l»k»J»

---
delj »
taued d«il7	Sundaap
.„H HoiidaTi.
VETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote

Urodnifcki in iipravalftkl pro ■tori: MA7 8. L*wudala av.
Offlc« of pubUcatloa: 2057 Ho. Lawadal» ava. Telephont«! latradal« 4MB.
^to-VEAR » jrajr ^astrgar^As
M*r*a a. me.
CHICAGO, ILL, potek, 16. maj« (May 16) 1919.
.»d dUtribmod «nd^ parmU (No 14«) „ikorimod by tko Act oI Q«toW t, ItIT, — NU a» tko Poot Offko of CkU«««. llH»oU- B,
Y~Hy
»-00 STEV.—NUMBER 116.
riaiKaat. A. i. >*dw»». P»tw»>>r G—oral.
Accaptanca (or aailia, >t ,p.c>>| r>u 0f	prorUU f— * a—li— 1103, Aat o Ooi. I, ttIT. >wtk»riood — J«— l4»
osvobodit™.« u »I. kONSTABLERSM PRED
70,000 P0DPI80V
Slovenci zahtevajo Celovec, Maribor in kontrolo Drave. Italija je dobila Trbiž
na koroško-kranjski meji. Jugoslovan-__
mmm
dalmatinska mesta.
Pariz, 1. maja. — Dr. Trum-bič, načelnik jugoslovanske mi-Uje v Parizu, j« danes konferiral i polkovnikom Houaejem, ameri idm delegatom in Thoe. N. Pa pjem, ameriškim poslanikom v Rimu. Domneva se, da je trojica nepravi j ala o kompromisu glede na Reko.
AMERIČANI ZAPUSTE NEMČIJO PO 1. JUNIJU, CE NEMCI PODPIŠEJO.
London, 15. maja. — 1/. Belgra-da pofočajo. da ko. Italijani izkrcali močne vojaške .čete v Zadru in Šibeiriku na obali Dalniaeije. Italijani »e pomičejo proti vzhodu in utrjujejo gorske grebene in j prelaze.
Pariz, 15. maja. — (P. S. Mow-rer poroča med drugim): Informiran aem, da delo z avstrijsko; pogodbo hitro napreduje. Pogrni- Kari ba bo predložena delegatom Nein-ake Avstrije v par dneh. Domneva se, da bodo zavezniki dovolili
Coblenz, 15. maja. — Tukaj poročajo, da bodo ameriške čete — izvzemši treh regularnih divizij — zapustile Nemčijo po 1. juniju, uko nemška republika podpiše mir.
VVashington, 15. maja. — Vsa 33. divizija ameriške armade je na potu domov. Večina enot je že na morju.
DELEGATJE NEMŠKE ~~ AVSTRIJE SO PRIŠLI.
Renner, načelnik nemško-avstrijske delegacije, prijazno sprejet.
Avstrijcem teden dni časa za pro- ENTENTA ZAVROLA NEMŠKI
taitiranje predno podpišejo. Pogodba je v glavnem enaka nemila pogodbi in razlikuje se-te v
DELAVSKI PROORAM.
Chicago, 111. — V sredo je bilu odposlana predsedniku Wilaonu peticija s 70.000 podpisi ir. Ohioa-ge. ki zahteva, da se vrnejo ameriški vojaki domov iz Sibirije. V kratkem pojde v Pariz druga pe-tiči ju z 10,000 podpiai in vršila se bo tudi demonstrativna parada v glavnem delu inesta v prilog odpoklican ja ameriških čet ir. Rusije.
RINE SO NA KRMILU.
STARA OARDA V REPUBLIKANSKI STRANKI JB ZMAGALA.
Organizirala bo senat kljub protestom od etrani mladih.
Lunden, 15. maja.
- rw»p
podrobnostih. Meje Nemške Av-4Scheidemann, načelnik nemške
nt rije, kot se vidi že vnaprej, so vlade, je poslal "Daily Heraldu', določene takole:	glasilu Delavske stranke na An
Meja s. Švico ostane stara iz- ?leškcm, apel na angleško delav-vzenišj Vorarlbfcrga, ki je glaso-jstvo, da naj vpošteva neznosen val za pridružitev k Švici. Meja z položaj, v katerega so »pravili Italijo od Švice do Trbiža je do- Nemčijo mirovni pogoji entente.
ločena ua temelju londonske po Rodbe iz |ctH 1915. Trbiž pride pod Italijo. Meja od Trbiža proti nhodu je še v negotovosti. Jugoslovani zahtevajo mesti Celovec na Koroškem in Maribor na Štajerskem severno od reke Drave. Ms ta način pride pod kontrolo Jugoslovanov ne le Drava, temveč tudi železnica, toda razume •e, da bo ta meja odločena s plebiscitom v prizadetih krajih.
Meja med Nemško Avstrijo iti Ogrsko tudi še ni znana. Nekaj se fOvori, da hočejo zavezniki skrčiti Ogrsko do nižin ob Donavi. Meja s ('ehoslovakijo in Nemčijo o-stanc stara česko-nemška meja.
Vprašanje jugoislovansko-itali-janske meje od Trbiža proti jugu *e morda odloži za pozneje, ker meja se direktno nc tiče Nem-ške Avstrije .
I- bojno mornarico stare A v-•trod »grške se zgodi, kakor se j«' »godilo z. nemško mornarico. Oddana mora biti zaveznikom, ki jo potem uničijo ali r a zdele med sc-,H>j Italijani zahtevajo zsse brez •mil««« vao bivšo avstro-ogrsko trgov*ko mornarico, češ da ho vse ladje vsidrane v pristanišču
I	TU " J"	'boj m,progo in heer.
• trajo. da sinejo vzeti tudi par*	*	^ -p 1(|koj 0preatil, <
kakor je Francija Vzela *	f f(rtM(.(wičine in govo
• *	^ j* ...Jitil/ii	»»" i n/-«	i . . jiil
ti
TrM« in tteke; Trst je že njihov 1« ker upajo dobili tudi Itcko.
»nt«i
nik ..,.„„, „ , .».cv.jt-
Alrsrijo in I štreno tudi rudnike razum*
'lruUH pfmentva. Dslje pravijo 1'alijaui. da ho mnoge ladje lastnina njihovih "odrešenih" roja- j*'*
Toda entents je vsekakor •nenja. ds je vm bi vaa avstro* "*f>ka trgovska mornarica ao* *raina lastnina, ki bo razdeljena tned zavetnike proporčno. koli-
Pariz, 15. maja. — Kari Kcn uer. socialistični načelnik nem sko avstrijske vlade, jc včeraj prišel na čelu delegacije v St. (Jei rnain. Vsega osobja z delegati vred je HO glav.
Avstrijski Nemci so bili bolj prijazno sprejeti, kot pa delegat-je iz Nemčije. Zastopniki francoske vlade so jim celo segli v roke, ko so jih spremili z vlaka do avtomobilov. Delegacija sc je nato odpeljala v vojaškem sprem Ktv> v St. <iermatn na prijaznem griču, odkoder je krasen razgled „a Vnrh in reko Seno. Delegatje ko nastanjeni v mnogih vilah o krog katerih ni ograj in »tražni kov kakor so okrog bivališč nem škili delegatov v Versa.llesu
Načelnik llenner je bil dobn volje in oči so se mu svetile ve arija, ko j«' pozdravil zastopnik* zaveznikov. Ljudstvo, kl je opa zovalo prizor na pcritaji. je kaza 1„ več radovednosti kakor so
vraži,osti. N« P~«*J> Jf.^ lo angleških, franeoakih, 6kU. italijanskih in ja|»onskih iurnalVtav i" oficirjev, k, mi de
mi <lo|ir« voljo h prišedšimi dele Kati. V družbi je več iensk i! profesor Lainmseh jc pripeljal h in hčer.
e nemščino. Kolikor
z delegati, bmlo sahte
11
jH»g<»v«»rs
L06A PORAŽENA.
Organizirano delavstvo v IUinoi-ra je pomallo načrt sa državno policijo.
FARMARJI SO POMAOALI,
ln
ori
111 n |ii ii|niivn<>, ------ ,
knr %f) oni izgubili ladij valed mb-^ariimkih napadov.	i tiinikom
1'slijanl čutijo, da so prikrHj- .,J
Dalje na
na odškodnini, kakor tudi v kolonijalnlh in teritorijalnih r h ^vah. Dslje so v atrahu. da »hi
Anglija in Franrija p«wkuša „ li oživeti nekdanjo Avstrijo; An republike Tn', rn Froneozi hamre*	i u- bodo
io, ds w Nemška Avatrija. ^elio
llo\ <>rn ' ....." . ... » .
ii da pripadejo Nemšk Avutr
jt val nemški deli ^ ,n Tiro« ;kr (Jlcdc združitve f Nemčijo pa
til"t	- Maršal FVh
Pariz. 1» ",MJ - imperuli-i,ll(l neslan*k r. generalom Parati
V Coblenr.ll- Domneva ae.
,a m. Foeli p-vetuje z ameriškim
ikon,, kakšne korake bo
•ttorila ameriška okupaHjaks ar-
,1. atr., 1. kol.)
oUtsnka nemško-av«trij«ke
Ako avatrijaki NemH • marali za Hababnrža
.....................tidaj
•'"vakija.	Vn Jugoslavija lianenju	pria
'družijo v podonavsko earinake ,Hsa - * Anglija je tudl skeptična 'ca.
/
gled
, ne.
Washington, D. 0. — Starine
republikauaki stranki, ki ao združene okoli senatorja Penrosa ic Pennsylvanlje, nadaljujejo z or ganiziranjein bodočega Henata, ki je sklican k izrednemu zase<lanju na dne 19. maju.
Senator PenroHe je zmagal in postane predsednik finančnega odseka, ki neatavi novo eoluiusko predlogo, o kateri govore repuldi kanci, da jo seatsvijo, ko pričn« kongresno zasedanje.
Napredni elementi v republi kanski stranki, ki ho ostali v opo ziciji napram starinam, čeprav jt Kooscvelt zapustil progresovsko dranko, bodo morali priznat Penrosa prednednikoin finanČue-ga odHeku, ali pa ustanoviti poseb uo nkupino vstašev, če nino zado-oljni a njim in njegovo eoluiusko politiko
Penroaova frakcijo meni, do a< )ili progreaovci tepenl v letu 1912 iu da noben senator ne mara voditi poražene stranke, ker nima ipauja na uspehe.
Pen rose je odprto priznal, da ajše glasuje, da demokrat Slin nons postane predsednik finauč nega odseka, kakor da je izvoljen isprednjsk iz republikansko itrsnkc.
On pravi, ljudstvo jc izvolilo v ečini stariunkc senatorje iu kon grešnike in zato predlaga, da sta-rinski političarji tudi vživajo sa-love zmage. Dejal je, da ao na i red ni republikanci izgubili zs upanje pri ljudstvu.
Penroae nadaljuje z Imjem, ds ♦enator Warren iz Wyomings po st sne predsednik proračunskega »dseks. V političnih krogih govo *e, da ne Warren umika valed na aadov od strani progreaovcev in la hc umakne nenatorju Hmootu kateremu progreaovci niso tako nasprotni kot iijco
Starinaki republikanci namera vajo napraviti progresoveen, majhno koncesijo. Pripravljeni so izvoliti Hcnstorjs llirsm Johnaona t Washingtona za nameatnika predsednika v senatu. Progreaov •i pravijo, da ta koneeaija ni vredna piškavegs oreha, ker misli podpredsednik Marahall predae lova t i aenatu skozi ven čas zaae danja.
Starinski republikami wi se od ločili, da prldrle vaa važna vodil na mcHta zaae in da dovolijo pro grcMoveem. da dajo duška avojl jezi z besedami, dokler ae ne ua vellčajo govoriti MMM M i V republikanski atranki tudi nI tako mirno, kot izgleda na zunaj Spor, kl je že enkrat uaalal med starinami in mladimi, ae lahko vHak Čas zopet obnovi, ki pe prav lahko konča z velikim porazom ra Btariiie. Ke. je, da imajo atarl nc skoraj vae večje republikanake dnevnike na avoji strsnl. ker braz obzirno zastopajo koriatl velikih privatnih Intereaov. Ali prlala fci republikanake atranke, ki pri • hajajo l* ljudstva, pridejo do n poznanja, da jih veliki dnevniki (Kišteno vodij« za noa. pride lahko do velikega preobrata v republikauaki atranki. in razkol ho postal
Sprlngifald, 111. — Strokovno organizirano delavstvo je porazi* lOr predlogo za ustanovitev državne )>oliclje. To je prva zmaga, ki so jo organizirani delavci dosegli v letošnjem legislaturnem zaseda* uju s premišljeno in dobro taktiko. Ko je v aenatu prišla predloga na glasovanje, je zaujo glasovalo le šestnajst senatorjev, proti uji pa osem iu dvajset. Senator Manny je glasoval, da je navzoč, senatorja llerlih.v in Denvir pa nista bila navzočo.
Senatorji, ki zaatopajo kraje, v katerih ho delavake strokovne or* ginizaeije močne, so skoraj soglasno glasovali proti predlogi. Ti senatorji so tudi v debati govorili profi predlogi, ki je trajala sedem nr.
Tem senatorjem ho hc pridružili senatorji iz južnih farma rakih okrajev, ker ho se bali, da ae farmarjem povišajo davki, če ne u-stanovi državno policija. Bali ho se takorekoč svojih volileev, ki niao pri volji nositi davčuo butaro za privatne industrijske velelnte-rese.
Glasovanje hc je vršilo po Imenih in senatorji glaaovali takole:
da. C*mw*ll,
ITALIJANSKI SOCIALISTI NB MARAJO REKE
Frank for t, lud. — Hasil Wal* tem, ki je eno leto služil z ameriškimi četami v Italiji, je isjavil ob svojem povratku domov, da l-nia Wllaon prav, ker ne puatl Italijanom Reke. Waltera pravi, da je Italija pričela Še le pu sklenjenem premirju razglašati Kcko za Italijansko mesto. Italijansko ljudatvo »amo se ne zanima dosti za Keko ln velika frakcija aociall-atlčne atranke, kl ran te dnevno, je proti zahtevam rojaliatlčne atranke.
IZZA ZAGRINJALA CENZURE V ITALIJI.
Prve vesti o resničnem položaju v Italiji, ki ao ušle oenauri.
STAVKE IN POULIČNE BITKE
vi*. fe«Mk.
CompMI. CMIUtl, C.riion,
Carr.ll,
CurtU,
8ui\. Uiti,
NR. 0*li.r.
■aBa,
ar'
Oorm.n.
»aaillUNi, MTitt, llufkM, Jew.ll, S.a.lna.1,
P.rvUr, lUdl.r, Swl/t,
Turnbtuiih,
I«.


HSow, HlMM,
Hulllvon. W .milina,
KM.
W riaht.
UtaHia predloge, ki določa osem urni delavnik za ženske, Še ui od ločena.
V državi llllnola je strokovno organizirano delavstvo hodilo dolgo časa hI aro pot in se p< v slo atare (lomperseve taktike ue umešavanjs v politiko. Delsvci so spoznali, ds jim ta taktika ne pri nenc uspehov, smpak da prihajajo iz dežja pod kap. Zavrgli ho ntaro taktiko in se orgsuizirsli v samo stoj nI politični stranki, kl je t prvi volilni bitki dosegla že lepe uspehe. Naj izpade glaaovanje o predlogi za uvodlui zakonitega oHcmamaga delavniks .kakor ho če, kljub temu ne more nihče utajiti, da Je le spremenjena bojno aktika strokovno organiziranega delsvst vs povzročilo, ds je blls predloga za uvedbo državne poli eija poražena tako atrašno, da njeni zagovorniki niao pričakovali takega poraza.
Polltlčarjem hI arih strank je zlezel strah v koati, ko ao videli, ds se delavstvo organizira aamo stojno v avoji atranki, obenem pa ponuja avojo desnico farmaraklm organizacijam, da gredo skupno v boj proti privatnim interesom, k" siirajo delavca In kmeta. Politi-čarjl al arih strank ao hoteli pokazati. da niao,tako aovražni de lavHkim intereaom, kot ae govori o njih, pa ao glaaovali proti predlogi, da tako dokažejo, da ao na-klonjenl delavakim Intereamn.
Strokovno* organizirani delavci ae ne ImmIo dali premotiti od apre men Jene taktike starih polhar' jev, ampak pojdejo p<» |k»H na prej, ki mi Jo spoznali za pravo In ki zanesljivo vodi do zmage
Potltlčsrji alsrih atrsnk mi m prepozna zbudili Iz apatijo. da p*> pravijo, kar ao zagrešili.
SREČEN LOVEC
DELAVSKO GIBANJE SIROM AMERIKE.
Poulično žaloanioe počivajo v Pittabuifhu; mlekarski voz-nlkl Uprti v Ohioagu.
OENERALNA STAVKA
V WINNIPEOU.
Pittsburgh, Pa. — U500 motor-ulkov ln aprevodnikov poulične železnice Je zaatavkalo iu voh eestnoželezniškl sluteni počiva. U-službeift-i zahtevajo 12e povišanja plače na uro.
Ohleofo, DI,—Par velikih mlekarskih družb je izprlo .1000 voznikov, kl zahtevajo #9 povišanja plače na teden ln poleg tega provizijo. Vsled Izprtja voznikov je nastalo pri mnogih večjih odjemalcih pomanjkanje mleka.
Toledo, O. ~ Stavkarjl v O-verluudovUt tovarnah ae krepko dr še v, svojem l>oju za 44urnl te-deuskl delavnik, medtem ko družbe nočejo odnehati od svojega stsliščs, da morajo delavci delati 4H nr ua t^Lau. .
Winnipegr Maultobs. — V me Htu je velika delavska kriza. 7ft.* 000 delavcev, ki pripadajo sto rs zllčnltn unijam, je v četrtek za Mtavkalo. Prizadete so poleg to vam tudi plinarne, elektrarne, pckarlje, mlekarne, prodajalidee, policijski ln polarnobramhnl oddelek, poulične železnice, telefonska centrala ln poštni promet ,
Tolodo, 0, — Delavci, izprtl od avtomobilskih tovarnarjev, ao pri redili velik pohod po mestu, katerega ao ho udeležile tudi ženske z dojenčki v naročju in doslužeui vojaki. Pohod se je vršil v uaj lepšem redu. Vojaki v pohodu ho nosili veliko ameriško zsntsvo, v katero so gladalel metsll drobiž kl služI v podporo izprtlm delav cem.
Bratovščina Železniških stroje vodij in kurjašev Je Izjavila, da ustanovi sadružuo prodajalno, da bodo prejemali Iz nja potrebno blago Izprtl dclsvei, obenem bo pa udaree za branjevec (groeerlate), kl ao ae po evoji organizaciji Izrekli, da slmpatizlrajo s tovarnar-
Ksj hc godi v Italiji f To vprašanje je bilo večkrat zastavljajo zadnje čaae, toda jasnega odgovora ni bilo mogočo dobiti. Zdajpnzdaj je kakšlm kratka vest ali odlomek vesti pokukal skozi črno temo cenzure, kl jo povedal, da v Italiji ni vae tako, ka* kor slikajo šovinisti in anekaisti V Itimu in Parizu, toda takoj nato je bilo zopet vse pomeČksno lu tema jo ostala nepredirna. Vesti o grozeči revoluciji v Italiji so «o večkrat ponovile; ravno te dni je prišla v Psrls misterijoana vest, ds je bila pretrgana brzojavna zveza med Itiuiom lu Nftaplem, ali nihče ui hotel pojasniti, kaj jo bilo.
Neayorški "Call" jc pravkar objavil poročilo iz liinia, ki je da* tiram, 20. aprila lu ki daje precej luči razmere v Italiji, kakršne so bile zadnji ni esej«. V tem, poročilu je prva vest, da ao se vršili v Klinu krvsvi hoji iued delsvci ln vojaki iu obležalo je mnogo mrtvih. Poročilo sledi v celoti t Rim, 20. apr. — DrugI Vezuv grozi danes v Italiji. Atlrilndvaj-act urna stavka v H i mu Id. t. m, ,e prvo bobnenje prihajajočega zbruhsi poulična bitka mod de-svol ln 20(lt) policisti in vladnimi agenti, v kateri je padlp mnogo., mrtvih, je prvi blisk iz jamo Italijanskega uepokoja.
Položaj v Italiji je danes slede-
4: ...
Večina ljudstva je blis proli. Vojni. Stranke, ki'a»i bile za voj-' uo, so stranke, ki so vedno napa* dale socialistično stranko, Td stranke ao poalale v Pariz delegate, ki imsjo uslogo doldtl vse tisto, kar so vojne atrsuke oziis-čllc za "iredcntističnl program." Ako atranke ne isvojujojo toga* programa, tedaj pomeni, da Je hl-a vojua za Itslljo zastonj, kajti Avstrija Jc že v začetku vojne ponudila Italiji gotove kraje, sko o-staue nevtralna Poraz Itslljsu-sklli diplomatov v Parizu bj pomenil razkol v vojni atranki. Ua likalci, reform lat l in republikanci bi obrnili vladi hrbet ,ker nočejo uoaiti odgovornosti za padce monarhije in vojne atranke.
O list o ječe politične Institucija bi razpadle v pral, In revolucija, ksdsr enkrat pride, hc ue bi ii-dsvlis pri majhnih političnih r« fonnahč To, ksr se Imenuj« boljševizem, bi zmagalo v Italiji iu preobrat v Italiji bi gotovo vplival na zspaduo Evropo.
Italijanska vlada ve to in zato hoče zs vsako ceno obdržati slogo med vaenil elementi, ki mi podpi-
jI, kl ao Izprli delavce,	l^u" voJllu fo jr w|0«o kapltall
Branjevci, kl Ilve od tega, prodajo voje blago, kajti tovar narjl ur kupujejo pri njih svojih potrebščin, ae bodo šc bridko ke-aali radi avojega zaključka, ko bo aadružua prodajalna odprta lu jim pobere njihove odjemalce.
PARVIK V NEVARNEM P0L0-SAJU
Duluth, Minn — Naenkrat m« je ponoči oglaaila parna piščalka na jezeru In naznanila, da parnlk kliče na pomoč. Vlačilite ladje m* odrinile na Jasero in našle zunaj I ^ veliki panrHt "Mldvale", ki jc]|(( klical na pumo*. Pokvarile mi m mu zračne »eaalke.
MOROANU SB TRME NJEOO VA JAMTA.
Aurora, 111 — Farmar A. E Bngel je uatreli! orla. kl meri z razprostrtimi peroli š^rt ševljev To je najve/jl orel, ki m» ga videli v zadnjih letih v tej okollel. fhrm-i mi videli, da Je orel aa
ln
stUhtega razreda ds more ns la način odbiti napad proletar-skega razreda ln sc izogniti aool* a I ni revoluciji. Po mnenju vlsde zavisi torej bodočima! države iu varnost kapitalizma od izida mi« rovne konference v Parizu,
Vlada pa hoče, da njeni elementi tudi pokažejo, da res lahko po tiščijo Miclslne nemire, ako se hoče zanesti .nanje, lu tako amo doživeli velik šovluUiičnl Izbruh, ki ae aiiče okrog Reka, Ucka nam Ja naenkrat pontala vse, kakor da jr tega mesta odvisne ekslslema alijc Orlando ae je (Hialavll na čelo največje diplomatične bitke v «vojem življenju, Igrati lioč«-vlogo narodnega junaka Mrko nam je vao, a drugo, kar tezi Ha lljansko maso, naj »lopi v ozadj«,
v po/ablioat.
Sif-laliaii so pa hoteli demou-
„ padel dve raci na dvoriAčn vetji kot > bil v lelu 1912 ickll ao |Hivedat očeta v Idev, kaj b<*do enkrat atarinakl rcpuMikan iae je igllSllm OjO^ttJjl
Waahiagton, D. 0. — Ho je iz
bruhnil, vojna, je J P Morgan Utrlrali, da l.alijanakl proleiarljal poaodll avojo jahto "forsair" »tremi za neč|„, drugim, ki je bolj vladi Zdaj se njegova jahta, ki ja važno iu iz tega vzroka so organi-bila v vladni službi okoli dse l<<t,(riraU I« aprila štiri,ndvajseiur
vra^a Iz K v rope domov. Mornar! škl department Izjavlja, da se jah ta zopet izrodi Morganu.
padli.
.e ne bodo nikdar več tptišk« ln uatrelil roparja, ki ae je
pobrali a tal
i used« I na kop lese.
Chicago l« okoli delioma oblačno verni vetrovi.
o lota i ln li
V JP,rk JadiioT S9
no stavko z demouatracijami v Bhnu
Vlada Je dovolila demonstracije Zakejt Knootavno zato. ker je mialila. da ae jI nudi lepa prilika ra za vraten napad ua aindallaie,
TreaeuerHl Je Hntela ........Hran
I (Dalje na 3 str, 1. kol )
=sm
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NAKOONfc PODPORNE JEPNOTl LASTNINA SLOVENSKI NAEOPNI PODPOKN« JKPNOTB
Rokopisi — as milja.
po dogovoru
Naročnina: Zodinjtn. diiavs fZ 00 u pol lote in fl.OS ta Ui maaaea; Chiea««>16.60 na lote, fZ.70 m »Si late, 61.40 sa tri m moč«, in e« Inozamatvo 17.00
TROSVETA'
THE ENUGHTENMEffT
Orpm at tU Sle«—U Nafte—I Beaefl br »!-—*« Notte—I 1—Ht
Advortidng rmtei oa
Bubvnptlon
JljgMiU
j United Stetss ^jMSjjt^Chieago) sad Osaada $4 psv *aar;
and foroijfn count
.00 psg r—r.
Da t um v •ki*P..j- pr. (Moj. HM S)
J, g« vmm )• . tam dnavom pot.kla gRg^Mi fo^lte P
da — w — wtofl Hat.
Hujskanje k izgredom.
DOPISI.
VAŽNO ZA DOPISNIKE. -Prva seja isvrftevataaga odbora i. f. P. J. je sklenila, da dofisi na ijo presegati mm koloat. Urad* mštvo nima pravico prelomiti toga aaključka.
Dopisniki, ki no morejo obdela, ti ppsdlts v sni koloni, noj do pia raadele v poglavja, ki ji k- soj označijo g ilinihiiiii številkami. Va pr. I., H. in. QL Tako zosu movani dopisi pojdejo seporedo ma po poglavjih t list.
Chioago, DI. — Dr,. Nada it ^02 8. X. P. J. priredi v soboto zvečer 17. maja domačo zabavo v {dvorani 8. N. P. J. na Lawndale Ave. in 21. cesta. Pridite vsi, ki se bodete dobro zabavati.
Ameriški profitarji so pričeli s sistematičnim organiziranjem provokatoričnih in hujskajočih sredstev proti organiziranemu delavstvu. Majski izgredi po rasnih mestih so bili le en del te zarote. Provokatorična sredstva so sicer označena z znamko "boljševizma", toda profitarji bodo kmalu prišteli med "boljševizem" vsako postavno delavsko*gib&nje v Ameriki. Dokaz je pekovska stavka v Chicagu. Voditelji te stavke so že krščeni za "boljše-vike", dasiravno niso nič druzega kot člani Ameriške Delavske Federacije.
Zadnje čase so pričeli magnatje za izdelovanje filmov ali premičnih slik organizirati propagando za izzivanje izgredov, ki bodo seveda zvrženi na delavce. "Moving Picture Magazine" je prošli mesec objavil poziv na ravnatelje kinematografskih družb, da se naj poslužijo rdeče zastave in igralcev v vojaških uniformah, trgajočih ban-dero, za slike, v katerih se naj pobija in smeši socializem.
. "Mayflower Photoplay Corporation", ki izdeluje sli ke, se je že odzvala in producirala igro z naslovom "Bol-shevism on Trial", katero že kažejo v nekaterih gleda iiščih. Igra je posneta iz Dixonove novele "Comrades" ki se peča z izmišljenim socialističnim eksperimentom v namišljeni koloniji. Vsa stvar je skrajno absurdna in namenjena, da provocira v priprostih, nevednih ljudskih masah najnižje inštinkte, ki streme za nasiljem.
Vsi trezmomisleči Američani so povzdignili mogočen glas protesta proti tej poživinjeni propagandi v obliki premičnih slik in protest je že našel odmev v krogih vlade v Washingtonu. William B. Wilson, tajnik delavskega departmenta v Washingtonu, je pisal generalnimu pravd-niku Palmerju in glavnemu poštarju Burlesonu, da naj nastopita proti izdajateljem "Moving Picture Magazina" in proti gori omenjeni korporaciji, ki je producirala izziva-jočo igro.
Delavski tajnik Wilson je med drugim pisal Palmerju tudi sledeče: "V kritičnem času, ko so deioUt bori s problemom prehoda is vojne v mir in ko je potrebno, da se v vseh osirth gleda na miren razvoj novih razmer in na previden izhod iz sedanjega nepokoja, je omenjeni list pričel o slepilno metodo oglaševanja širiti izzivajoč duh po vsej Ameriki, ki prav lahko prinese izgredniike demonstracije s edinim namenom. da izdelovalci filmov in gotove igre v slikah naredijo dobiček".
Burlesonu je pa pisal: "Nikdar v svojem življenju še nisem videl bolj nevernega Čtiva, kot ga je objavil urednik navedenega lista. Takšno čtivo je preračunano, da prinese nasilje in nemire, kjerkoli se oglaša dptična igra".
Ce je torej član ameriške vlade na ta način obsodi profitarsko in nasilje izzivajočo mani jo kapitalistov, kako jo morajo še le obsoditi vsi zavedni delavci.
Puoblo, Oolo. — V zadnjem februarju se je zbral v našem nte-jstu krožek Slovenskih diletantov k razgovoru, če ne bi bilo umestno prirediti zopet kako dobro na-•odno igro. Uspeh tega sestanka, je bil, da se je določilo prirediti gro ''Revček Andrejček."
Kasneje, ko so bila predpriprave končane, uloge razdeljena med ielitants, bila je druga seja,, na tateri ae je volil provizorični od :l>or do konce igre, z namenom seveda, da se orgauiziramo na dra matičnem polju in ustanovimo tozadev.no organizacijo na solidni podlagi, katede namen naj bi bil gojiti dramatiko, petje i. t. d.
Igra se je vršila dne 27, apri a ob izvrstni udeležbi občinstva. Prireditev je izpadli zelo dobro, a finančne iu moralne strani. Kajti če se pomisli na velike atro-Ške, katere je zahtevala priredite, je kljub temu bilo / čistega preostanka $91.06.
Kako so posamezni diletantje rešili svoje vloge, pa prepustim sodbo občinstvu. Toda, če se oziramo na splošno mnenje gledalcev in na pohvalo od njih etru ni, ao dilitantje precej dobro re tili svoje vloge, osobito še, ker so nekateri prvič nastopili na dru. Vidi se toraj, da ima naša Slovenska Talija msd našim pro letarijatom, raznovrstne in do bre talente za marsikatero prireditev. Treba jih je le vzbuditi izuriti in organizirati. Pozabiti ne smem tudi onih; k iz prijaznosti pomagali pr
stvo soglasno sklenilo prispevati od preostanka veaalke in igre svoto $50.00 4 'Jugoslovanskemu repnbličanskemu združenju" v uiiljon dolarski fond. To ft prva erganiaacija v naši naselbini, ki se je odzvala pozivu J, R, Z, za narodni davek. In lahko smo ponoaui nato.
Želeti bi bilo, da se tudi druga društva in posamezniki boljše odzovejo temu pozivu, ker v preteklosti je bil odsiv iz Pueblo v ta uarnen pač klavern, ia se oz remo po družili in to celo manj iih naselbinah.	*
Članstvo dramatičnega kluba je a, tem pomembnim Činom po tazalo, da ae v polni meri zave-< a težkih časov, v katerih se na laja naš slovenski odnosno jugoslovanski narod v stari domo vini. Narod, kateri ae je komaj otresel večstoletnega Ihabtfbur-ikegg monarhističnega jarma, le ga sovražniki demokracije in svobode skušajo vkleniti v dru nega! Rojaki, ali naj mi to mimo gledamo? ne, nikdar ne. ProŽ monarhijami, tako kliče duh časa S'a rod naj sam odloča o svoji u« sodi. Jugoslavija mora biti, svo bodna, demokratična, federativna republika 1 To naj bode na ie geslo. Ghas Pogorelec.
Dubnque, Ie. — Veliko je še prostora v svetih nebesih, kakor ;udj> pred vratmi, kjer stoji go-ida sv. Florijana. O sveta čika-ška molčečnost in brezzvišena roŽenkranska tihota, segla si celo do samotanakih vrat, do iowakih doštrov, do ušes vaeh redovnikov in boga boječih lemenatarjev. Iu ti sveta molčečnost, kaj je s teboj, ds v teh lepih spomladanskih dneh molčiš v "presveti", "brezmadežni" in izvirnega greha spo
(Pregledano od gl. cenzorja), LiffoMe-Orand, Francija. —En bataljon naše divizije se nahaja sedaj v tem mestu, v katerem je veliko železniško križišče, od kjer odhajajo vlaki naloženi z živilom in drugim materijalom za okupi-raho ozemlje in druge kraje, kot ua Poljsko, Oehoslovakijo in druge, Mi opravljamo stražo na teh vlakih iu pri raznih velikih skladiščih. Ameriški vojaki so raztre šeni po celej Evropi, v prijateljskih in med vojno ueprijateljskiTi državah.
Govorilo ae je veliko, da bo naša divizija dodeljena okupacijski armadi in odšla v od zaveznikov zasedeno ozemlje, - .Teda to so v to liko predrngačili, da mogoče v kratkem odrinemo nazuj v Združene države, česar bi bili zelo veseli. i
Želel bi iti nazaj na svoj dom ter postati zopet aktiven člau 8NPJ'., za katero se še ves čas zelo zanimam, ter pridno prebiram "Prosveto". Zelo me veseli, ko razvidim, da omenjena organizacija dobro napreduje kljub kata strofi, katera je zadela vse ameriško ljudstvo posebno pa še razne podporne organizacije. Toda tudi to bo prebolela ter se razcvi tala Še nadalje.
Obiskal sem tudi svetovno zna no mesto Pariz. Pri tem rečem samo, da, kdor ni videl Pariza, ni videl Francije in kdor je videl Pa riz, je videl celo Francijo. Kajti v tem mestu se vidi vse, kar le kdo hoče, vse znamenitosti cele Fran cije. Razne umetnine in drago | cene zbirke. Mesto samo na sebi je kot velika odprta zgodovinska knjiga. Opaziš spomine na prve početke rimskega cesarstva, ko so spadale te pokrajine k velikemu rimskemu cesarstvu in tudi najmodernejše in najnovejše zgradbe. Bival sem tri dni v Parizu,
Kje je logika? — V mirovni pogodbi je določeno, da del nemškega prebivalstva ob Kielskem prekopu odloči a plebiscitom, da li hoče ostati v nemški republiki ali se hoče priključiti Danski. Danska vlada pa protestira proti tej določbi in pravi, da dotičnih Nemcev sploh ne mara, čeprav glasujejo za priključitev k Danski.
Kaj to pomeni? Zakaj so mirodajalci tako dobrodušni s plebiscitom tam, kjer ga ni treba, na drugi strani ga pa ne dajo narodom, ki ga zahtevajo, kot n. pr. Slovenci, ki zahtevajo plebiscit za primorske kraje, toda v Parizu ne ne zmenijo zanje?
Rešitev uganke je v tem, da hi rada enteta dala do-tirno Neme« Danski zato, ker hode, da Danska, oiiroma (»ntentu kontrolira obe strani Kielnkcga prekopa, Hesreča za Slovence je torej ta, ker ne bivajo ob kakšnem kanalu, kateri bi bil internacionaliziran!
<f m: f t i -
Ruski veliki knezi vstajajo od smrti. — Bivši ruski veliki knez Nikolaj, o katerem je brzojav poročal, da »o ga boljševiki že večkrat umorili na strahovit način, je tdriv in Vesel dospel v Carigrad.
Narod pravi, da ima mačka devet življenj v sebi, takle ruski veliki knez jih ima pa najmanj
ao
delu na veselici. Vae m skupaj imenu diletantov iskrena hvala Na splošno željo našega ljud stva se igra v par tednih najbr že ponovi. V tem slučaju, kakor tudi ' za bodoče, apeliram na stariše,, da puste mlsdei kolikor največ mogoče doma. Kajti ena stvar je gotova, da vsaki izmec udeležencev pride k podobnim prireditvam, da se zabava in na užije igre, kar je pa vsed ne mira in joka otrok, kakor tudi splošnega šundra skoraj onetno gočeno. Tudi igralcem ni piknik ko izvajajo svoje vloge, ako nemir v dvorani. Rojaki, teh be sed nisem zapisal morda radi kakih kapric, pač pa ker uvi devam potrebo opozoriti vas na to za bodočnost. Pustite deco doma in videli bodete, da lioste imeli večji užitek zabave in tu di igraleem olajšate njih trudi
Dne 5. maja je imel krtfek drugo sejo, katera je zaključila, da se z za počet i m delom n ljuje in ustanovi "Dramatični klub", voli odbor in vkrene Vse potrebno. Klub funkcijopira pod imenom: "Slovenski dramatični klub "Bled". V odbor ho bili isvoljeni sledeči uradniki; Predsednik Charles Pogorelec, tajnica. ga. Rosie Radovieh. blagajnik Frank ttoltesar. Nadzorni odbor: Frank Krznožnik, John Skul in Joseph Menein. Pristopnina h klubu je $1.00, mesečni prispevki 10 eentov od Člana. Meje se vrše enkrat na meter. Mieer pa o poslovanju ts mlade organizacije ns proavetnem fco-lju. bolj natančno enkrat posne-jr.
Namen kluba je še ščasoma organizirati- pevski Sl>or, odnosno pevski odnek dramatičnega klu-ba.	i
' V Pueblo imamo lepo šetllo mladih'fantov in daklet, kakor tmtl drugih petja zmotnih rojakov iti rojekinj. Lahko bi imeli organicari jo na drama t ičnem polju in tudi pevaki zbor. ki bi bil ponos'naši naselbini. Klub potivlja torej vas, ki. imaj« veselje do petja in dramatike, ds ae OS-|MMi|a. —.-,---.rx, m,..,.
Poleg dru si h vsšnih saključ-kov te aeje. js eden ismed naj-Itolj valuih tudi ta, da je člau-
četi granati. V nebesih bilo dovolj prostora, yes, tam, kjer molijo ro-T"- "IVttl .T4 11; ¥. 4 ženkrance tem sieti duh bi Pla- ^V^.^« P^ekel tako hitro,
kot da bi bil samo en dan.
Vsak vojaH tukaj dobi tridnevni dopust/da si ogleda Pariz in njegove znamenitosti.
Ko bi imel čas, bi lahko napisal debelo knjigo o Parizu. Toda nemogoče mi je, ker samo vodno za-posljeni. Pvt. Josip Ozanich.
MEDNARODNI ŽENSKI KONGRES V ŠVICI.
Šestnajst držav zastopanih. Žene pobijajo blokado in mirovno pogodbo.
val pod nosom in nad nosom, pred očmi bi migljalo in trepetalo; oh oko ni videlo, uho ni slišalo, kar je pripravljenega za one, ki molčijo in molijo. Se en očenaš, da bi jih ne prevzele skušnjave . . . Amen.
Kdor prvi pride, prvi melje, vsakemu po zasluženju.
Yes, šc smo tukaj, pa lče prav je minula Velikanoč. Letele ao na nas granate kakor perzijske puščice na Špartance pri Termopi-lah, toda mi se sme jemo in šalimo, kakor da bi se igrali z metuljčki in poljubčki. Kaj me briga govorica za menoj, še manj pa Jaka Počakaj, ki študira sedaj privlačno silo iowskih fencev, in to na ko-maudo slavne, prevzvišene .nezmotljive, bogaječe, odkritosrčne, katalinske, nekdanje črno-rume-ne, elevelandsko-newyorške in ne\vyorško-čikaške složne "Neslo gc". Sveti Duh naj kroži nad glavami vseh faranov, nebeška lui naj sveti v uredništvu preslavne Nesloge in uredniku prejšne pa latvico kialega mleka, da se ne bo davil nad fencih, katerih kon-štrukfijo razume le — Jaka Počakaj.
Velikanoč pa taka! Že v soboto se je napotila slovenska karavana pod vodatvpm zagorelega Meksi-kanea čes reko Misaisaippi v deželo Wiaeonsin. Toda nismo prestopili reke Misissippi. Naraščajoča voda je vzela most in mi smo se obrnili nazaj proti loča. Z jezo smo zlezli na pečine Kagle Pointa, kjer smo završili naš ponesrečeni izlet.
Zvečer se je vršila gostija. Iz Minneaoto ali odkod, saj sam ne vem, prišla je precejšna šunka in potresena potica. Rekli so, da je njih gospodar oni, ki še vedno trdi, da je srčna napaka neoadrav 1 ji va, dokler je človek v 'kloštru'. Seveda .kadar se pri nas godi kaj enakega, ae vrši malo bolj svečano, kakor če za koljejo bečlarji prašiča ali pa Če se poslavlja kakšen doktor U Cievelanda. Zakaj pa bi ns praznovali s tako slav-nostjo, ker so šunke pri naa tako redke, da si niti datuma na moremo zapomniti, kdaj smo jedli zadnjo potieo ali šunko. Po končanem govoru in nagovoru jokajočega laatnika smo pričali s zoben jem sladke in dišeče potice. Jedli miio počasi, da je bilo dalj čaaa luštno. Konca nisem počakal. Pa kaj mi hoče konec, ko je na vsakem koncu tako Šalontno, de ni kaj pri jeti, še manj pa pojesti, I Drugi dan ja bilo teke vreme, da a* aa aaprle naša šolsks vrata fttudentji pa smo na poeaagubili po k>wftkih hribih, dalinah iu poljih Potno v noč smo ae vrnili
je. Razložila j«, kako ao nemtkf pacifistke protestirale proti inva-ziji Belgije, proti aneksi ji iu pro" ti deportiranju belgijskih žen Žile na njenem vr^tu so se naj^ le in obraz ji je gorel jeze, ko je žigosala voditelje nemškega mi litarizuia. Rekla je tudi, da je ne. krvavi revoluciji ne Bavarskem sledila krvava vstaja, proti kateri morajo pacifistke protestirati. Njena izjava, da je ona proti vsa! ki krvavi revoluciji, čaprav htr«. iui za dobrim ciljem, j© izzval aplavdiranje med zborovalkami.
Zborovalke so ae soglasno rekle proti zavezniški blokadi in sprejele zahtevo, da mora imetk živež uoovirano pot v. centralne in vzhodne dežele Kvrope in v de- < ie Azitje. Dr. Alice Haoiilton n Chioage je ostro nastopila proti blokadi. "Vojna se da še kolikor toliko-opravičiti," je rekla, "ni. kdar se pa ne more opravičiti blokada, ki ubija z gladom žene, o. troke in stare ljudi, ki niso odgovorni za vojno. Ako bi faktorji, ki diktirajo blokado, videli od blizo, kakšne strašne posledice i. ma blokada,'sem prepričana, d« i;e je ne bi poaiužili. Vojna je končana in ženstvo vsega sveti mora nastopiti proti faktorjem, ki še vedno izstradavajo žene, o-troke in stare ljudi."
Pariz, 14. maja. — Velika če-tvorica je danes prejela resolucijo iz Curiha, katero so soglasno sprejele delegatinje mednarodnega ženskega kongresa. Resolucij« obsoja mirovno pogodbo z Nemčijo in se glasi, da zavezniški pogoji sankcionirajo tajno diplomacijo, zavračajo načelo samoodlo-čevanja in priznavajo stari, zgrešeni nazor, da ima zmagovalec pravico opleniti premaganca. Finančni in gospodarski pogoji pomenijo nadaljevanje vladnega nasilja. Resolucija vsebuje tudi protest proti blokadi in zahteva, da se blokada takoj odpravi in dovoli neomejen uvoz živil in surovin v ubožane dežele.
Kako je bito čes teden vam ne »min pravil. Taka <Mtča« ja bilo.
de je b*o jaj! (Dalje jutri)
Curih, 12. maja. — Miss Jane Adams iz Chicage, stalna predsednica mednaroduega ženskega; kongresa, je danes otvorila zborovanje a pozivom, da vse delegatinje vstanejo v znak sožalja za svojci, ki so padli na bojiščih. Več kot 100 delegatinj je molče vstalo a sedežev. Na odru sta stali Angležinja in Nemka druga poleg druge v črni obleki in solze so jima tekle po licih; v dvorani ao stale žene iz Anglije, Nemčije, Ogrske, Italije, Nemške Avstrije, Poljake, Amerike, Francije, Belgije in iz drugih držav in tudi njim so privrele sqlze iz oči pri spominu na njihove mrtve.
Ljudje se čudijo, kako morejo žene iz Anglije, Francije,. Belgije, Amerike in iz drugih zavezniških držav zborovati z ženami iz Nemčijo in ostalih centralnih držav in skupaj žalovati za mrtvimi. Kdo ae čudi? Ženska duša je ne-predorna in globoka ženska čuv-stva ao močnejša od narodnega sovraštva. Žene vsega sveta so se zbrale v Curihu in veže jih skupna ves trpljenja zadnjih štirih let in vez odločnosti, da mora l^ti bodoči mir pravičen in trajen.
Šestnajst držav je zastopanih ns ženskem kongresu. 40 delegatinj je is zavezniških držav, .'Pi iz bivših centralnih hi 35 delegatinj iz nevtralnih držav.
Ko je Misa Adams otvorila kongres, j« zastopnica ženske zveze v ftviei pozdravila delegatinje v imenu ženstva v Švici in dejala je, da zborovanje predstavlja "ožjo ligo narodov," oziroma podaja sliko, kakšna lu morala biti liga narodov, liga ljudstev vaeh drŽav, ki delujejo za pravičen ndr. Pre#itane ao bile pozdravne brzojavke mnogih ženskih orga-nisaeij širom svata. Med temi so bil« brzojavke F.lleue Key, velike škandinsvake feministke. Sel-me liSgeriof iz Mvedake in Olive Sekreiner. <ldč. Hehreiner je spo-mčils: "Moje mnenje je. ds edina šeue in delavci morejo rešiti avet Is sedanjega kaosa."
Najbolj dramatičen govor je imela neka paeifistka ia Neteči-1
KAMPANJA PROTI VILLI OB NOVLJKITA.
Juares, Meh. — Carranza je u-kazal generalu Jesus Austin Ca-strn, da prične nemudoma s kampanjo proti Villi v Severozapad-nem pasu Mehike. Na to kampanjo odgovarja Villa s protinapadi. Svoje čfctaše pošilja, v kraje, ki so slabo zavarovani po vladnih četah. Ker ima Villa dosti ogle-duhov med priprostim ljudstvom, mu je lahko izvedeti, kje je vojaška posadka šibka. Če njegovi četaši opazijo, da niso kos vladnim četam, se hitro umaknejo v gorovje, v katerem imajo svoja skrivališča. ž
Nenadne napade Villovih četa-še v proglase .gotovi interesi r.a velike zmage baditskega poglavarja in zakriče, da je življenje tujcev v nevarnosti. Well, življenje tujcev ni nikjer varno pred banditi. Cestni roparji, ki tako predrzno nastopajo v velikih a-meriških mestih, Sc tudi nino nikdar vprašali svojih žrtev, če »o Američani ali tujci, ampak so zahtevali od žrtve denar in vrednosti, ki jih je imela pri sehi. Ce so je žrtev branila, so ji pa izpili-nili življensko luč. Tako je tudi v Mehiki. Banditje so pač povsod enaki v obnašanju.
Carranza se pošteno trudi, da odpravi banidtstvo, ki cvete ae i* za časa Diazevega režima. Ljudje, katerim so se zgodile vnebovpijo-če krivice, so zbežali v gorovje in postali banditje. Pod Dissovits rožimora ao sc roparske tolp« množile, sedaj ae pa krčijo. To j« razlika mod Diazevifn in sedanjim režimom.
.Zapata, vodja banditov ns ju gu, ui več. In ravnotako bo tudi nekega dne izginil Villa. Sedanja vlada bi že udavnej ohraču-niJa s njim. da ne dobiva p« »krb' nih potih orožja in streliva. Ct banditatvo v Mehiki še ni m trt«, so krivi tleti, ki zalagajo Vilic * orožjem in strelivom.
PŠENICA V ILLIKOIBU Springfield, IU. — Uni v je-« ui so farmarji posejali nad *rdrm sto tisoč akrov sveta več * pšeniro. kot v prejšnjem letu. Prid«* kaže. dn Im znesel 10W «d male. Spomladanske pšenice« tudi več posejali kot lani. O«* nins je trpels le 2% škode
V Madiaonovem okraju se )• pokazala na pšenici vsled P^ obile moče neke vrata rja. ki J* zelo razširjena v Avstraliji- **** perti menijo, da je bila ta bole«* zanešena sem is Avstralije.
Oblasti ao izdala oklk na w marja, naj jim pomagajo alrtM to neverno žitno bolaata.
j
I m ZASTARI* SEH-M V ITALIJI,
(Nadaljevanje s 1. strani.) le izzvati izgrede iu jih potem «• slavno" potlačiti ter s tem po kazati mirovni konferenci v Pari zu <la je dovolj močna za prepre (-.e,',je socialnih nemirov.
(jeneralna stavka je bila napo vedana za torek 16. aprila, ali de lavci niso čakali torka, temveč so ustavili le v P«ndeljek. Ta nastop italijanskega delavstva je povzročil precej komentiranja. Mnenje poznavalcev razmer je, da italijanski delavci ne zaupajo do Hti nekaterim voditeljem v politični in strokovni organizaciji in za to jemljejo iniciativo v svoje roke. kadar se jim zdi, da je akcija potrebna. V pondeljek je bil mir toda drugi dan so kapitalisti in njihovi hlapci pokazali, kakšno igro igrajo.
Počivalo je vse delo iu celo prodajalna'? so bile zaprte in trgovski pomočniki so se pridružili Ktavkarjem. Desettisoče delavcev in njihovih žen ter otrok je napolnilo Areno ,kjer se je vršil socialistični shod. Istočasno ae je pa zbralo na Plaza del Duomo in pozneje pod Gallerio kakih 2000 častnikov in "arditov" (prostovoljcev, ki so vneti za tepež) ter dijakov, ki so več ur poslušali hujskajoče prdtisocialističfne govore.
Medtem se je v Areni vršil shod Štrajkarjev povsem mirno. Ko je bila izčrpana lista socialističnih govornikov, so voditelji pozivali delavce, da se razidejo. lladikalci so pa predlagali, da se štrajkarji postavijo v vrsto in korakajo v središče mesta, to je na Plaza del Duomo. Velika večina štrajkarjev se je odzvala, kajti nihče ni hotel hiti zadnji .
Nekaj hipov pozneje je tisoče delavcev korakalo po ulicah in policija jih ni ovirala. Ko so pa prve vrste dospele na široko ulico, ki vodi na omenjeni trg, se je zakadila proti njim prva kolona vojakov in dijakov; obenem je oddelek policistov napadel delavce. Častniki so ukazali vojakom, da naj zapro ulico in odrežejo o-st(dc tisoče štrajkarjev od prvih, ki so bili takorekoč zajeti, ali vojaki so prezrli povelje, pustili so delavce dalje in nato so streljaji nanje preko policistov. Delavci so odgovorili s streli in policijski kordon je bil takoj razpršen. Krogle vojakov so usmrtile dve ženski in dva moška: nekaj drugih je bilo ranjenih.
V	par trenotkih je besnela bitka na trgu. Delavci so bili oboroženi večjidel s palicami in tupa-tam je kdo imel revolver, toda v sili so pograbili vse, kar jim je prišlo pod roko in polastili so ae orožja padlih policistov in vojakov.
V	tem času, ko je divjala bitka na Plaza del Duomo, je druga četa. obstoječa iz par sto oficirjev, arditov in študentov napadla poslopje, kjer se urejuje in tiska socialistični dnevnik "Avanti". Na čelu čete je nekdo nosil črno liandero. V oknu bližnje hiše je počil Htrel in krogla je zadela vojaka v četi. Nato so napadalci ka kor besni udrli v poslopje. Po možni uredniki so zbežali na streho in si na ta način rešili življenje. Vlomilci so zmetali na ulico pisalne mize in drugo pisarniško (►premo, katero je drhal zmetala na kup in sežgala. Pokvarili so tudi stroje za stavljenje črk in tiskarski atroj.
Medtem ee je bilo zmračilo. Močne vojaške čete so sc pojavi-
li«
■ ■ . I delavski problemi, katere upozarjajo N«mici ae bodo lahko obravnavali po določbah v mirovni pogodbi iu še po.se ! v paktu lige narodov. Mfllion, Clenienoasu, Lloyd (Ieorge in Orlando nadaljujejo z ob-delavanjem netulko-avstrijake mirovne pogodbe. Delegatje Nemške Avstrije predlože jutri svoje pu-verilnice zavezniški komisiji.
Zunanji ministri velikih zavezniških držav so včeraj racpmv Ijali o skupni okupacijf Slezviga. kadar nemške Čete izpraznijo to deželo. Predloženo je bilo, da n-meriške in zavezniške čete skrhe sa red in mir v Šlezvigu dokler se ne izvrši plebiscit.
dnevi. Zavezniki odgovarjajo FABMARJEVO H CEH SO NA Nemcem, .da delavski	^
PRETEPENO IN VESTNO.
Italijani napadli in zair&movali ameriške vojake.
New York, 15, maja. — A me riški vojaki in drugi Američani, ki so se vrnili s parnikom "Pesa-ro" iz Italije, pripovedujejo, ka ko je italijanska drhal prve dni po znani NVilsouovi izjuni napadala in zasramovala Američane v Italiji. James B. M i nor ir, Chiea-ge je dejal, da je ameriška uniforma danes tako priljubljena v Italiji kakor kača na majski zabavi. Ivor H. VVilliams iz Miline-apolisa je povedal, da so Italijani metali kamenje na ameriške vojake v okolici Kima. Izbruh sovraštva napram Američanom jc 5il tako velik, da je bilo ukazano ameriškim vojakom, da se smejo iz svojih bivališč 24 ur. Demonstracije pred glavnini ameriškim vojnim stanom v Rimu dne 24. a-prila so bile tako velike, da so morali karabinerji razpršiti drhal.
Rev. Ludden, ki se je* vrnil z vojaki, pravi, da italijansko ljudstvo ni sovražno napram Ameriki, pač pa so italijanski diplomatjc organizirali protiameriške demonstracije v svrho propagande.
Ruski boljševiki so zadovoljni s pogodbo.
Berlin. — Ruski boljševiki v Berlinu so izjavili pred ameriški-mi poročevalci, da so povsem zadovoljni z mirovno pogodbo eu-tente. "Pogoji te vrpte so bili po-J« reke*	Leninov
zastopnik, "da prepričajo nemški proletarijat, da je zapadni kapi-talistični imperializem njegov naj več j} sovražnik. Zdaj so nemški delavci prepričani. Rusija ne agitira za alijanco, pripravljena pa je pomagati nemškemu prole-tarijatu, če mu bo ententa poskušala vsiliti kapitalistične pogoje."
Nemška vlada je pričela umikati nemške čete z boljševiške fronte in jih prevaža na poljako fronto. To početje bo poraoglo ruski rdeči armadi, da se lahko vrže na rumunsko fronto in skuša pomagati ogrski sovjetski republiki. Obenem je to gibanje odprlo pot ruskim buljševiškim četam v vzhodno Prusijo ob Baltiškem morju.
Tassilov grad spremenjen v bol-nišnioo.
Dunaj. — Ogrska sovjetska vlada je zasegla mogočen grad kneza Tassila, v katerem se nahaja velika zbirka raznih dragocenih umetnin. Vlada namerava apremeniti grad v zdrav išče.
Holandska vlada se ne briga za kajserja.
Haag, 15. maja. — Nizozemska vlada je izjavila, da ni ros. da je oklenila izročiti Viljema llohcn-zollerna ententi, kot je bilo poročano zadnjo nedeljo. Vlada pra-
'""lic »lljKHKC 1'CIC	I"'«- - --------- ... » I, i. .1.
C na ulicah in boji so prenehali, vi ,da vprašanje bivšega kajz. rja
Steubenville, O. — Na Irondal-
ski cesti blizo neke leseue barake *o našli 18-letno Viktorijo Uae-vvellovo, hčer bogatega farmarja, ležati v nezavesti. Znamenja na glavi govore, da jo je neznan alo-činec toliko Časa tolkel po glavi s samokresom, dokler ni omedlela.
N est o zločinu ae je kmalu razširila med farmarji, ki so vreli
skupaj od vseli strani, da izalede napadalca.
Zdravniki ko jo po daljšem prizadevanju spravili toliko k zavesti, du je povedala nekatera dogodke o napadu. Dejala je, da se ji je pridružil tu joe. ko se je nahajala v bližini otroškega doma, ue spominja ae pu, kako je tujec izvršil napad.
Blizo lesene barake so našli o-krvavljen samokres, s katerim je napadalec udaril svojo žrtev po glavi". Zločinec je zbežal, ko je u-daril dekleta po glavi, najbrž se je zhal, da jo je ubil.
Zdravniki dvomijo, da dekle o-k reva. ker ima lobanjo počeno.
Farmarji so se razdelili v patrulje in preiskujejo griče, da najdejo napadalca.
Podlaga znanstva
laga
jih
•tori trpežne.
"Skoro leto dni že nosim tavlie z Neolin podplati, ki to na videz sa tako celi, kakor tedaj, ko lem jih kupil"—piie W. H. Cocke, častnik A E. F. ii Francija.
Samo Neolin podplati morejo prestati to poskusnjo, to pa radi tega, ker jim j« dana posebna gibčnost trpei-nost na poseben znanstveno preizkušen način. Da znižaš stroške as čevlje, kupi vedno take, ki imajo trpežne podplate. Dobiš jih v raznih krojih za moike ženske in otroke.
Pomisli—Neolin podplati so na-premoči j ivi in gibki ter se dobe povsod za popravo ponoienih čevljev. Izdeluje jih The Goodyear Tire k Rubber Co., Akron, Ohio, ki dela tudi lahkonoga pete, katerih trpež-nost jc zajamčena,
neoJia£o1es
MI KUPUJEMO IN PRODAJA-MO LIBERTT BONDE EA GOTOV DENAR.
Ni troha čakati -r- brez odlaganja. Plačujemo jih po dnevni NčVv yorški ceni. Mi plačamo proda* jalcu vso obresti do duova prodaje.	MARTKN8 & CO. 125 West Madison Bt. Chicago, III. pri tleh.
RAD BI IZVEDEL
za naslov od bratov moje aoprogc FRANKA SUSANJ in PKTKK 8U&ANJ, doma sta iz Dolni Ku-čava<\ Cenjene rojake uljudno prosiui, ako kdo ve za njiju naslove i.nj mi to naznani, če pa bo-sta sama Čitala ta oglas, naj mi pišeta na moj naslov: Frank Kin kela, 1721 E. 30th Street, Lorain, Oblo.
NAPRODAJ PO NIZKI OENI.
I (»da delam so sklenili, da bodo nadaljevali štrajk. Kljub oatri cenzuri ae je razširila vest o bitki v Rimu po vsej Italiji in dva dni jasneje je bila razglašena gene-
tiče le Nemčije in entente, ne pa llolandije.
talci republičani oteli jetnika. Knocklong, Irska. - Olmrožc-ralna stavka v Turinu. Bologni in lia četica sinfeinovcev (republik
Neaplu. Stavka je trajale tri dni. i nov) je v arwlo napadla štiri po Vlada je kasneje uvedla preia-Liste, ki ao vodili vjetega slnn-kavo in odalovila nokaj čaatnikov, feinovca v Cork. Napada ki '"»reki ao provocirali bitko v- Rimu. žili jetnika, ubili enega	» Vlada je menda s tem bolele po-jin ranili druzega, dočim ate osla-tolažiti delavce, čeaar pa ni do- Ila dva pobegnila.
Bodočnost Italije pripada ! majhno meate«e 1* milj IRSno
segla.
Mnialiatom. Stranka raate no. — Arthur Caroti.
Proda se en aker zemlje, 6 sobna hiša 'poleg kare, kokošnjak, hlev za prašiče, dosti sadnega drevja, in vrt za zelenjad. Zelenjava v pokritem vrtu. Dobi se za nizko ceno #2,100. Na lahke o-broke. Vprašajte pri Frank Vidmarju, Lavvndale Ave., Lyoris, III.
RAD BI IZVEDEL
za svojo icuo Ano Babič, katera mi je pobegnila še dne 80. aprila. Predno sem odšel ns delo v jutro bila jo še doma in ko sem se pa vrnil iz dela domov, ni bilo več nobenoga sledu po njej. Pustila mi je onega otroka. Pobrala mi Je ves moj prialuženi denar in tudi Mbeny I^oen Bonde v znesku za #200.00. Ona je srednje poatave, malo pegasta jm obrazu, aelmj ima deteta hčerko 10 mesecev atiro z imenom Kristina. Cenjene rojake uljudno prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznanijo njen aa-danji naslov za kar bon vsakem | /elo hvaležen. • Moj naslov Jet,
J oba Babič, F. O. bo* 316, De Pue, IU. (May 14 15 1« 17)
Zdravja družine
i ja najdragocenejši zaklad kn bi ga bilo valoq taga treba varovati salo oprtane napram vaom iaoootavUe-nun boleznim. Pa prvih znakih os!db«lo»U naj sl bo lolodaa. jeter ali drobja. vzemi t«
Severa^
Babam of Life
(Stvorov Živ Danski Balzam), ki io dobro poznan ton to za ptobavoln aro naravnost ta vzroki, ki provzro* dajo sitnosti ia odstrani komplika-lio. Deluje na Jetra, omogočuje te konča neprabov-diopopaljo. Na(
ih delovanja ia banj«, zaprtje in ■ dal v vaoh Iskernah. Cooa

CIDAII NAIMDS, IOVV A
DR. JOS. V. GRAHEK edini slovenski zdravnik in ruoooelnlk v Pennsylva-niji. Zdravi vse otrobe, ienske in moike boletnl.
Uradne ure so: 10 ur«, zjutraj do 2 ure popoldan. Bell Telephone Cedar 2988
843 E. Ohio Street, N.S.PITTSBURGH,PA.
POZOR!	POZOR!
Isšel je novi obširni conlk
Domačih Zeliščnih Zdravil
(priporočenih po iupniku Knolppu) Poleg vsakega zdravila lo na kratko raaloftono, za kaj in pri kateri kolesni ae rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu sdravju.
Pišite ponj lo danes. Polljom ga brezplačno.
MATH. PEZDIR,
Bo« 7TS, Cltjr Hali Su, NEW YOItk. N. Y.
SiMasb Ihr«4a
Pd^fia Jtifioti. J
GLAVNI IT AN i seST-SS SO. LAWNDALR AVE., CRICAGO. ILLINOIS
GLAVNI ODBOR ZA DOBO lftia-1122. Itirlefilnl odbor.
unavriu olauui
itosoa oooslkai pm bhsob h^-fl t^ A THs^ss Bao t, A. rU% Om4
roaoTNi
Kisli želodec.
LAXOARIN VAM VEBDT BBL0DB0 OASU PBT MUrUT.
Ako je vai lalodee pokvarjea, ako w vum vadlguje po jedi klali plial, to-itaj potrebujete I.amarina.
Iaaciirliiove Celodfna tablete hitro pomoč, sirer narede fte ve^, te o<i-f.Kaeiu »trupeio* pline, kl »t zbirajo v želodcu valed »lahe hraa«, vredi |»o-novao ftelodee k uravaiuu delu In do-brnim prebovljanju brez posebnih sit-nosti,
Ako ste imeli ali imata sitnosti vsled zapttidce, bolečine ia aored v trevlh, ■tabo prebavo, glavobol, agubo slaali do jedi, kisli Celudeo, pliaove vadlge ia želodca, tedaj l.asearln ie ravao pra-zdravilo v.a vas. V kroničnih ali al a rili bolernlh ja najboljše, ta sl na-rolite dovolj tega zdravila za popolno zdravljenje, tor*> leat zavojev, kar stane pet dolarjev. Ali pa naročile aamo en zavoj za en dolar. Cena sa za* atopuik« in agente Je le *S.ftO za tueat.
Marsikdo skufta poaareditl Lazeario valed ajrgove Izvratae adravatveae
vredaoali. Pazite U>reJ. 1'onaredbe vam znajo ftkodovati. Pilit« uaravaoat nai
Lascaria Prodatta Co„ I)ept, Z. 9, 1'ittaburgli, Pa., ker lascaria se ue
lirodava v lekarnah. ..........................
PRIHODNJI PARNIKI ZA V EVROPO.
Mojo
w Hsvrs • * *. •
Moj« *S—N»*r4ea
Havre ••«*«.. (S. ooUa)
MJOO
eesoo
dnev ! vzhodno ml Umericka.
Zo v.UJe I laika e^lU ali am ogloeilo pdi
EMIL KISS
BANKIR
133 Socood Ave., New York, N. Y.
Menjalnic« denarje in poMUaaJ« dMsrJo vHrveleU, SUvmdfa
Dalmacijo in SMfr
DELEGATJE MMMŠKM AV-
STR IJE SO PRliLI.
Nemci v okupiranih krajih ne mejo žalovati
Coblenz, Nemčija. - Nekatere __'kavarne v tukajšnjem metu «o
(Nadaljevanje - 1- Hrani.) " ^S^Z^U Tlak
'^pogojev Ameriški povelj nik je pa ukazal kavamarjetn. dal
NAPREDEK
Nadaorni odbor«
aas
Tiskovni odbts«
Jako TrMj. Joftka Ovm vnnovNi zdhavniki De. r. j. Bam. oaaa oooovoam ungONUt *TSMVm*i JaSa eozoai Ml ram Imm sillliH« la ateoti M oo MO SL at| aa a^Hlaj« ao ooalovi
* e.
IIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIBfllllHIlIBSBI^
" DENARNE NAKAZNICE ZA JUGOSLAVIJO I
(lerkljo, Hrvatske, Slovenska la Dolaiolieljo)
po določbah Fodoral Roaarvo Uoard akotl
American Relief Aaaecialion (amerllka druftka aa |»«asol) pravilo« odposlane.
PRESKRBIMO PAROBRODNE LISTKE
Pilita nam v valom motorinakem Jeaiku aai
VON POLENZ CO., BANKERS, 00 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaOOOOBBBOO
l
m ■
i m m m
S
a i
VI LAHKO IMATE DOBRO ZDRAVJE ZA 3 CENTE IZVESTE KAKO.
*4 ta HSoieal
t»lmAšh* ali mL
JUVITO
ZASTONJ!
V moooru maju hodamo dali an dolar vrodni zavoj pravega zdi
in a
znanega ČIMoajo Irov po imenu
ravila sa
ajboll sn »nje Irov
BOLGARSKE ČAJNE TABLETE
t vaaklm naročilom vrodnoatl pet dolarjov. 1'oiljjte nam pot dolarjov t tom oglaeom »rl na-roli I u lo nil v »m takoi odpošljemo flKDKM ZAVOJEV najbolj svetovno znanega K KI ČISTILCA. ŽKI.dln NlgiA rtlMTII.A la v RAVNATELJA CltKV. Ka ter! ao ne prodava v nobeni le kara i In no pri nobeni drogi ooo-M. (Ml no proda vam« vol krvna«* zdravilnega ca Ja. I 7 aavojev fS Od I a«vej |l.00. ša predava aamo prit
MARVEL MEDICINES COMPANY,
N«. e BMt , 41S 4lk A farnim. P. O. Rea ees, PMtskorak, Pe.
FAJtMA Jt^^^^i^^t^^LJ •
NAROČNIKOM V POJAOTLO j	KJ!
JUVITO LABORATORY
ne
PaH, 15. maja. — Velika četvo rlea je" danea r celoti navrgla de is taki program ,ki ga je predlo- h ako j «>dpro šila nemška delegacija pred ne-1 žalovanjem.
vrela in preisehajo
mi''— »M.iV.. .M« Te nI
^^MlmTTi ^T^r^/ffl Proda a« 40 akrov farma a *»• ^ir^^^fif^.^j4^^ I brimi peeiepji iu bliže mM m,
j« treba plavali takoj in onfalo
SOUTH HILL RRANCH NO PITTSRURCH, PA.
ANTON ZOMIK.
nr
*!,:K!0 pa aa lahka obroka. Ka vae podetdmosti zgladile »e prit
HERMAN THIEPBNVUALER,
.um MalUieus Buildlng,
vogal 1. enota In Oraiid Avenue., MlUaakoo, Wls
PBOSVLTI
FARMARJI PRODAJO DRAŽJE IN PLAČATI MORAJO TADI DRAŽJE.
Vhc potrebščine za farmarja so dražje kol prej; cene pridelkom se nt višajo vzpored-uo z drugimi potrebščinami.
Marsikdo si stavi vprašanje, kak« da m- vsi poljski pridelki v, dno dražijo in da cena nič ne pada Na Jo vprašanje odgovarjajo farmarji. Ti izjavljajo, da so -e cene raznim potrebščinam, ka 11 re rabijo sami, podražile za več ...Molkov, kot so oni podražili Moje pridelke.
Tako izjavljajo, da so leta 1915 piudajali svoje pridelke za tri odstotke eeneje, kot pa prejšnje 11 to, toda plačevati ho morali vse stvari, katere so sami kupovali za devet odstotkov dražje. Istotako je bilo tudi ob pričet ku vojne. Kanuarji pravijo, da so se cene poljskim "pridelkom podražile samo za dvanajst odstotkov, dočim so sami morali plačevati svoje potrebščine za 21 odstotkov dražje.
Boljše je bilo leta 1017, ko so se vse cene pridelkom podražile za 74 odstotkov, dočim so sami plačevali samo 49 odstotkov dražje.	i •
Akoravno so se tudi plače polj skim delavcem višale, toda nikdar se niso toliko, kot se je cena raznim poljskim pridelkom.
Kakor se je cena raznim poljskim pridelkom vedno višala, tako se jc tudi cena živini. Včasih je bila cena živini večja, včasih pa poljskim pridelkom. Tako sc je na primer zvišala cena poljskim pridelkom I. 1915 za dva odstotka, dočim sc je cena živini za osem. Od leta 1915 se je pa cena poljskim pridelkom zvišala za večje odstotke kot pa klavni živini. Leta 191 m so bili poljski pridelki že za I0K odstotkov dražji kot leta 1911. dočim jc bila* cena klavni živini višja samo za HM odstotkov.
Cene raznim potrebščinam kot n. pr. poljskim strojem, premogu in drugim so se pa podražile za več kot so se pa poljski pridelki ali klavni živini. Farmarji tožijo
0	veliki draginji iu ljudstvo istotako. dn se cena življeiiskim potrebščinam vedno viša. Kdo je torej vzrok draginji T Ako farmarji morajo vse potrebščine, katere rabi jo plačevati vedno dražje, morajo tudi gledati, da prodajo vse svoje pridelke dražje, ker drugače ne morejo izhajati. Farmarji ne tožijo, da so delavske plače vzrok draginji, ampak da m razni vcletovarnarjl poljedelskih strojev in drugih potrebščin vzrok draginji. Torej privatni podjetniki, kateri izkoriščajo vse sloje ljudstva, pohašejo večje o-deruške dobičke. Poleg tsjja pa dr«že ceno življeiiskim potrebščinam razni prekupniki ali agenti, kat,«ri so le pijavke. Mesto da bi poljedelski pridelki prišli direktno od ptodiiecidov v roke kouzii-mentom. jib pa pokupijo razni prekupniki, kateri notem, ko polt iš< jo velik delež dobička, oddajo drugim velelrgoveem. Na ta način se eeua vedno viša ln viša
POI.ITIČARJI STARIH STRANK SE BOJE ZA SVOJO POSEST
Spnngficld, 111. — l.egislaturni Miml |e sprejel predlogo, ki določa /,, , 11 icago nestrankarske vo bl\c /ii predlogo je glasovalo '-•<m in dvajset senatorjev, proti t * l a pa deset.
1'udlogu odprav lj« strankarske ptiiuanie volitve /n Zupana, mest nega pisarja, mestnega blagajmkn in oliejUsl«< svetovalec.
Nn pod .ivi novega zakona Im motal kandidat vložiti peticijo, da i" ide 1.1 Ii,t /a kandidate IVlici-t" mol.,i,, oodpisati najmanj dva
'•'l.tolk.i II, lo v ci* kot pet od »'"v v ••tii i \ v okraju, v kate i« m kiimlulua Imena pridejo pri I" ona i mli \ ..lit \ ali po abecedni m • 'bi ii «!asov nivo <*V uobc d« n d, i. Inlat lic dobi absolutne v'« d.ij gresta kandidata. K t iMi.it a i 11. i g'asov na glasov ni • " Iv amlid it ki dobi pri pi imai 1,1 v o'i > (disolut 11 o V ecino, JC i/ \ olj. i,
l'r« d • u .i t •< 'jde /dn | v /bol nt •o, v k.r« 11 lio opo/icijn malo v e.< I' kot |« I m I h v M-nutu
1	*	ki >«« bojo. dn /innun.jo de b.\ I p'i ••)>< losU ili v olit v nh, od
k.n s,, org.-tni/irali v »voji po '"i*m sirauki S takimi »*k«mi -kusajo privatni interesi oImIi^hIi t "iiieago v sv oji ohlanti. Sevt.la •»« goh|HMljc mol I jO, »V mislijo, da bodo im.« m i tod« rešile njih po
tapljajoču ladjo, kajti vprav take metode dokazujejo delavstvu, da mora biti dobro politično organizirano, če hoče vreči privatne interese iz sedla.
O predlogi ao senatorji glasovali takole:
AlW<MMi,
Ai4»Un,
Baila*.
larkMr,
Barr,
Hurkn,
tarUuo,
Clsrk.
auu.
Corn« t!l.
Brad/, S rudar le k, ( anadar, Carroll
OA. CurUa.
Dutap,
OuvaJl.
Kulnitvo,
liormtii,
Hu»liri,
11 uli.
K< »»logar, L* nt«.
M K.
Ifeilar.
KtMlMMI. Ur » lit.
Manni', McCull»u«k. NrNi), Sad Ur, Spanca, Str k/t, Turnb«uiih, WhaaJar, W ji.
J v waU, Baaa
Suilivan—10.
ZDRUŽENE DRŽAVE IMAJO 9,000 BOLNIŠNIC. Washington, D. C. — Zvenu vladni delavski department poro
mi. Družba ni zadovoljna le s po višanjem voznine, ampak zahteva, da se poviša cena za električ: no silo, ki jo oddaja koiizumen-toni. Vložila je peticijo posebej, tako da se bo najbrž vršilo zaslišanje za vsako stvar ločeno drugo od drugegu. Zaslišanje prične dne 27 maja-
V podjetniških krogih je zdaj | mnogo govorenja, da je treba znižati delavske mezde, če hočemo, da padejo cene produktom. Take govorice imajo le namen nasuti ljudstvu pesek v oči, da ljudstvo ue opazi, da podjetniki ue mislijo ua znižanje cen, čeprav bi padle delavske mezde, ki so tako pre nizke v tej splošni draginji. Če bi pod jetniki imeli resno voljo, da hočejo znižati cene, bi cestno
ča da je v Zdr. državah 9 000 bol Memilk* družba ne prihajala
niŠnic, v katerih je prostora za za 869,000 bolnikov. V teli bolnišnicah je vposljenih okrog 1,250,-000 oseb, katere ao imele v svoji oskrbi v enem letu nad 8,000,000 bolnikov vseh spolov. Denarja je investiranega v bolnišnicah približno nad dve četrtine miljarde je stroškov za celo leto za vzdrževanje teh bolnišnic.
Pred 50 leti je bilo v Združenih državah samo 1*9 bolnišnic, v katerih je bilo prostora za 35,45:1 bolnikov in od teh je bilo 55 bolnišnic za neozdravljive bolnike, 43 bolnišnic za revne bolnike, za katere so morale skrbeti mesta in občine in samo 51 bolnišnic je bilo za druge bolnike. In še od teh je bilo 40 bolnišnic pod cerkveno upravo, 15 bolnišnic je bilo pod privatno kontrolo in le ena bolnišnica je bila last neke korporacije.
Z ozirom na posamezne države je v državi Nevv Vork največ bol-| uišiiie in sicer 768, v katerih je prostora z.a 104,797 bolnikov. Za njo ' pride država Kalifornija s 473 bolnišnicami, v katerih je prostora za 32,105 bolnikov; Illinois 435 bolnišnic 48,857 th postelj; Massachusets, 505 bolnišnic in 43,023 postelj in Pciins.vlvariia, ki ima 1)40 bolnišnic in 58,216 postelj.
(hI teh 9,(KM) bolnišnic je dve sto bolnišnic, katere so pod kontrolo raznih industrijskih velepodjetij, v katerih je prostora za 6,287 bolnikov, da dobe prvo pomoč, ako se jim prigodi kaka nesreča.
Poleg navedenih bolnišnic imamo 215 porodnišnic, v katerih je H,995 postelj.
Po zadnji statistiki pride ena bolnišnica na vtiakih 168 oreh.
zahtevo na dan, da je treba po višati voznino in ceno električni sili.
ORGANIZIRANJE UČITELJEV NAPREDUJE DOBRO.
Washington, D. 0. — Po poročilih, katera dobiva vladni delavski department se učitelji vedno bolj zanimajo za organizacijo "Ameriška učiteljska zveza", katera ima sedaj že 70 krajevnih ■ organizacij. Kakor kažejo razna poročila sc učitelji v raznih ameriških mest rapidno organizirajo. Y zadnjem času so sc organizirali učitelji v Bostonu in profesorji ua illiuoiški univerzi. Poslovnic je bilo izdanih 38 za unvoustannvlje-ne krajevne organizacije.
Vzrok organiziranja je skrajno nizka plača, katera znaša povprečno $(»00 na leto. Na tisoče učite-Ijcv je pa, ki dobivajo manj kot ♦400 na leto plače. To je sramotna
MIUONABJI MED SABO.
New York, N. Y. — Miljonar
milja rdi in tri ji, čeprav so bratje in sestre, se ravnotuko spopadejo med sabo kot navadni ljudje. Škandalov se med njimi dogodi seveda več kot pri siromakih, ker imajo več ča sa in denarja na razpolago.
Sedaj so se sprli med sabo v Gouldovi družini. Jay Gould je umrl v decembru leta 1892. Zapu stil je okoli osemdeset miljonov dolarjev premoženja, kar je bila za tiste čase izredno lepa vsotica.
Premoženje je upravljal starej ši brat George J. (Jould. Vse je šlo gladko, dokler ni njegov brat Frank J. (Jould vložil proti njemu tožhe, da se odstavi kot upravi tel j očetove zapuščine radi ne zmožnosti. Frank očita svojemu bratu, da je s slabim gospodarstvom zapravil pet in dvajset miljonov dolarjev. Podpira ga njegova sestra Ana (Jould, bivša komtesa de Castellane in zdaj vojvodinja Talleyrandska. Sestra Helena M. (Jould. omožena Fin !ey Shepard, je pa potegnila s sta rejšim bratom in pravi: "Ko bo do znana vna dejstva, bo jasno, da je brat pošteno upravljal očetovo zapuščino."
(Jeorge izjavlja, da je obdolži tev krivična in predlaga, da se izbere nepristranski razsodnik kateremu naj se izroči vsa zadeva v preiskavo in razsodbo*.
Spor v družini traja že od leta 1912, ko je George spod rinil svo jega brata iz upravnega sveta Tn tcrtiational & Great Northern že leznice in vrinil sebe no njegovo mesto.
KATOLIŠKA CERKEV, SOCIA LIZEM IN BOLJŠEVIZEM Santa Fe, N. Mex. Škof Idi
lis iz Kansas Cit.vja, jc dejal pridigi pri vstoličenju katoliške ga nadškofa Albert Daegerja "V končnom boju nad zakonom redom in socializmom sc bo pro našlo, do je katoliška cerkev naj večja trdnjava proti njemu." Po teh besedah je S'<of dejal, da ao posestniške pravice naravne pra vice in človek, ki nastopi proti naravnim pravicam, je tiran.
(Ntidno jc, da škof nI govoril o pravicah in postavali, kajti v na vadi b« bilo, da ho škofje najraj še sklicevali na božje postave iu Ali te pravice ne pošto Tako modrujejo zdaj ver
nizka plača za učitelje, od katerib;
se z.ahteva vsemogoče atvari z.a ... , , . . „ . , ,. v,
iiikt med sabo, ki so poslušali sko-
tako nizko plačo. Merodajut faktorji In že lahko prišli do zaključka, da so učitelji najvažnejši i uradniki, ker od teh je odvisna| bodočnost a-ueriškega naroda. Ako bodo dobivali učilclji primerno plačo, hodo tudi bolje poduče vali otroke, ker lM>dn
fovo pridigo.
prijemajo plačilo xa svoj trud. Oosedaj so pa plačevali učitelje po stari avstrijski metodi, kjer so 1 dobivali učitelji toliko plače, da 1 jim ni bilo živeti ue umreti. Kdo ' naj sc pn preživ i v sedanjih razmerah s gtiOO na leto t Za kaj Im> porabil učitel *4<>0f In teh je ua tisoče, kot poroča vladni delavski department. Govori se nekaj, da 1 hodo zvišali plačo sorazmerno za tmhl na leto iu v nekaterih drž« v ah iu okrajih so ie svišali /a
POSLEDICA 7TF.ZAK0NITK
OPERACIJE. Norvvalk, Conn. - Oglcdniška preiskava je dognala, da je mla-vedeli, da da ženit. i i so jo našli v močvirju
blizo Nevv Canusaii«, umrla na posledicah nepostavne operacije. Ženska j«* fino oblečena in pripada po sodbi mrliškega oglednika k tako.v.ani boljši družbi. Pmrla je najbrž šc v Nevv Vorku iu zločinci so jo odpeljali na samotni kraj, da zbrišejo sled za svojim hudodelstvom.
Iz

SDGj
ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
Polttki apiaal Simnki*uriwici. — Poslovenil F odra v ki.
Nadaljevanja.
Knez Jeremija bi se bil spuntal proti samemu sebi, ko bi ne bil Višnjevecki, ue bil bi ponosen. Čutil se je veljavnejšega od drugih — zato jc bilo tudi veliko njegovo trpljenje.
Častniki so celo govorili, da kuez ne počaka volitve, da odide iz Varšave, pa motili so se. iCnez ui le ostal, marveč je še obiskal krajeviča Kazimira v Neporetu ;sprejel ga je nenavadno rniloat-Ijivo. Potem se je vrnil v mesto za dalj čaaa, ka-
kor so to zahtevale priprave za vojsko. Treba je !><(, \ "O ni treba!" odvro« Harlamp; "pridem sa
pro-
glej, kak drzovitež je. Odjenjaj, dokler te še simo."
Gospod Harlamp še mrmra nekaj časa, mIHJ sled pa aprevidi, da razjezi svoje tovariše ter eel0 dragonc ež njimi zaplete v boj; zato ae obrne k Volodijevskemu in reče:
"Daj besedo, da prideš na dvoboj."
"Sc sam vas poiščem, ker se drznete že dru. gič me pozivati. Čez Štiri dni pridem ... Danes j« sreda, naj bo torej v soboto ob dveh popoldne, h. berite prostori"
"Tu v Babici je preveč ljudi," odvrne liar. lamp, "torej ni primeren prostor. Pridite torej v Lipkovo, tam je že mirnejše; tudi jaz tja nima® daleč — kee stanujemo v Babici.
"Ali vas bo tudi toliko kakor danes!" vpri-ša previdni Zagloba.
PRI8M0DARIJA.
Yougnatown, 0. — Mestne obči-
sto in 1150(Ml ,.a leto. Toda to jc "7 AmfV*1™	*
le kapljica v morje, ker so ae eene _ r° .!|<! ^ "j, hHK "Pominja zvišale /h dvakratno v odstotkil
bilo najti sredstva za organizovauje vojske, ki se jc osnovala le na Karolove stroške. Nekatere polke ao že poslali v Rusijo, toda treba je bilo pripraviti in izuriti še drugih. V ta namen je pošiljal kuez izvedene svoje častnike na vse strani. Doslej sta bila že odpotovala Kašelj in Veršulj, naposled je prišla vrsta na Volodijevskega.
Nekega krasnega dne ga pozovejo h 'knezu, ki mu je dal naslednji ukaz:
"Pojdite, gospod v Zaborovo, kjer že čakajo za vojsko namenjeni konji Preglejte in^izberite in plačajte jih gospodu Traskovakemu ter pripeljite sem. Novce dobite s to mojo pobotnico pri blagajniku.
Gospod Volodijevski se živo poprime dela, vzame denar in še istega dne odrine z Zaglobo v Zaborovo. Za njima so peljali voz z denarji, katerega je spremljalo deset vojakov. Potovali ao počasi, ker je na tej strani Varšave po vsej okolici kar mrgolelo plemstva, služabnikov, voz in konj. Ob cesti ležeče vasi so bile do Babice prenapolnjene z ljudmi, da ni bilo v nobeni dobiti kake prazne sobe. V taki gnječi so lahko nastali različni prepiri — katerim se tudi kljub skromnemu obnašanju nista odtegnila naša prijatelja.
Dospevši v Babico, zagledata pred krčmo nekoliko plemstva, ki je zasedalo konje, da bi šlo dalje svojo pot. Oba oddelka sc pozdravita; že sta menila iti vsaksebi, ko eden jezdecev zagleda gospoda Volodijevskega ter ne rekši besedic«, požene konja proti njemu.	'
"Tukaj si bratec!" reče. "Skrival si se mi, pa sem te le našel — sedaj mi več ne uideš! Hej, gospodje!" zakliče svojim tovarišem, "počakajte nekoliko! Imam še poravnati s tem le gospodom, neko zadevo ... bodite mi priče!"
Gospod Volodijevski sc uljudno nasmehne. Spoznal je Harlampa.
"Bog mi je priča, da se nisem skrival," odvrne; "u», še iskal se m vas, da bi vas vprašal, • če se še hudujete name; toda ni ae mi posrečilo srečati se z vami."
"Gospod Mihael," zašepata Zagloba, "pomni, da si v službi."
"Vem," reče Volodijevski.
"Vtftavite se!" zavpije Harlampj "Gospodje, obljubil sem temu golobradcu, da mu odsečem obe ušesi —in odsečem mu jih, kakor gotovo sem Harlamp. Bodite, gospodje, nama za priče, ti golobradec pa vstavi svoje ljudi!"
"Ne morem, kakor mi je Bo gmil, ne morem!" odvrne Volodijevski. "Potrpite vsaj par dni!"
"Kako, ne moreš f Zbal si se. Če se takoj ne postaviš na odločeno inesio, oplazim te takoj, da te ni ded ni babica več nc spoznata. O komar! Strupeni gad . . . Zahajati drugim na pot znaš, pred sabljo pa bežiš!"
"Vidim," oglasi se vmes Zagloba, "da loviš gospod, svoj lastni hrbet. Pazi samo, da te ta koma rres ne piči; takrat ti ne pomagajo več nobeni obkladki... Mar ne vidiš, da je ta častnik v elu-žbit Poglej no voz z denarji in znaj ,da blagaj-nico spremljajoč častnik nc more storiti, kar bi kdo od njega zahteval. Kdor tega ne razume, je bedak, ne pa vojak. Ruskemu vojvodu služimo in doslej nismo bili taki, kakršen si ti; prideš tudi ti na vrsto — samo danes ne!"
"Bes se ne sme bojevati, ako spremlja bla-gajnico!" reče eden Harlampovih tovarišev.
Kaj jc meni mar blagajniea!' kriči neukrotljivi Harlamp, "naj sprejme dvoboj, sicer začnem mahati s sabljo."
"Bojeval sc danes nc bom, dam ti pa vitežko besedo," odvrne Mihael, "da ga sprejmem; čez tri ali štiri dni, kadar hočete, pa se poskusiva, samo d« zvršim poprej svojo službo. Če pa niste zadovoljni s to obljubo, ukažem udariti po vas. ker potem, mislim, nimain opraviti s plemiči, nc z vojaki,..ampak z razbojniki. Izberite torej, za sto alodjev, nimam časa stati tukaj."
Dragonei to slišati, obrnejo takoj puškine cevi na llsrlampa in njegove tovariše, to gibanje, kakor tudi odločne besede so. napravile na Har. latirpove tovariše velik vtis.
"Odjenjaj." so dejali Harlampu; "sam si vojak, torej veš, kaj je služba; vrhutega pa po-
mo jaz in gospoda Seliča, moja sorodnika. Tudi vi upam, pridete brez dragoncev."
"Se dvobojujete pri vas v vojaški družbi!" ' vpraša gospod Mihael. "Mi nimamo take navade.'
"Torej v štirih dneh, v soboto popoldne, v Lipkovem," odgovori Harlamp. "Snidemo se v krčmi in sedaj z Bogom!" .
"Z Bogom!" odgovorita Volodijevski in Za. globa.
Protivniki ao se mirno razšli. Volodijevski je bil zadovoljen in srečen radi zabave, ki ga čaka. Obetal si je, da prinese gospodu Longinu v dar odsekane brke Harlampove.
Koj dobre volje je potoval v Zaborov, kjer je našel tudi kraljeviča Kazimira, ki je šel tje na lov. Ker se je Volodijevskemu mudilo, si je le od daleč ogledal nekoliko bodočega kralja. V dveh dnevih je opravil avoj posel, pregledal konje ter plačil jih gospodu Traskovskemu in vrnil se v Vatfavo. V soboto ob določenem času, da, še nekoliko poprej pa je že odrinil v Lipkovo z gospodom Zaglobo in Kušljem, katerega je naprosil za drugo
Prijezdivši pred krčmo, v kateri je kremaril pričo.
Žid, stopijo v sobo, da bi si oplaknili nekoliko suha grla ter pri steklenici meda začeli razgovor.
"Ali je gospodar odma?" vpraša Zagloba krčmarja.
"Gospodar je v mestu:
"Ali je veliko plemstva v LfpEovuT^
"Pri nas je prazno. Samo jeden gospod se je ustavil pri meni; sedi v stranski sobi; bogat gospod je, s služabniki in konji."
"Zakaj ni šel na gosposki dvor?"
"Očividno ne pozna našega gospodarja. Sicer pa je dvor zaprt že celi mesec."
"Nemara je gospod Harlamp?" vpraša go-spod Zagloba.
"Ne!" odvrne Volodijevski.
"Kj, gospod Mihael, meni se vsaj tako zdi."
"Ne."
"Pojdem, pogledam kdo je . . . Čuj, žid, ali j eta gospod že dolgo tukaj?"
"Danes je prišel, pred dvema urama."
"Ali veš, odkod je?" '
"Ne vem; mora biti od daleč; konje je imel močno utrujene; ljudje so dejali, da je izza Vi-sle."
"Čemu se je ustavil v Lipkovu?"
"Kdo ve?"
* "Pojdem pogledat," ponovi Zagloba, "nemara je kak znanec?"
In približa vili se k zaprtim vratom straimke sobe, potrka s pestjo ob nje ter vpraša:
"Gospod, ali amem vstopiti?"
"Kdo je?" čuje sc glas iz sobe.
"Znanec!" odvrne Zagloba, odpirajoč vrata "Proaim oproščenja, morda vas vznemirjam!" doda, pomolivši glavo v sobo.
Naglo pa odskoči in zaloputne vrata, kakor lii zagledal sam strah. Iz lica mu odseva at rab ia začudenje; odpre usta ter z odprtimi usti zre Vo-lodijevsga in Kušlja.
"Kaj vam je?" vpraša Volodijevski.
"Za rane Kristusove, tiho!' 'odvrne Zagloba "Tam je Bohun!"
"Kdo?"
"Bohun!"
Oba častnika skočita po konci.
"Ste li ob pamet? Zdramite sel"
"Bohun, da Bohun!"
"Ni mogoče."
"Kakor sem živ, kakor resnično pred vama stojim! Prisežem pri Bogu in vseh svetnikih.
"Zakaj ste se ga tako ustrašili?" vpraša Vo lodijevski. "Če je tukaj, nam ga je Bog poslal v naše roke. Pomirite se, gospod . . . Ali «tc dobro prepričani, da ni kdo drug?"
"Kakor res z vama govorim. Videl hciii g«, ko se je preoblačil."
"Ali vas je videl?"
"Ne vem. zdi se mi. da ne."
Volodijevskemu se zaleskečejo oči.
"Hej, ti žid!" reče potihoma, mahaje z. rok<v "Pojdi sem. So Se kaka druga vrata iz to sobe?"
"NI jih; vhod je samo v to sobo:"
■ ■ ■ ■
Prvi In na|bol|£I Specialist za Slovence
Zdrmrl kilr« in	moik. i« Un.k«. Pojdite k aj—
a ■
CESTNOŽELEZNIlKA DRUŽBA ZAHTEVA POVIŠANJ« VOZ NINE
Charles ton, W Va M oiion linlin \ al lev Traetinn knmpanijii
na norišnice miredba. ki je bila sprejeta v Voungstovrnu. pa presen« vse Inke odredi*, ki sodijo v hlaznire.
Mestni svet je sklenil, da se rnižajn stopnice pri vozovih ulič-ne ftelegniee, ker no prišla v modol /ks krila za žeiuko ftk«da. daj
H" l°*l,i,UI j™'*'1 n" "^Hlitnl^ mestni očetje ni«, skic nlli. ds se smejo voziti x ulično Že
»edem centov Srdaj plačajo ps s«>irji v mestu pet centov, na dr >e i pa «M-st centov voinine. Kom psnijs iinn .cslne železnice v vre mestih in srved« /veze med nji
'eanieo le tiste ženske, ki so oble fe čem po najnovejši modi, da tako g dokaleji« ds s» prežeti z ntodiio|a
blaznostjo.
«a X Baf ataStrU«! mmMmL • kalara »a g m A Imata Im« MsJs le šrmgi a4rav.Š.l. ki •«•»•)• aba Mihu mtmm vaakl afMlalla« kar U to • I kttra Is era*U»a Mr»«l)«d. Om h pr*i »■ ••IU**1 aa lakS« Mu ,mtmmmmi	f
Dr. O*korit« uapoUo ia hitre Urmri. T«|M katoaal. *lav«M. ■>ri—aa«.
I
ka- ■
M**Im mi i. uiaa Si
SI Sl-SfejK.
trto. | raa, artaite«. prUf aa fl
tBmmSm
TTtia!* -
Profesor Doktor W. J. (taborne, Specifalisl;
UI Smltfeflcl* Street	(drago ■•4atrop|e! •
r« Stok *4 SalSMn tm Otte D*a	riTTSaUBCM. PA.	•
0
• 1" II
aakal e*	#	4
»••»•• M maj pfivi
Na4al)a S II S t r ritoi.M« Is
■ ■■■■■■■ 1