 50) Bask se je že preteklo nedeljo z neodločenim rezultatom proti sarajevski Slaviji dokaj dobro drezal in so mu tudi za današnjo tekmo dajali precej Izgledov. A prišlo je drugače. Jedinstvo je bilo bolje in Je tesno, toda zasluženo zmagalo. Za Jedinstvo sta bila uspešna Arandjelovič in Sekulič, edini gol za Baska pa je zabil Mitrovič. BSK s Jugoslavija Iti (iti) Skoraj se zdi, da BSK Jugoslavije v prvenstvu nc more premagati Kar Je pre- teklo nedeljo uspelo Bafl v Borovu, dosedanjemu pretendentu za prvo mesto BSKu ni uspelo. BSK je moral rdečim oddati eno točko. aZ Jugoslavijo je ta točka zelo važna, saj je bilo ogroženo njeno drugo, da celo tretje mesto. Lahko se reče, da je neodločen rezultat realen in odgovarja poteku igre. Obe moštvi sta izpustili precej ugodnih prilik. V prvem polčasu je bila igra precej interesantna in lepa. 13 kotov, ki jih je izsilil BSK proti Jugoslaviji, ki je beležila le 4 v svojo korist, ne predstavlja pravega razmerja moči. Tekmeca sta si bila enakovredna, čeprav je BSK zlasti v tehničnem pogledu nadkriljeval svojega nasprotnika. BSK je prišel v vodstvo v 24. min. po Glišoviču. Jugoslavija je izenačila v 35. min. Realizator je bil Drenovac. V 25. min. drugega polčasa je zabil Nikolič drugi gol za BSK, toda sodnik Je tik pred tem zaradi foula že od-piskal. Sodil je Zagrebčan g. PodubÄI dobro. ZEMUN: Zemun : Bat'a 1 : L NOVI SAD: Vojvodina : Slavija (Sarajevo) 2 : 1 (2 : 0). SUBOTICA: Zak : Gradjanski Tekma je bila zaradi slabega terena odpovedana Italija : Švica 1:1 Turin, 3. marca. Pred 25.000 gledalci Je bila danes odigrana meddržavna tekma Italija : Švica, ki se je končala neodločeno 1 : 1, kar je za Svico, ki je nedavno porazila Italijo na domačih tleh s 3 : 1, nad vse časten uspeh. Graničarski tek na 18 km V konkurenci posameznikov je zmagal graničar iz Mojstrane Mojstrana, 3. marca Danes ob 8.15 se je začelo smučarsko tekmovanje za prvenstvo graničarskih čet iz vse države. Na programu je bil tek posameznikov na 18 km. Na startu je bilo 20 graničarjev, najboljših iz vseh odsekov, sikopljaiiskega, velešlkega, vin-kovškega ln zagrebškega. Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah komandanta IV. odseka polkovnika Ožegoviča. Proga je bila srednje težka vendar je poledeneli sneg zahteval danes od tekmovalcev še posebno opreznost in mnogo večje napore. Toda graničarji, ki jim je napor na smučeh sestavni del njihove službe v zimi so do zadnjega prišli na cilj skupno z djvema enima, ki sta si na progi zlotni-la smuči Podrobni rezultati so MH na^ slednji: 1. Aleksič Spasoje iz Mojstrane 1:19.5, 2. Nikolič Braniko lz Bohinja 1:20.05, 3. Savič Milorad iz Carevega sela 1:20.47, 4. Ristič Peter Iz Bohinja 1:21.28, 5, Ko-kotovič Nikola iz Dečan 1:22.48, 6. Petrovič Ci il iz Carevega sela 1:23.03. Tld ?vc2 an-e-:an šcW -n DGA O O VO Jutri se tekme nadaljujejo s stafetnim tekam na 4 x 12.5 km s startom in ciljem nedaleč od Mojstrane. Popoldne òb 15. je prispel v Mojstrano poveljnik vseh pograničnli čet, brigadni general Dra^i-ša Kovačevič iz Skopi ja. Zadnji dan konkurence v Kranjski gori V teku na 15 km je zmagal član JASO Cveto Močnik Kranjska gora 3. marca Zadnja točka akademskega državnega prvenstva je bil včeraj tek na 15 km. Proga je bila srednje težka In dolga nekoliko nad 15 km. Tekla je izpred hotela Petrovo in je deloma potekala po ravnini deloma po vzpetinah, s ciljem zopet pred Petrovom. Državni prvak v teku je postal Močnik (JASO) v 1:15.24, naslednja mesta pa ao zasedli Drovenik Branko (JASO) 1:21.57, in Koželj (ASK) 3:33.38. Izven konkurence sta startala Ilirijana Petrič in Rožič, prvi je dosegel 59.44, drugi 1:09.21. Državni prvak v klasični kombinaciji je postal član ASK Koželj. Prehodni pokal, ki ga je daroval minister za telesno vzgojo za najboljše univerzitetno moštvo v smuškem športu, si je priborilo moštvo ljubljanske univerze v postavi dr. Novak, Herle, Pernuš. Med klubi je zmagal zagrebški ASO (Heim, Tudja, žerjav), drugi je bdi JASO (dr. Novak, Pernuš, Režek), tretji ASK. Zvečer je bila razglasitev rezultatov ta razdelitev diplom v hotelu Petrovo, Delo za športni stadion le napreduje ŽSK Hermes, ki gradi na nekdanjem igrišča ob gorenjski železnici novo moderno športno areno, je glede sredstev navezan le na požrtvovalnost svojega članstva Ko divja na vseh koncih vojna in je vzdušje v vsej Evropi tako čudno preteče, bi človek pričakoval, da se je tudi nas lotilo malodušje. Toda kdor je bil dne 18. februarja letos na občnem zboru ZSK Her-mesa, se je lahko prepričal, da temu ni tako. Vsi mogoči stanovi so včlanjeeni v tem športnem klubu. Nekaj je uslužbencev železniške direkcije v Ljubljani, nekaj ostalih državnih in banovinskih uradnikov, industrijcev in trgovcev, privatnih nameščencev, obrtnikov in delavcev, vse pa druži med seboj športno tovarištvo, vo-ija do udejstvovanja v športu in želja čim vzgojne organizacije in športne kluba Telesna vzgoja pri nas je še zmeraj popolnoma v rokah privatne inciative, kar pa gotovo ni pravilno niti dobro niti pametno. Bilo bi potrebno ugotoviti, po kakšnih sistemih telesnovzgojne organizacije vzgajajo svoje članstvo. Treba bi bilo ustanoviti športne posvetovalnice, da bi strokovnjak športniku vsaj priporočil, katere športne panoge naj z ozirom na svoje zdravje goji in katerih naj ne. To vse bi bilo nujno potrebno urediti, kajti sicer more telesna vzgoja včasih več škoditi kakor koristiti. Država se mora zavedati, da Načrt modernega Hermesovega stadiona, ki bo urejen za nogomet» lahko atletiko in motociklistične ter kolesarske dirke več koristiti svojemu klubu ln splošni telesni vzgoji. Na občnem zboru tega društva smo slišali iz poročila tehničnega referenta, da bo ZSK Hermes še letošnjo pomlad dogradil krasen in moderen športni stadion. Tega ogromnega dela so se vrli Hermežani lotili zgolj z lastnimi sredstvi Ne država, ne banovina in ne občina niso z denarjem prav nič podprle tega dela pač pa je bilo treba pri merodajnih oblastvih opraviti mnogo potov da so ob-lastva navsezadnje vendar odobrila gradbeni načrt tega stadiona. Po neštetih intervencijah so Hermežani vendar dosegli, da jim je bilo dovoljeno pričeti z gradnjo, in tako bo mesto Ljubljana dobilo na svojih tleh reprezentativen stadion. V Jugoslaviji imamo ministrstvo za telesno vzgojo naroda in vsak ve, kaj je namen tega ministrstva. V zakonu o ban-ski upravi je dalje določeno, da mora ban razen ostalega skrbeti tudi za telesni razvoj ir. telesno vzgojo prebivalstva na področju banovine. V zakonu o občinah in v zakonu o mestnih občinah pa je prav tako dolofeno, da se morajo vse občine brigati za telesno vzgojo svojih občanov. Toda država, banovina in občina za zdaj le v neznatni meri podpirajo telesno- Je ljudstvu prav tako potrebna telesna vzgoja kakor mu je potrebna ljudska šola. Grajenju igrišč, telovadišč, telovadnic in športnih prostorov bi bilo potrebno posvetiti prav toliko pažnje kakor gradnji ioL V regulacijskih načrtih mest in trgov bi bilo potrebno zaščititi telovadišča in vež-bališča, in kjer jih še ni preskrbeti primerna zemljišča zanj a Ko bo dograjen Hermesov stadion, bo v Ljubljani ta problem za nekaj časa zasilno rešen, čeprav s tem še ni rečeno, da bo potem v Ljubljani že dovolj telovadišč. 2SK Hermes se je lotil gradnje svojega reprezentativnega stadiona v dobi ko imajo država, banovina in občina nešteto potreb, ki vse zahtevajo denar in zopet denar. Zato pa Je treba pribiti, da bo Hermesov stadion zgrajen samo po zaslugi naših vrlih Hermežanov, ki se v svojem idealizmu ne strašijo žrtvovati ne časa ne dela in ne denarja. Z dograditvijo stadiona bodo storili veliko uslugo državi banovini in občini ki bi bile v normalnih časih prvenstveno poklicane skrbeti za grajenje telovadišč. Hermežani se naj zavedajo, da vsa javnost spremlja njihovo delo s priznanjem in simpatijami. Olimpiada v Angliji? 0*1°, 3. marca. AA. Norveška telegrafska agencija: Predstavniki športnih organizacij skandinavskih držav so na svojem sestanku v Oslu sprejeli resolucijo, v kateri predlagajo čim bolj tesno sodelovanje severnih držav na polju telesne vzgoje. Na tem sestanku so prav tako sklenili, : neomajna zve-stdba do kralja kraljevskega dama, naroda in domovine. Matija Jama je razstavil svoja dela Otvoritvi razstave v Jakopičevem paviljonu je prif)3Stvovalo lepo Število umetnost ljubečega občinstva Ljubljana, 3. marca Vrata Jakopičevega paviljona so se na novo odprla našemu umetnost ljubečemu občinstvu. Danes dopoldne je bila otvoritev razstave del Matije Jame, kateri bo naša javnost, ki zna pravilno ceniti vrednost tega našega umetnika, gotovo posvečala največjo pozornost. Menda ni treba naglašati, da ne bo z obiska treh razstavnih prostorov, v katerih so v smiselnem redu razstavljena številna olja iz najnovejše dobe, dopolnjena z nekaterimi starejšimi deli, obhajala nezadovoliena. Zaloga je obilna in nam nudi širok in globok vpogled v snovanje razstavljajočega umetnika. Ob prisotnosti prvih, ki so danes dopoldne prihiteli gledat razstavljena dela. je razstavo otvoril Matija Jama sam z nekaj preprostimi besedami, toda tem bolj tehtni mi spričo dejstva, da jih je spregovoril mož, ki že nad Stiri desetletja umetniško zelo aktivno in plodno živi v sredini, za katero se ne da reči, da bi s pravim razum e-vaniem sledila umetniškemu snovanju in ga tudi dejansko podpirala. Tistih nekal besed ki iih je Matiia Jama na otvoritvi spregovoril obiskovalcem svoje razstave. je bik) obenem težka, toda gotovo upravičena obtožba vseh tistih, ki so poklicani, da resna umetniška prizadevanja z vsemi silami podpirajo v interesu ustvarjajoče-ga umetnika samega in v interesu našega splošnega kulturnega obstoja in napredka. Spominiajoč se 40 let nazaj, odkar je moderna slovenska impresionistična umetnost prvič (1. 1900) v Mestnem domu stonila s svojimi deli pred našo dokaj ravnodušno javnost, ji Matija Jama ni mogel ob otvoritvi današnje svoje razstave izreči pohvale, da bl se bila v teh štirih desetletjih kaj poboljšala. Naša umetnost je dandanes prav tako kakor v svoilh začetkih obsojena v to. da se živi nekako samo iz svoje neusahljive moči brez potrebnih mecenov, ki povsod drugod umetnost' stole dejansko ob strani s svojo pomočjo. Nič bolje ni pri nas z javnimi oblastvi, ki umetnika ne podpirajo. Vendar spričo takih dejstev r»o-iavUajoči se pesimizem našega umetnika ostaja pri Matiji Jami v mejah stvarnosti. Upajmo zato. da bo razstavljajoči umetnik našel ob tej svoli razstavi por>olno zadovoljstvo tako nad niemm moralnim kakor tudi nad gmotnim uspehom. Inženjerska zbornica je zasedala Vsa večja gradbena dela naj se oddajajo le domačim gradbenim podjetjem Ljubljana, ä.marca Zborn'ca inženjerjev je v soboto popoldne vse do večera zasedala v magistratnl sejnè dvorani. V pozdravnem nagovoru se je dotaknil predsednik Inž. Pirkmajer Milko najprej razburkanega stanja v svetu. Nam je sicer prizanešeno, vendar po-sled ce vojne tudi pri nas občutimo. V sipiošni negotovosti je zamrla investicijska podjetnost ln nastale so težave z uvozom sirovin, ki jih doma ne pridelujemo. Treba se je čim uspešneje prilagoditi novemu stanju. Pred nekaj dnevi je dosegla inženjersika zbornica končno redakcijo novega honorarnega pravilnika kot dopolnilo zakona o pooblaščenih inženjerjih Osnutek mora potrditi še pristojno ministrstvo. I Poslana je bila pozdravna brzojavka ! gradbenemu ministru ln izrečeno prizna-j nje avtorjem novega pravilnika ln tajništvu zbornice. Tajnik g. Veselko je podal poslovno poročilo o preteklem letu. Vsa večja javna gradbena dela naj se oddajo le domačim gradbenim podjetjem. V za-__ devah licitacij, gradfb 'n kar je še drugih vaJno sodelovanje ter zaključil zborovanje s pozivom k nad^ljnemu vztrajnemu delu in z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« —ar— Borci za Kersško so zborovali Včeraj je pslagala letni obračun svojega složnega in plodnega dela ljubljanska podružnica Le£|> koroških borcev Ljubljana, 3. marca V restavraciji »Pri levu« je snoči ljubljanska krajevna organizacija Legije koroških borcev polagala letni obračun svojega dela v službi članstva in domovine. Zborovanje je bilo tako po odlični udeležbi članstva, ki je veliko dvorano napolnilo do zadnjega kotička, kakor tudi po svojem složnem poteku eno izmed tistih prav redkih, ki dado že na prvi mah slutiti v ozadju plodno delo neke organizacije v smeri zastavljenih smotrov. Zbor je vodil predsednik krajevne organizacije g. Ciri.1 Zupan. Udeležili so se ga pa poleg že omenjenega odličnega števila članstva skoro vsi člani glavnega odbora. Na zboru so poročali predsednik Ciril Zunan. tajnik Ivan Mohar, blagajnik Dra-voljci sami. Takšno prizadevanje je razumljivo m upravičeno, če upoštevamo, da so tudi borci za severno mejo priborili naši mladi državi lep kos zemlje, ki jo danes moremo imenovati svobodno domovino. Isto razumevanje za to vprašanje fcaže tudi minister za vojsko in mornarico Nadalje se je organizacija v zadnjem času morda celo bolj kakor, kdaj prej na pristojnih mestih potrudila izposlovati zlasti svojemu brezposelnemu članstvu prvenstveno pravico na zaposlitev pn vseh javnih grr> njah. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje vračunavanja dobe. prebite v bojih, v čas službe pri državnih nameščencih. Organizacija ni tega vprašanja kljub temu, da ni mogla zaznamovati pozitivnega uspeha v tej smeri, nikakor še izpustila z vajeti in ga namerava zasledovati še naprej do končnega uspeha. Na splošno je izhajalo iiz vseh poročil posameznih funkcionarjev priznanje.vsem ki so na pristojnih mest h s polnim razumevanjem za zadevo podpirali prizadevanja organizacije in ji s tem pomagali pri zasledovanju njenih ciljev. V znak hvaležnosti do te podpore so bile z bur-n!m navdušenjem sprejete tudi vdanost-ca brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in na pristojna mesta poslale te: pelaci ie in pritožbe z večjim ali manjšim lujpohom. Blaga jn'ško poročilo izkazuje 181.000 din dohodkov in 71.000 din prebitka. Članarina je prinesla vsoto 145.000 din. Proračun določa okrog 213.000 din izc atkov. K živahni proračunski debati je iznesel upravni odbor dva predloga, in sicer: Svojci vsajkega umrlega člana zbornice naj prejmejo posmrtnlno v višini do 10 tisoč din. ki se naj odmerja po premoženjskih prlikah. Drugič: Podporni fond naj naloži iz tekočih sredstev vsoto do 200.000 din v nepremičninah. Po diskusiji je ZDornica poverila upravi, da naj podrobneje izdela pravilnik o posmrtninah ter preuči vprašanja o pokojn'nskem zavarovanju ob popolnem zaupanju in pomoči vseh članov Pri volitvah oo bili izvoljeni v upravni odbor gg. Inž en je rji Ah-t k Ivan. Dimnik Stanko. Doln čar Stanko Kresnlk Peter. Likar Boleslav. Pe-trovčič Srečko. Pirkmajer Milo in Rohr-man Stan'slav. Namestniki so gg. inže-njerj» Gogala Gustav. Hribar Boris, Peham Ernest In Umek Anton. D sci plinski svet sestavljajo gg. inženjerji Dimnik Stanko, Manda Franjo. Rob rman St?ni-slav šlajmer Vladimir gteb' Anton, šu-šteršič Mirko in Umek Anton. Zagonetne zastrupitve v šibeniski tvornlci Izmed desetih obolelih delavcev sta dva umrla Siben'k 3. marca V tukajšnji tvornlci »La Da'm.tienne« je v zadnjem času na zagoneten način zbolelo 10 delavcev ki so iih morali prepeljati v bolnišnico Dva izmed njih sta ie umrla. Prvi ie umrl že 6 f bruaria de'a vec Branko Berovič Drugo žrtev delavca Ivana Rupiča. so morali spraviti celo v oddelek za duševne b^^rni. kier se ie zdravil zaradi živcev. Te dni pa ie umrl in se ie včerai izvršilo raztelesenje njegovega trupla. Raztelese-ie ie baje ugotovilo zastrup-lienie z nc'.-im Dlinom. ki je uhaial iz tvornične peči Preiskava se še nadaljuje. Na izid Dreiskave z velikim zanimanjem čaka vse šibeniško občinstvo Usoda ostalih osmih obo'elih de^vcev je še ne^na. Sodijo pa. da so ti že izven nevarnosti. ' Zapravil je tuj' denar in se zastrupil Djakovo 3 marca Stjepan Silac iz Gašincev i e bil pred leti gozdar v gozdovih djakovjke škofije. Pa je bil odpuščen in se ie oraživ jal s trgovino z drvmi. Njegove kupčije pa niso bile zmerom sol dne. Tako 1e te dni prodal nekemu posestniku v Bački Palaiki dva vagona cepljenih drv in prejel aro v znesku 2000 din. Mcžak pa seveda ni imel drv. Kaže. da iih ie hotel šele k' piti in dobljeno aro dati prodajalcu na račun. Na nesrečo i" bil vdan piiači. začel ie nooivati do dn* ov-skih gostilnah in tako 1e naposled zabil ves. ' denar. Ko se ie streznil ie spoznal, kaj je storil, in v takem spoznanju je sklenil izvršiti samomor Pojedel ie večio k^1'č;no oralne sode in nato izpil še deciliter occtne kisline StruD je tako nae^o deloval, da mu ni mogla pomagati niti hitra zdravniška nemoč. ___ * o st a n i in ostani član Vodnikove družbe? Koncert „Save", posvečen spominu Zorka PreJovca Ljubljana, 3. marca Pevsko društvo »Sava« je priieiilo svoj vsakoletni koncert v nedeljo popoldne v nai) to podni dvorani Soko.skega doma v Stepsnji vasi. Poznane so pevske odlike tega aNdE KRIŽANKE: Vodoravno; Pacifik, Maribor, rodil, sabor, as, fes, rov, sag, na. SOS. sokol, san, vuk, top, helas, Kabeš, Nande. ed. San, vol, čez, er, Timok, faran, Ludovik, Tirolc. Navpično: ar. cof. Lcen, fis, il, as, ras, Ihar, bog, or, pas, sok, lan, sosed, rokav, votel, Nande suh. lož, Rr^id, vazal, her, Samo, Nero, ero. nov. čar, tu, ki, fi, ne. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba dele Marija Kajfeževa, Ljubljana VII., Pavličeva 40, Anrca Klinarjrva, zasebna uradnica, Trebnje na Dolenjskem, in Adela Šunko, Celje, Defkova 38. Urejuje Davon» tovljen. - Izdaj« » tonfai »Jutra» öuuu«. Viranu - Za Naroono usaamo