1 Leto XIV. [štev. 47 I' E I, E P O N UREDNIŠTVA: 25-157 UPRAVE: 25—07 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 postni Čekovni račun n.400 Maribor, torek 27. februarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 diu. dostavljen na doni 16 din, tujina 30 diu Cena 1 din 1‘— j Angleška letala nad Berlinom Velika izvidniška aktivnost v zraku — Povečana aktivnost tudi na kopnem — Po holandskih informacijah se bodo pričeli meseca marca na zahodu važni dogodki PARIZ, 27. februarja. Havas. Od začetka vojne še ni bilo takšnega patruljnega in letalskega delovanja, kakor včeraj. Zaradi lepega vremena so nasprotni-ški letalci poskušali narediti čiin več izvidniških poletov. Največ poletov nemških letalcev je bilo med Renom in dolino Mozele. Angleško letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala včeraj letela nad Helgolandom, Frizijskimi otoki ter nekaterimi pristanišči na Baltu. V notranjosti Nemčije so angleška letala dosegla Berlin ter razna industrijska središča. Angleški letalci so naredili veliko število fotografij. Danes zjutraj je bil dan v Parizu letalski alarm, ker so v daljni okolici opazili neko nemško letalo, ki pa se mestu ni približalo. NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 27. febr. DNB. Vrhovno nem- ško vojno poveljstvo je izdalo sinoči sledeče poročilo: Na zahodu znatno topni- ško streljanje in aktivnost izvidnic, posebno letalskih. Pri patruljiranju nad nemško fronto in Nemškim zalivom naše letalstvo ni nikjer prišlo v stik s sovražnim. Samo pri Eiselu je bilo sestreljeno neko francosko letalo znamke »Potez«. Neka nemška podmornica, ki se je sedaj vrnila v svoje izhodišče, je tekom svojih akcij potopila 16 ladij s 114.510 reg. tonami. Ogromen vojni plen v padlem Koivisto Sovjeti so zajeli v Koivisfu 10*000 topovskih nabojev in 5 milijonov nabojev za puške Vzroki finskega umika — Umik tudi iz Viipurija neizogiben? HOLANDSKA NAPOVED AMSTERDAM, 27. febr. Exchange Te-legraph. Holandski listi poročajo o vedno večji aktivnosti nemških čet na zahodni fronti in zlasti o velikih premikanjih za fronto in sklepajo iz tega, da se pripravljajo na zahodu pomembni vojaški dogodki. Vse kaže, da bo prinesel mesec marec znatno spremembo položaja. J (jen za predsednika stranke Pedro Aibizu , Campos, ki sedi v jetnišnici v Atlanti (USA), ker je bil obsojen zaradi rovarje-| nja proti USA. MOSKVA, 27. febr. Tass. Poročilo leningrajskega okrožja: Včeraj so sovjetske čete na Karelski ožini nadaljevale z uničevanjem sovražnikovih utrdb. Sovražnik je poizkusil s protinapadom, pa je bil krvavo odbit. V enem izmed napadov je bilo uničenih pet sovražnih tankov, med njimi trije, ki jih je uničila sovjetska pe-lieta. Sovjetske čete so zavzele na otoku Koivisto (Bjerkoe) 26 sovražnikovih ■Utrdb, izmed katerih jih je bilo 15 betoniranih za artilerijo, nadalje 2 trdnjavski kazemati, štiri skladišča živil in municije, 10.006 topovskih nabojev ter 5 milijonov patronov za puške. Na drugih sektorjih nobenih važnih dogodkov. Sovjetsko letalstvo je obstreljevalo sovražnikove čete in vojaške objekte. Devetnajst sovražnikovih letal ie bilo sestreljenih v zračnih bitkah. FINCI PRIZNAVAJO UMIK HELSINKI, 27. febr. Reuter. Finsko Poročilo pravi, da so finske čete bile Primorane zapustiti Koivisto. V poročilu ni ničesar rečeno o usodi branilcev, vendar sc v poluradnih krogih smatra, da ;se jim je posrečilo umakniti se preko ledu. Zatrjuje se tudi. da so branilci pred umikom uničili vse topove. Druga linija v Maunerheimovi črti se še vedno drži, navzlic strahovitim sovjetskim napadom. Sovjetske čete so še vedno 10 km oddahne od Viipurija, ki je ena sama razvalina. Civilistov v mestu ni več. Med položaji* sovjetskih čet ter Viipurijem je še polno finskih utrdb, ki jih bodo morali sovjeti zavzeti drugo za drugo, preden bodo prišli do mesta. Sestreljenih je bilo o sovjetskih letal. O bitki pri Petsamu manjkajo detajlna poročila. HELSINKI, 27. febr. DNB. Finsko vojno poročilo pravi, da so na Karelski ožini 'opustile finske čete otok Koivisto. Sov-fotske čete so nadaljevale napade na zahodnem delu ožine, a so bile povsod odbite. Enako so bi'i odbiti tudi vsi napadi Pri Salmenkaiti, ki so trajali vso noč. Na vzhodnem odseku je bilo mirno. V odseku Kuma so finske čete osvojile neko važno sovjetsko postojanko. Drugod delavnost patrulj. Finska letala so izvršila Pvidniške polete in bombardirala sovražno zaledje. POMEN IZGUBE KOIVISTA STOCKHOLM. 27. febr. Havas.. o umiku Fincev z otoka Koivista poročajo iz Helsinkov, da je postal tam finski po-ložai po napredovanju sovjetskih čet na obali nevzdržen. Fincem je grozila nevarnost, da bodo na otoku odrezani od zaledja in so zato sklenili, da se umaknejo. Koivisto je bila močna trdnjava, ki je branila s koons in morske strani dohod do Viinurija. zato pomeni izguba te trdnjave težak udarec za finsko obram- bo. Sovjetsko poveljstvo se je tega zavedalo in je prav zato napelo vse sile, da predre dalje na tem odseku in obkoli otok. Finci so se iz trdnjave in z otoka v redu umaknili čez zaledenelo morje. Prej so še uničili razne trdnjavske naprave. HELSINKI, 27. febr. Reuter'. V zvezi z j opustitvijo trdnjave pri Koivisto se izve, da pripravljajo Finci tudi izpraznitev mesta Sakijarvija, na drugi strani Finskega zaliva. Mesto je namreč zelo izpostavljeno sovjetskim topovom, ki jih postavljajo na izpraznjenem Koivistu. UMIK TUDI IZ VIIPURIJA? HELSINKI, 27. febr. Reuter. Po informacijah, ki prihajajo s fronte na Karelski ožini, je pritisk sovjetske ofenzive v smeri proti Viipuriju vedno večji. Mesto Samo je že popolnoma uničeno in na finski strani se resno ukvarjajo z mislijo, da ga izpraznijo in prepuste sovjetom. V tem primeru se bodo Finci umaknili na položaje severno od Viipurija. ki so že pripravljeni, a se deloma še izpopolnjujejo. HELSINKI. 27. febr. Havas. Mesto Vii-puri, tretje največje finsko središče, je popolnoma uničeno. Poročevalec, ki je bil za časa državljanske vojne v Španiji, pravi, da ni bilo tam nobeno mesto niti približno tako razdejano, kakor je Vilpu-ri. Sovjetsko topništvo in letalstvo ga neprenehoma bombardira. Porušene ali narušene so že vse stavbe brez izjeme. Prebivalstvo se je že davno izselilo in v sedanjih razvalinah je le še nekaj vojaških patrulj. Pomoč Fincem le prišli prepozno HELSINKI.' 27. febr. Exchange Tele-graph. V vseh diplomatskih krogih je bila z veliko pozornostjo sprejeta izjava finskega zunanjega ministra T a n n e r j a , ki jo je podal nekemu časniškemu poročevalcu in v kateri je dejal, da bi se bila sovjetska ofenziva končala brez najmanjšega uspeha, ako bi bila Finska dobila že pred mesecem pomoč v takem obsegu, kakor jo prejema sedaj. Ta posnoč je prišla za obrambo prvih položajev Manner-heimove črte prepozno. Finska bi sedai potrebovala še večjo pomoč in zlasti tudi finančno. To pa bi ji lahko nudila samo Amerika. Glede posredovanja za premirje in mir je pa dejal, da je tako posredovanje mogoče samo v primeru, ako bi bile dane garancije, da bo Finska ohranila svojo popolno neodvisnost. Posredovanje na vsaki drugi bazi bi bilo že vnaprej obsojeno na neuspeh. LONDON, 27. febr. Reuter. Neki uradnik finskega poslanstva je dejal, da Fincem ne manjka mož, temveč municije in artilerije. Podrobnosti o komunistični zaroti na Norveškem RIM, 27. februarja. Stefani. Italijanski listi objavljajo nove informacije o preprečenem komunističnem prevratu na Nor-! veškem. Norveška komunistična vlada, j enaka finski Kuusinenovi v Teriokiju, bi i se bila morala ustanoviti v Altavaranger-ju pod vodstvom komunista Granosa. Namen vlade je bil poklicati na severno Norveško sovjetske čete iz Petsama. Izdan bi bil tudi takoj razglas o priključitvi Norveške k Sovjetski zvezi. Ves norveški sever je zaradi tega zaseden po vojaških oddelkih in dostop je prepovedan vsakemu tujcu. Novi faponski porazi CUNGKING, 27. februarja. Havas. V j provinci čekijang sc vodijo hudi boji. Ki-i tajci so prešli v protinapad in ponovno j zavzeli mesto Lanči, 70 kilometrov južno-zahodno od Hangčeva. Japonske čete so imele nad tisoč mrtvih. Ogorčene bitke so tudi v oblasti Anhveja, kjer so se tno-| rali Japonci z veliki izgubami umakniti, j Dvodnevna japonska ofenziva južno od j Kvangsija sc je končala s porazum za Ja-| ponče, ki so izgubili 1600 mož. SEVERNA ŠKOTSKA ZAPRTO OZEMLJE LONDON, 27. febr. Reuter. Velik del Severne škotske je proglašen za zaprto ozemlje, v katero ne sme nihče, razen vojnih organov. LJUDJE NA LEDENI PLOŠČI KODANJ, 27. februarja. Ricau. V ne-v w 1 deljo je skušalo 15 potnikov v spremstvu Švicarski odgovor na nemško kampan|oje.(!!XOt^v1K S bili že deset kilometrov od obale,., se je i velika ledena plošča odtrgala in se za-| čela polagoma pomikati proti Kattegatu. i Vso noč so bili nesrečneži v strahu na . morju, ne da bi jim bilo mogoče nuditi j pomoč, šele v ponedeljek zjutraj je neki ledolomilec srečno priplul do njih in rešil '20 oseb, med njimi tri ženske. DRUGA OBLETNICA ROMUNSKE USTAVE BUKAREŠTA, 27. febr. Havas. Danes slavi Romunija drugo obletnico svoje totalitarne ustave. TOVARNE ZA LETALA POD ZEMLJO PARIZ, 27. febr. Havas. . Prezident Le-brun«je obiskal nekaj tovarn za letala, i ki so zgrajene pod zemljo. Francoska j letalska produkcija se je dvignila za 10. I krat. POVEČANJE BELGIJSKE PODLAGE BRUSELJ, 27. febr. Belga. Tedensko I poročilo belgijske narodne banke javlja, da je kovinska rezerva povečana za 100 j milijonov belgijskih frankov. CURIH, 27. febr. »Neue Zurcher Zei-tung« odgovarja v zelo ostrem ali strogo stvarnem članku na kampanjo nemškega tiska proti ■ Švici, ki je v zadnjih dneh dosegla vrhunec. List ugotavlja, da predstavlja ta kampanja samo del akcije, ki je bila pokrenjena gotovo na uradni migljaj in z namenom, da opozori male nevtralne države na njihove dolžnosti, kakor uh v Berlinu pojmujejo. Dalje citira razne krive vesti in izpade nemških listov in pravi, da v večini primerov preseneča občutljivost, ki nikakor ni v skladu s samozavestjo na drugi strani in napovedovanjem 'brezpogojne zmage. Vodstvo te kampanje s svojo dobro poročevalsko službo mora pač vedeti, d n je efekt takdi kampanj v javnem mnenju Švice popolnoma nasproten od zaželenega. Kaj pa je mogoče tudi pričakovati od take besne agitacije, ki opozarja Švico porogljivo na omejen obseg njenih možnosti, ji stalno moli šapo pred nos in, kakor se zdi. potrjuje besede, ki jih je Goethe napisal v svojem Bakalariusu: »V nemškem jeziku lažejo kadar so vljudni.« Zamračena atmosfera in vedno večje odtujevanje med Švico in Nemčijo sta po tem neizogibna, ako se bo tako nadaljevalo. »Boj za duše nevtralcev« jc popolnoma naraven pojav v vsaki vojni, toda s takimi sredstvi se te duše ne pridobivajo, ampak vedno bolj in boli odbijajo. Portoriške odpor proti Ameriki SAN JUAN, Puerto Rico. 27. febr. Ass. j nila, da se pomiri ž USA, dokler bodo Puertoriška nacionalistična stranka, ki se bori proti ameriškemu imperializmu ter ameriški gospodarski okupaciji Puer-ta Rica, je na letošnjem zasedanju odklo- Američani v Puerto Ricu. Resolucija protestira proti ustanovitvi ameriške posadke v Puerto Ricu, ki naj ščiti imperialistične interese USA. Enajstič je bil izvo- Maribor, 27. iebruarja. Na današnji večerni seji mariborskega mestnega sveta bo padla zaključna beseda o mestnem proračunu. Našim čita-tsljem smo vsaj v glavnih obrisih in najvažnejših postavkah prikazali predlog mestnega proračuna za leto 1940/41. Poleg tega smo objavili še zadevo glede podpore 100.000 dinarjev stavbeni zadrugi »Stadion« in doslej še neznane usode prošnje 1SSK Maribora. Ne da bi posebej podčrtavali vtis, ki ga je ta zadeva napravila v krogih mariborskega prebivalstva, in se globlje spuščali v kritiko posameznih proračunskih partij, želimo samo poudariti nekaj načel, po katerih naj bi se ravnala naša komunalna politik, da bi imel ob njej sleherni meščan in zlasti davkoplačevalec občutek popolne objektivnosti in nepristranosti. Na splošno jc treba reči, da pomeni komunalna politika skrb za javno blaginjo neke celote in pa posameznikov kot članov te celote. Kot taka mora biti enotna ter mora torej upoštevati tako po-edince kot posamezne socialne ali kulturne skupine, ki tvorijo celoto. Tako pravi teorija, ki se ji potlej skuša človek z vsemi svojimi slabostmi približati do idealne stopnje. Življenjske izkušnje pa pokazale, da je postala komunalna politika čedalje bolj odvisna od dnevne strankarske politike ter se ji vsaj deloma, če že ne popolnoma podredila, torej instrument za politično borbo raznih političnih skupin. Kdor pa gleda s stališča nedeljivih interesov celote, ta pri izvajanju komunalne politike odklanja nazorski in strankarski značaj ter v skrbi za skupno blaginjo ne pozna in ne sme poznati pristašev in nasprotnikov. Njemu so vsi enako dragi, interesi in potrebe vseh najvišja zapoved! Politična orientacija tu ne Sme igrati odločilne vloge, favorizacija kogar koli mora biti izključena. Zakaj mnogo tvega oni, ki s svojim postopanjem zanese v javnost občutek »prvorazrednih« in »drugorazrednih« občanov oz. meščanov. Komunalna politika je v svojem bistvu javna gospodarska politika. Toda težko onemu gospodarstvu, ki ga ravnajo pristranske politične sile; v njem mora nujno priti do nepravičnih izrastkov, ki so temu ali onemu v očitno škodo. Žal, tudi slovenska komunalna politika se ni znala izogniti »politiki«, ne mestna in ne podeželska. Znabiti smo že tako zakrknjeni strankarji, da se tega pri nobenem javnem ali družabnem poslu ne moremo otresti, četudi bi bili notranje prepričani o škodljivosti svojega postopanja. Seveda, treba se je pokazati že zaradi političnega prestiža: včeraj si bil ti v sedlu, jaz v kotu, zdaj je narobe. In narod naj vidi in občuti to izpremembo. Taka pot je v komunalni politiki zelo napak. Koliko javne gospodarske škode ie že prinesla slovenskemu narodu. Včasih naleti človek na naravnost absurdne in pa groteskne slučaje, ki so posledica s strankarsko slepoto in politično prestižno trmo obeležene komunalne politike. Ne da bi hoteli jemati kogar koli v zaščito ali opravičevati komunalni režim katere koli skupine, moramo v interesu skupnosti in skupnih gospodarskih in socialnih potreb in nalog obsoditi tako komunalno politiko. Poleg interesov skupnosti je treba v komunalni politiki zlasti še upoštevati dejstvo, da izvira in sloni komunalno gospodarstvo na sorazmernih in enakih davščinah in prispevkih vseh članov do-tične komunalne edinice. Torej načelo o enakopravni dolžnosti dajatev. Logična konsekvenca tega je potem tudi enakopravnost pri blagodati, za katero mora skrbeti komunalna politika! Javna vest ie posebno občutljiva pri javnem gospodarjenju. Najmanjša krivica in neenakopravnost hudo odjekne in zareže globoke rane ter diskreditira največjega poštenjaka. Da potem občutno utrpi tudi ugled avtoritete, tega pač ni treba poudarjati. Sicer pa tudi s človeškega stališča nikakor ni pravično, da se radi strankarsko prestižnega obzira izloči In odstrani od gotovih blagodati cele skupine davkoplačevalcev, dasi so oni prispevali za skupnost in v skupno blagajno točno prav toliko kot »politično protežirani«. Slovenska komunalna politika, bodi kakršne kol! barve, greši zlasti v tej točki, zato je Zbližanje stališč Italije in Amerike Konferenca Sumnerja We9lesa z MussoSfnifem — Wel!es se bo ob koncu potovanja vrnil v Rim — V Parizu izkl,uču'e]o vsak uspeh RIM, 27. februarja. Havas. Sestanek med Mussolinijem in Sumner WelIesom je bil v navzočnosti Ciana in ameriškega Domaii zanisk ■ poslanika Philippsa. Razgovor je bil zelo prisrčen. Vsebino razgovora pa drže v veliki tajnosti na obeh straneh. Opaženo je bilo, da je Grof Ciano takoj po prvem sestanku s Sumnerjem Wellesom odšel poročat Mussoliniju. Sumner We!les jc namreč že zjutraj razložil Cianu glavne cilje svoje misije, ki je povsem informativne narave, brez konkretnih predlogov, tako da se USA z ničimer ne vežejo. Ker je bil Mussolini predhodno obveščen o namerah Sumnerja Wellesa, je lahko z njim takoj prešel v razgovor o stvari in svojem mišljenju. Iz okolice Rooseveltovega odposlanca javljajo, da je Mussolini zelo jasno obrazložil svoje mnenje in poglede na glavne evropske probleme. Italijanski uradni krogi so sprva gledali na Rooseveltovo akcijo kot na taktično potezo, toda že po prvih včerajšnjih sestankih so prišli do spoznanja, da je treba s simpatijami sprejeti misijo Wellesa. Danes dopoldne je Welles stopil v stik? z angleškim, francoskim in nemškim poslanikom v Rimu. Francois Poncet in sir Loraine bosta na kosilu v ameriškem po- slaništvu, von Mackensen bo pa obiska. Wellesa na ameriškem poslaništvu ob priliki čajanke. RIM, 27. februarja. Europress. Rooseveltov odposlanec, državni podtajnik Sumner Welles, ki je včeraj konferiral z Mussolinijem in grofom Cianom, se bo: kakor je sam izjavil, po obiskih v Berlinu, Londonu in Parizu zopet vrnil v Rini, kjer se bo ponovno sešel z Mussolinijem. Iz Italije se bo potem vrnil tudi v Ameriko. Iz tega sklepajo tu, da je bilo doseženo med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Italijo kot med obema nev-ralnima velesilama znatno zbližanje in da bosta pri bodočem razvoju in skupnem delu igrali še veliko ulogo. LONDON, 27. febr. Havas. Nemška podmornica, ki ?e torpedirala neko angleško ladjo, je bila takoj nato tudi sama oc+nnifena. PARIZ, 27. februarja. Havas. Iz poluradnega vira se izve, da ie sedaj popolnoma izključena kakršna koli akcija, pa naj pride od katere koli strani, za mir v Evropi. Jasno je, da sedania pot ameriškega državnega podtain'ka Sumnerja Wel!esa po Evrooi ne pomeni možnost' za mirovna pogajanja. Položaj Turčije normalen LONDON, 27. febr. Exchange Tele-graph. Navadno dobro poučeni londonski krogi naglašajo, da je položaj Turčije popolnoma normalen, in to kljub vsem nasprotnim glasovom, ki krožijo po Balkanu in drugod. Zatrjuje se, da so nastale alarmantne vesti preteklega tedna zato, ker je vihar prekinil telefonske in brzojavne zveze s tujino. Razen tega so povzročili zmedo izredni zakoni, ki so bili v Turčiji sicer že davno sprejeti, a sedaj uveljavljeni. Ti zakoni se pa nanašajo predvsem le na gospodarstvo. Tretji vzrok je bilo zasedanje vrhovnega vojaškega sveta v Ankari. »Times« pišejo v zvezi s tem. da je v resnici po’ožaj nemiren Ie na sovjetski in ne n« turški strani I""'VANJE ZAVEZ NIKOV LONDON, 27. febr. Havas. Tajništvo v ministrstvu za prehrano javlja, da Velika Britanija in Francija v tesnem sodelovanju nabavljata vse potrebščine za prehrano prebivajva. Koordinacijski odbor ima nalog, da skrbi za čim večjo varčevanje. Ve’ika Britanija nakuntve v s?~ jih kolonijah in dominionih tudi za potrebe Franc;ie, nasnrotno pa Francija skrbi v svojem imperiju za dobavo Angležem potrebnih stvari. V nevtralnih državah vrši dobave za oba zaveznika skupni koord nacijski odbor za prehrano. SMRT GRŠKEGA POSLANIKA Al ENE, 27. febr. Havas. Bivši grški poslanik v Parizu Atos Romanos je umrl. Mariborska napoved. Prevladovalo bo jasno in tiho vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura + 2.5, danes najnižja — 9.7, opoldne —1.0. Borza. C u r ih , 27. februaria. Devize: Beograd 10. Pariz 9.98H. London 17.62. Newyo>’c 446. Milan 22.52, Berlin 178.80, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 7954, Aten 3.55, Bukarešta 3.35. postala orodje politične borbe. Če bi tega ne bilo, bi večina slovenskih občin lahko s ponosom pokazala na čisto drugačno javno gospodarsko bilanco. Dokler vsaj v komunalni politiki ne bo zavel duh skupnosti in sloge, bomo šc verjetno doživljali v Sloveniji absurdne slučaje, ko na priliko za ves kraj nujno potrebna cesta ni bila zgrajena zategadelj, ker jo je že v zarodku požrla strankarska trdoglavost in zagrizenost. Ker pomeni komuuahia politika pra-tudi zdrknila na .strankarsko ravan ter 1 vično in nepristransko skrb za vse, bi je nobena pcliHčna skupina ne smela imeti v zakupu. Če se pod nobenim pogojem ni mogoče izogniti političnemu prizvoku, ootem je vsaj nujno potrebno, da se v ’cjalnem kompromisu kontrolirano vodi nepristransko in enakopravno ter za vse oravično komunalno politiko in gospodarstvo. Le tako bo iz slovenske komunalne politike in življenja po občinah izginila menjajoča se igra »prvorazrednih« »Sioversec" demantira Vest našega beograjskega dopisnika, da bo dr. Koroščeva stranka vstopila v dr. Stojadinovičevo »Srpsko radikalno stranko-”, današnji »Slovenec« demantira. Ne demantira pa dveh drugih ugotovitev našega dopisnika: 1. da je dr. Korošec imel pred kratkim z dr. Stojadinovičeni več sestankov, da poravnata med seboj stare politične račune, pri čemer jc baje prišlo do popolnega sporazuma in 2. da je glavni odbor Narodno radikalne stranke in njen šef g. Aca Stanojevič odklonil sprejem dr. Koroščeve stranke v staro radikalno stranko. Današnji »Slovenčev« demanti je precej razčistil politično situacijo: dr. Korošec s svojo stranko ne bo šel niti z NRS niti z dr. Stojadinovi-:em. To sta že dve važni postavki; s katero od preostalih političnih strank bo po likvidaciji JRZ sodeloval v bodočnosti, se bo pa šele videlo. „Zed’n?enie stvarca si o!M Ob priliki bivanja 'trgovinskega ministra-dr. Andresa v Sofiji jc prišlo do velikih boJgarsko-jugoslovanskih manifestacij. Kralj Boris je sprejel dr. Andresa v nad polurni avdienci in ga odlikoval z velikim križcem sv. Aleksandra I. reda. Na svečanem banketu so zbrani odličniki urnebesno pozdravili zaključek govora • našega trgovinskega ministra, ko je naglasil: »Že znani balkanolog, Poljak Sied-linski je pisal o balkanskem risergimentu južnoslovanske renesanse, ki bo zamenjala karolinško, romansko in germansko. Da pa do tega pride, je treba imeti vedno pred očmi bolgarsko devizo: Zedinjenje stvarja silo!«. KDK v vrbaski banovini Prvaki HSS in SDS v vrbaski banovini so na sestanku v Banja Luki ustanovili skupni akcijski odbor, ki ga tvori po pet veljakov od vsake stranke. : Ali se bo že spet začel teror od spodaj? Sporočajo nam, da po nekaterih krajih v Sloveniji hodijo od hiše do hiše pristaši neke politične stranke in popisujejo časopise, ki jih imajo ljudje. — Ta posel vršijo tudi ženske in znan je slučaj, ko je bil naprošen selski pismonoša, da popiše naročnike časnikov v svojem okolišu. Nam kaj takega ni potreba! »Nedavno smo še vsi s ponosom nosili znake »Branili bomo domovino!« N! treba, da povemo, od koga smo se misl’:’ braniti. Danes pa naši marksisti Širijo po državi novo geslo: »Doli vojna!« Čudimo se, kdo sploh hoče vojno? Narod ne. vlada ne, vojska tudi ne. Zakaj to geslo namesto onega, prvega? Vzklik »Doli vojna!« priporočamo Berlinu, Moskvi. Leningradu, Londonu in Parizu —- od tam se vodi vojna, v Beogradu in Zagrebu je ta rečenica nepotrebna, ker nočeta vojne! Naši marksisti žele državi drugačno usodo in bodočnost kakor mi! Morda je njihovo obzorje širše, toda mi menimo, da je interes naše države, da se reši pred vsako okupacijo in revolucijo.« (Sava Selenič, »Varaždinske Novosti«). Tudi znamen:e časa! Na bansko oblast v Zagrebu prihajajo dan za dnem prošnje za razna mesta. Prosijo vsi, imajo kvalifikacijo ali ne. Prihajajo ljudje prosit za mesta, za katera je treba imeti maturo, vseučilišče, na nimajo drugega razen ljudske šole. Navajajo v prošnjah, da so bili občmski msarji, financarji, davčni eksekutorji in kot taki odpuščeni zaradi — hrvatstva. Preiskava pa skoro redno dokaže, da so bili ti »mučeniki« odpuščeni zaradi poneverb...« (»Nova Riječ«), Zagrebški Cehi in Slovaki do* tdravlja;o banovino Hrvatsko Zedinjeni češki društvi Češka Beseda in češka Obec v Zagrebu sta imeli letni občni zbor, na katerem so predstavniki Čehov ;n Slovakov pozdravili doseženi cilj hrvatskih narodnih teženj, banovino Hrvatsko. Italijani se u£e hrvatski Reška »La Vedetta d’Italia« poroča: Vseučiliško udruženje na Reki bo začelo ■n »drugorazrednih« občanov. V naše j?.v- no živHeme pa se bo jelo vračati zaun^-J dvakrat na teden s tečaji hrvatskega je nje v objektivnost in pravičnost, -fgž- Izika. Mov m •esessbbs asaa Ilrava ilatifna je steber razvoja napredka naroda! KoJfeo šolske mladine hira zaradi gmotnih razmer? — Pri socialni pomoči prideta v poštev komaj 2% mladine zadnji številki »Prosvete« je objavil ;od drugimi aktualnimi članki, ki obrav navajo telesni razv-oj slovenskega Ijud-skošolskega otroka, učitelj pedagoški publicist Martin Mencej razpravo o telesni zaostalosti šolskega otroka v Sloveniji. Njegovo delo. in delo njegovih tovarišev, ki so si nadeli nalogo pod učiteljskim po-vietom raziskati telesni razvoj slovenskega šolskega otroka, je vsekakor pionirsko' in edinstveno, ker se pri nas taka raziskovanja v širšem obsegu niso nikoli vi sila. Vsi dosedanji delavci na tem po-iU n!so bili niti zdravniki niti sociologi, ampak; v prVi vrsti pedagogi (dr. Žgeč, • 'dncič.. ^oberšek. Moderndorfer) ter zakadi tega izvajali svoje zaključke ',a Tpdpostavkah, ki so jih dobili na raziskovanja svojega šolskega io lisa. Statistika, ki prikazuje telesno zaosta- ior*7/lo*eKa otro^a -ie bila izvedena v letu ,^Takrat je bilo v ljudskih šolah šolarjev: -86.938 dečkov in 85.629 -,C," 'f; ^ otrok pripada kmetskemu .^b-58% mladine. Od teh je bilo ^;;f“i!nih. aI38 šolarjev: 1956 dečkov in f j deklic- sedaj razdelimo dečke •!l! oo^lice) po kategorijah, vidimo, da “n?® ve,ikih kmetijah 7.57% dečkov (in iaIzo/ cIekIl'c), na srednjih kmetijah ir mo/ (13.92%), na malih kmetijah ) '’8.81%) in od poljskih delavcev -0.8o'/o (21.75%') otrok, ki so zaostali pod m)!>naltK> rastjo, Na teži pa je zaostalo "a velikih kmetijah 4.55% (5.07%), rta srednjih kmetijah 11.85% (12.48%). na raahh kmetijah 17.91% (15.72%). od polj skih delavcev pa 1952% dečkov (in 20.85% deklic). Otroci velikih kmetij so vzeti iz gospodarstev, ki merijo preko 20 ha. otroci'srednjih kmetij so vzeti iz jako zvanih »trdnih kmetij«, ki imajo od 0 do 20 ha zemlje ter redijo 3 do 4 krave in vprežno živino, otroci malih kme-0 so vzeti' iz gospodarstev, ki merijo , 1? *ia zemlje, oziroma pod 5 ha, ker Je takih gospodarstev največ. ^ Narečja -ie zaostalost pri srednjih in t? i ter pri poljskih delavcih, e družine so najbolj obdarjene z otroki? n srednjih kmetijah naraščanje javnih mna te v irl nazadovanje cen kmetskih pri-eeikov onemogoča naiemanje tujih de-'nih sil. zato si potem pomaga kmet z as*n;mj delovnimi močmi, to je z otro-!> ki so najcenejša delovna sila. Ugotov-!eaoJe. da je 56% te mladine zaposlene težkim; in neprimernimi deli. Vkljub ©mu pn je plod vsega njihovega dela 'rmumikljaj. Enako pomeni življenje 18uh kmetij bedno vegetiranje, glavna juuia poljedelskhi delavcev (dninarjev. 9'canev. majerjev in kočarjev) pa sta ^i-uzni močnik in krompir. Zadnje družin e v dobesednem pomenu besede stra-a.io. ,Tu je doma kruh v najboljšem Primeru do januarja meseca, navadno pa vumo ob sezonskem delu. Tretjina naše-kmetskega življa je1 po statističnih 'gotc^vitvab. sploh odvisna od dnine in '■•e -i na tuj; zemlji. To je naš kmetsk! r°‘Ctariat. Med otroki industrijskih de-, a.cev, obrtnikov in nameščencev, so a'nolj zaostali po rasti in teži otroc* )brtnik°v. kar ima vsekakor ozadje v JIZ‘- v io Preživljh zadnja leta. obrtni-;;v°- m sicer je od obrtnikov zaostalo '-1 tv. s i: 13.51% in 11.83% deklic na teži p (Je('bov in 14.03% deklic. Se zaostalosti so bolezni ka- pomoči telesno slabi in ogroženi ded, ali eksperiment ali pa le dekorativna psev 1 r 1P X : 1. _ ... .... ,, .... L .. A : X ! t, * . - 11 1 , \ T nn 1^ vn t 4 /-N «I .. 1.. Mnhtllrn .. 1 . .rt 1 r *** .. : X W 1 rtiU rt kakšnih pomembnejših uspehov za enkrat ne moremo beležiti, saj pride komaj 2% mladine v poštev pri socialni pomoči, v šolskih kuhinjah pa se prehranjuje 3.27% otrok; poleg tega se skuša odpomoči tudi z obleko. Vendar pa vse to ni socialna zaščita, ampak le dobronamerni socialni do-socialna politika«, kakor piše Slobo dan Vidakovič. Vprašanje telesne zaostalosti in ogroženosti bo rešeno šele tedaj, ko bodo odstranjeni tudi socialno ekonomski vzroki, čeprav je načeto vprašanje »najbitnejše, ker gre tu za zdrav razvoj in napredek naroda«. Radi;sk@ postale bodo podržavljene POŠTNO MINISTRSTVO PRIPRAVLJ A NAREBDO, S KATERO SE BO PODRŽAVILO VSE RADIO ODDAJNE POSTAJE radiofonska vprašanja. V teku desetih Že večkrat se je pisalo o naredbi, ki jo pripravlja poštno ministrstvo in po kateri bi država prevzela vse radiood-dajne postaje. Poštno ministrstvo je začelo izdelovati poseben zakon o dokončni ureditvi radiofonije pri nas. s katerim bi se regulirala pri nas vsa pereča dni pa bo gotova tudi naredba o vodstvu radiooddajnih postaj. Na osnovi te na-redbe bodo prevzete vse radiooddajne postaje iz privatnih rok. Vprašanje je samo, kdo bo prišel v državni odbor za radiofonijo. Posestno gibanje ob severni meji a'!'!!da. ki je zaradi avitaminoznost; , ra'zšjrjena bolezen v Slovenijj. llvreni\' 0;;kl zvez> s telesno zaostalostjo ^ ^ >-Marninoza (relativno obubožanie h;„:;’”;z’»a na vitannnih) ter končno tunih 'u-'a' !.':i -c sp!ol‘ Privilegij siroma.š-'.''lev. kateri se. slabo hranijo, slabo .s,ab‘> 'stanuiejo. Vsekakor pa. pri-1^ .’ /' ,prvenstveno na vrsto otroci iz .. 'e naivec noRedelskih delav- spNo.-,),;nu!,’k.V:iietov (lendavski, mursko-r, " sjovenivraš.ki. marbor- ... Pregl :ii ljutomerski okrni); v *' j i;,fl’ naiveč na,ez^'iv:h bo-,,, . iiniH”vnst. Posledkr sledu ,ll.di v da n,.r .... ' as sc skuša na razne načine od Današnje gospodarske prilike so nekatere srednje posestnike prisilile, da so pričeli razprodajati posamezne dele svojih posestev in jih cepiti. Ponekod se srednja posestva manjšajo in izenačujejo z bajtarskimi, dočim število bajtarjev in kočarjev narašča. Mnogo je primerov v zadnjih letih, da nastajajo nešteta nova mala posestva z ilovnatimi hišami in leseno zgrajenimi gospodarskimi poslopji. So to po večini novi domovi naših in prekmurskih izseljencev, ki so si z delom v tujini prislužili toliko kapitala, da si sedaj ustvarjajo lastne skromne domove in dostojnej-ši življenski prostor na svoji zemlji ter pod lastno streho. Mala posestva, p r e d-v s e m prazne parcele so se zadnji čas znatno podražile zaradi velikega povpraševanja. Zemljo (travnike in njive) prodajajo po 15.000 din za 1 ha. tudi čevljarji celjskega Združenja. Tudi čevljarji so se izrekli proti razpustu Združenja, ki že od leta 1904 deluje kot samostojno združenje. DVA NAPADA PRI ŠMARJU 21 letnega sina posestnika Martina 2a-berla iz Vodenovega pri Šmarju so pri vasovanju napadli bratje Župančiči, pos. sinovi iz Ponikve. S koli so mu prizadejali težke poškodbe po glavi, rokah in nogah. —- 21 letnega sina posestnice Ivana Fona iz Vodenovega pri Šmarju je v neki gostilni v prepiru napadel pos. sin Anton Zupančič ter ga z nožem zabodel v glavo. Oba napadena so oddali v celjsko bolnišnico. c Tekma za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bila v nedeljo v Celju med Šahovskim klubom Gaberje in trboveljskim Šahovskim klubom. Gabcrčani so zmagali s 4 in pol proti 3 in pol. Prejšnjo nedeljo se je končala tekma med kluboma v Trbovljah neodločeno 4 :4. Končni rezultat je 8 in pol proti 7 in pol za Gaberje. c Smrlna kosa. V bolnišnici je umrl 59 letni natakar Jakob Starki iz Celja, v Vojniku pa 79 letna zasebnica Ivana Ral-tey. c Poskusen samomor. V policijskih zaporih v Celju si je v samomorilnem namenu prerezal žile na levi roki 31 letni živilski trgovec Ivan Rotschedl iz Nemčije. Vzrok dejanja je najbrže ta, ker se bojtf, da ga pošljejo preko meje. c Z nožem v trebuh. 5(i letnega dninarja Redek primer šolarske podivjanosti V rački šoli-se je zgodil obžalovanja vreden primer šolarske podivjanosti, ki bi zahteval skoraj smrtno žrtev mladega llletnega šolarja. Neki šolar V. B. je v razredu sunil z nožem v hrbet llletnega oosestnikovega sina -Rudolfa'Damjana iz Podove pri Račah samo zato, ker mu Damjan ni hotel dati gobe. da bi pobrisal tablo. Ranjenega šolarja so morali prepeljati v bolnišnico. ’ ŽELEZNIŠKI PROMETNIKI SE ORGANIZIRAJO Železniški prometniki, ki upravljajo službo prometnih železniških uradnikov in tudi Šefov železniških postaj, a nimajo odgovarjajoče položajne skupine, so ustanovili svojo organizacijo, ki se imenuje Udruženje jugoslovanskih železniških prometnikov. Ustanovni občni zbor nove železniške organizacije je bil v nedeljo v Beogradu in delegati iz vse države so zastopali okrog 2000 prometnikov. Govorniki so na zboru naglašali, da prometniki, včlanjeni v združenju železničarjev in brodarjev, doslej niso mogli doseči svoje pravice in da se v samopomoč in samoobrambo združujejo v posebni stanovski organizaciji. Zahtevali so, naj se obnovi zakon iz leta 1923, ki je dopuščal prevedbo prometnikov v stalež uradnikov druge kategorije. Sedež nove železničarske organizacije je v Beogradu in odbor se bo takoj lotil ustanavljanja pokrajinskih odborov. Albina žažija iz Prevalj je neki napadalec v gostilni v Šoštanju napadel in ga z nožem sunil v trebuh. Prizadejal mii je težko poškodbo. c V gostilni Riickl na Ložnici pri Celju je včeraj zjutraj neki neznanec napadel 21 letnega pos .sina Maksa Šaleja iz Dre-šinjevasi pri Petrovčah ter ga z nožem zabodel v glavo. c Dve nesreči. 20 letni fotografski pomočnik Rajko Šifer iz Celja si je pri smučanju zlomil nogo v kolenu. — 18 letnemu j- --------------------------- »o namimi žagarju Antonu Hudalesu iz Lukovice pri ’ ’ " lfa> Šoštanju je cirkularka razmesarila dlan roke. c Znanilci spomladi. V celjski okolici so se. te dni pojavili škorci, ki nam z veselim petjem oznanjajo bližajočo, se pomlad. LfubUana Potreba po infekcijski bolnišnici Pretesna splošna državna bolnišnica je zlo za Ljubljano in vso Slovenijo, a še vedno ni uppnja, da bi kmalu prišlo do primerne razširitve tesra centrnlne.va primerne razširitve tega centralnega zdravstvenega zavoda. Na zadnji občinski seji je bilo sproženo vprašanje samostojne ljubljanske občinske bolnišnice, ker občina že itak daje splošni bolnišnici večjo denarno podporo. Nerešeno pa je tudi vprašanje ljubljanske mestne infekcijske bolnišnice. Po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni bi morala mestna oblina zgraditi lastno infekcijsko bolnišnico. Določilu zakona bi_ morala občina prav za prav že zadostit? do leta 1934. a se zadeva še vedno odlaga. Z vpraševanjem zgraditve in ureditve infekcijske bnlrušmce so se bavile že razne ankete in bilo je sklenjeno, naj se ob sodelovanju vseh prizadetih činiteljev zgrad: velika, moderna infekcijska bolnišnica za mesto in okoliš. Tudi o obsegu okoliša so že razpravljali ter menili, naj bi »bsegal Gorenjsko, Notranjsko, Zasavje do Zidanega mosta in Dolenjsko do Treb- varnosti kake epidemije. Stara izolirnica mestne občine na Ljubljanskem polju za carinskimi stanovanjskimi hišami se uporablja že dolga leta v druge namene in je tudi poslopje v takem stanju, da se ne bi dalo več uporabljati za zavetišče bolnikov. PtUf p Osebna vest. Napredoval jc v 6. skupino gimnazijski profesor dr. Stanko Canj-kar. p Kronika nesreč. Curič Marija, 20 letna kočarska hči iz Trnovcev pri Sv. Tomažu je padla čez prag in si zlomila nogo. — Dijak Franc Ilasenmali iz Št. Janža na Dravskem polju si je zastrupil roko. --Marija Ilorak, vdova po sodnem uradniku, si jc na poledenelih tleh zlomila nogo. p Slamoreznica je odrezala roko Ivanu Polajžarju, 5 letnemu viničarskemu sinu iz Kočic pri Žetalah ,ko je polagal slamo. p Do 1« cm visoke luže. Cim se je začel odtajati sneg, so nekatere ulice preplavljene z lužami. V Trstenjakovi ulici že uhaja voda v kleti neke hiše. Ker še je led pod lužami, kolesa drsijo, tako da so sc mnogi že okopali. p Danes priredi šola Glasbene Matice lep glasbeni večer. Vstop prost. a Odlikovani pevci. Na slavnostnem ve-čeru pevskega društva „Slavec“, ki ga vodi skladatelj Venturini, so bili najstarejši čla-m in članice odlikovani s kolajnami in diplomami Jugoslovanske pevsko zveze. Zlate kolajno so dobili predsednik Boris Roš, podpredsednik Mirko Berginc in Minka K e l) e r, več članov pa jc dobilo srebrne m bronaste kolajne. a Jugoslovansko društvo za proučevanje in zatiranje ruka, pododbor Ljubljana, lina 1. marca ob 18. v klubski sobi kavarne ,,Union" svoj občni zbor. a Ljubljana v blatu. V Ljubljani ni nikjer v mestu toliko blata in nesnage kot pred kolodvorom, kakor da bi se bolela Ljubljana pred vsem potujočim svetom postaviti .da je v blatu. NARODNO GLEDALIŠČU V LJUBLJANI Draina: teh kr; lozifi ievnem !>o- njega ali do Ribnice. ,, —,— Infekcijski paviljon splošne bolnišnice. Sreda,’ 28.,,Straho°petcc‘"Premiera Prc„ ne odgovarja potrebam in ker je prena- mierski abonma. oolnien. ni mogoče preprečiti raznih pri- , Opera: forek, 27. „Rusalka“. Red A uerov epidenroioških nevšečnosti. Tako ni Ljubljana prav nič pripravHena na ne- Sreda, 2Š.: „Lok“. Plesni večer Pina Mlakarja. Izven. Pie in Cefie TUDI MESARJI IN ČEVLJARJI PROTI RAZPUSTU ZDRUŽENJ V nedeljo je v Celju zborovala Zveza mesarjev in klobasičarjev iz Slovenije Zborovanje je vodii predsednik Zveze V 1 d m a r iz Ljubljane Zborovanja so se udeležili tudi delegati iz banovine Hrvat- ske, ter zastopnik Zbornice TOI Hohnjec. Zborovalci so protestirali proti razpustu združenj. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva med drugim spremembo zakona o davkih, pavšalno obdavčenje mesarjev v davčne odbore naj se pritegne tudi mesarje strokovnjake, ukine naj sc skupni davek. —• Istega dne so zborovali v Celju o Sadjarska vrtnarska podružnica v Gor. Radgoni je priredila predavanje o sadjarstvu. Ob tej priliki je bila znova iznešena nujna želja po zgraditvi sadne sušilnice v Gornji Radgoni. Krediti so že zasigurani ter se bo z gradnjo začelo takoj v spomladi. Podružnica opozarja članstvo na naročila raznih škropilnih karbolinejev in sicer za zimske do 5. marca, za spomladanske pa do 10. aprila. o Občni zbor SPD Prevalje. V četrtek ob 20. uri bo pri Ahacu v Prevaljah občni zbor SPD. o šolski upravitelj v Zavrču Mlaker je brzojavno premeščen za šol. upravitelja v Vojniku. V Zavrču je zač. šol. upravitelj sedaj Karel Vallmaior. ki je bil tjakaj premeščen iz Vuzenice. o Osebna vest. Dr. Fran Cerašek, starešina okrajnega sodišča v Prevaljah, je imenovan za sodnika okrožnega sodišča \ Murski Soboti. o Kmečka posojilnica v Murski Soboti jr darovala Prosvetnemu društvu v Soboti 500 din v gotovini in 500 knjig. n Kje je naš parnik „Vardar '? Te dni bi se moral vrniti v naše vode tovorni parnik ..Vardar , ki je last Jadranske plovidbe. Toda parnika m bilo. Najbrže so ga ustavile angleške vojne Jadjc. .?? V Ihdniaciji se že kopajo. V vsej DaJ-C1P je ze prava pomlad. Opoldne je ponekod. ze nad 30 stopinj toplote. Ponoči je povprečna temperatura 12 stopinj. Pojavih so se že prvi kopalci. n V zagrebški drami je nastala kriza Ostavko sla dala direktor drame Mate Grkovič in tajnik Viktor Bek. Velika umet-nica in prvakinja zagrebške drame ga. Vika Podgorska namerava zapustiti Zagreb. n Naš tobak kupuje Slovaška. Te dni so prispeli v Dubrovnik zastopniki slovaške ga monopola ,ki bodo kupili 300.000 kg našega tobaka. n Velik vlom v Subotici. V tovarno kan-ditov in čokolade Ruif v Subotici so vlomili neznani tatovi ter odnesli veliko VVerl-heimovo blagajno ,v kateri je bilo 300.000 dm gotovme in za 1,200.000 din vložnih Knjižic. 1 olicija je aretirala polovico vseh nameščencev S trati 4. »V e č e r n I k« Manbor »Premogovna Kriza** v loči zapostavljenega Ronsumenta Nov dokaz o nesposobnosti in neurejenosti našega notranjega tržišča Zima verjetno jemlje slovo. Menda pa pa prihaja v poštev šele takrat, kadar je postavljenega in preziranega Jugoslovan bo treba še dolgo kuriti. Ko bi ze bilo po-. domač- trg po stvarni presoji o verjetnem j skega konstioienta jc brezpogojno treh; letje, hrepenijo naše dobre matere m go- • konsatn« zadostno založen 7. blagom j postaviti na prvo mesto ter urediti naš. •spodtaje. -Toda daleč je.še do takrat. Pre-jKdo naj vendar blagohotno razume, c}'- j tržišče po njegovih potrebah! Najprej mo moramo ob tolikem premogovnem boga-1 ra biti založen in sit narod, potem se lah stvu trpeti pomanjkanje premoga?- Ml ko šele spuščamo v zunanjo kupčijo. To imamo svoj premog vendar zato, da sl• je najmanj, kar sms in mora zahtevati bomo najprej z njim mi kurili! Take j narod od gospodarskega vodstva v drža so nam . redukcije v premogovnikih, veli-j misli so naš obhajale tudi lani, ko . smo j vi. Potrebno bi zatorej- bilo, da bi s tega ka socialna stiska^ brezposelnih rudarjev j morali uvoziti iz tujine okoli 1000 vago- j stališča čimprej uredili svoje domače tr-in podobne nevšečnosti, še izza šolskih ! nov tujega sladkorja. To so gospodarska j žiščc kot najvažnejšo in prvo postavko v dni vemo, da ležijo v riaši državi ogromni j absurdi, ki jih je treba čintprej ‘ temeljito | našem narodnem gospodarstvu, šele po-in neizčrpni sloji premoga. Tj ubogi in j izkoreniniti. j tem bodo izginili iz našega življenja ab moga; m poštenega kuriva pa ne dobiš ;za nobeno ceno. Mučno kot jata-kača se vleče že tedne in tedne »premogovna, kriza«.. Kako so se zasukali časi. V spominu od vseh zapostavljeni Ičonsument pa se sedaj pehaj, trkaj in letaj ter, zaman moleduj za premog. Ne, te reči s0 dobesedno skregane z najosnovnejšo logiko zdrave pameti. Iti vendar je tako. Podobnih pojavov je še nešteto. Vsi pa samo neizpodbitno dokazujejo, kako ic v našem življenju domač konsumeni še vedno navadna in popolnoma neupoštevana — ničla. Vse naše j Ne po vzorcu tujih državnih organiz- j surdi, ki vpijejo do neba, pa jih ob tej pri-mov,‘ ampakpo svoji lastni pameti in lo- liki ne moremo podrobno navajati, ampak giki je treba že enkrat končno veljavno ; le ugotavljamo neurejenost notranjega tr-postaviti osnovno načelo, da bodi v na- j ga in škodljivo zapostavljenost domačega šem gospodarstvu prvenstvene važnost; i konsumenta. (-Ž-) domač konsument in notranje tržišče. Za-| " ‘ Zima je popustita, toda cene m §rp se niso otaiaie Kljub temu, da je huda zima popustila,. la 10 din kg, ohrovt 0.5—4.50 din komad, notranje tržišče pa še vedno velika anar-1 so ostale cene na mariborskem trgu ne-I hren 7 9 din kg, koleraba 0.25—1 din hija, ki naravnost kriči po smotrni ure ditvi. V vsaki državi je temelj gospodarskega življenja domač tkz. notranji kon-surhent in notranji^ konsum, ki določa,in ureja razmere ria domačem tržišču. Pri nas pa se razmere razvijajo tako, kot da domačega konsuma sploh ni treba jemati spremenjene. Nekatera zelenjava se je še [komad, redkev 0.25 do 0.50 din komad, celo podražila. . Tako velja endivija 3 din! Orehi celi so po 7—£ din, luščeni pa po komad, dalmatinska .solata je po 14 din kg; radie pa sc jc podražil za 4 na 18 din pri kg-. Ostale solate je zelo malo za dinar. Krompir ima stalno ceno. Še vedno' je po 2 din kg in ga je na trgu vedno v poštev. Za domač konsum bo že kako, j manj. Zelo drago je letos tudi kislo zelje, ta lahko potrpi ter naj bo še vesel, da.se j ki je po 4 din kg. Zeljnate.glave so tudi je odprla možnost izvoza in so se ogla- po 5 din' kofnad in še dražje.'Ostale cene sili veliki kupci izza meja. Svrha take go-1 so naslednje: čebula 2.50—3.50 din kg, spodarske politike je sicer lepa, vendar j česen 8—10 din, kisla repa 2 din, karfijo- 24—28 din kg. Pšenica je po 2, rž po 1.75, ječmen 1.75, koruza 1.50—2, oves ! —1.25, proso 2, ajda 1.25, prosena kaša 4, ajdovo pšeno 4—5, fižol 4—6 din kg. Mleko je po 2—2.50, srbetaria pa po 10— 12.50 din liter. Surovo maslo je po 30— 32, čajno- maslo 36—40, kuhano maslo 32 —36,'domači' sir 8—10 din kg. Jajca so po 1—1.75 din komad. Na perutninarskem trgu so ostale Cene nespremenjene. V Mariboru dne 27. II, 1940.' ■'§ - -............. i i - i * j * Odbor .tinske Matice v Sim A.»oru l najiepše zahvaljuje društvom, ustanovam,. | in občinstvu, ki so doprinesli k uspehu j letošnjega .,Ruskega večera". * iz magdsloEsItesa okraja. V soboto, i 2. marca vsi na akademije* in ds"ižal>i>'. večer Sokola 1. *• Taras Poljanec in dr. Romati Klasim' izvajata na koncertu ..Mariborskega trla" * sredo 6. marca, ob 20 .uri v dvoran*; 'Zadružne banke Debussy-jevo sonato za violino in klavir. Predprodaja vstopnic v papirnici.- Koren v Gosposki ulici. | Nočna lekarniška služba (do vključno 1. marca): Lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20. tel. 20X5; J?a- i;a'enska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. fino * Kino Esplanade. Zabavna dunajska veseloigra „V carstvu ljubezni1*. Gusti Hu-ber, Oskar Sitna, Matlcrstock. Grajski kino/ Danes NVarner Bross filin v naravnih barvah „Plodovi zemlje", k' nam kaže življenje .,Kopačev zlata". * Union kino. ,,Svet se menja'1, s Paul Muni-jem. Odlična, velefilm izredno zanimivo vsebine in sijajne Igre. Mariborsko gledališče Torek, 27. febr., ob 20.: ,,Kovarstvo in ljubezen”. Red C. Sreda, 28. febr,- Zaprlo. Četrtek, 29. febr., ob 20.: „Via Mala‘> Zadnjic. Globoko znižane cene. Prva ponovitev žalolgre „Kovarstvo in ljubezen1’, ki je bila pri premieri zelo simpatično sprejela in ki vzbuja v najbolj napetih prizorih globoko, do popolne tišine sc stopnjujočo pozornost, vseh navzočih bo danes, v torek. Na vrsto pride red C, je pa še dovolj prostora na razpolago tudi za lieabonente. Pr»f©sS pekovskih mostrov MARIBORSKI PEKOVSKI AiOJSTRl SO OSTRO NASTOPILI PROTI RAZPUSTU OBRTNIH ZDRUŽENJ V Gambrinovi dvorani jc bil občni zbor Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru, ki ga je vodil predsednik gosp. J.akob K o re n. Po pozdravu zastopnikov pekov iz Ljubljane, Celja, in Ptuja je v izčrpnem poročilu prikazal probleme, ki tarejo mariborske-in zlasti še '■ okoliške pekovske mojstre. Predsednik je zatrjeval, da se delajo pekom velike krivice z .naredbo o nočnem delu v' pekarnah. V drugih delih naše države se ta usodna na-redba tolerira, pri nas pa se izvaja z vso strogostjo in so imeli zlasti mariborski peki velike neprifike, Nato jc orisal tudi razmerje med. pekovskimi mojstri in pomočniki. Zatrjeval je,, da je. kolektivna-pogodba pekovskih pomočnikov v Mariboru najmodernejša in najboljša v državi ter da so' pomočniki v Mariboru najbolje plačani. Nato je predsednik g. Koren orne nil pavšaliranje pridobnine. Doslej so bili peki deležni pavšalizacije, letos pa je to odpravljeno, kar bodo zlasti hudo občutili okoliški peki. Sledilo je poročilo rajnika g. Julče Novak a, iz. katerega posnemamo, da ima združenje 115 pekovskih mojstrov, ki zaposlujejo 116 pomočnikov in 58 vajencev. Isti je poročal tudi o blagajniškem poslovanju. Ko je bil po volitvah, pri katerih''je .bila izvoljena dosedanja uprava, prečuan odlok zbornice za TOl, s katerim sc razpušča Združenje pekovskih mojstrov - >v Mariboru, ki se mora združiti' v smislu uredbe z ostalimi obrtniškimi združenji v Mariboru, je nastala burna debata o upra vičeriosti takšnega postopanja. Ostro so kritizirali postopanje obrtniškega odseka pri zbornici, do katerega obrtništvo sploh ninia več zaupanja. Govorniki* so tudi nastopili proti g. Ogrinu, ker je razpust združenj njegovo delo. Sprejeta je bila resolucija, s katero odločno protestirajo proti razpustu Združenja pekovskih mojstrov v Mariboru * in zahtevajo razpust obrtniškega odseka pri zbornici za TOI, Glede podražitve kruha je predsednik g. Koren poročal, da to 'ni krivda pekov, marveč tistih, ki so podražili moko in kvas. Nato je inž. Zadravec pojasnil težko stališče mlinarjev, saj morajo plačevati pšenico po 2.70 din kg, larii pa je bila po 1.50 din. Enako so se'podražile tudi vreče za moke. Vzroke podražitve kruha in krivce je treba iskati drugje ter jim -stopiti na prste. S5LETNICA OBMEJNEGA UČITELJA - Nestor*obmejnega učiteljstva upokojeni nadučitelj g. Josip Sabati iz Maribora slavi danes 85!etnico življenja. Ves čas učiteljevanja jc bil zaveden slovenski boreč, ki se jc moral po 121etttem službovanju v Hočah, umakniti tiemčur-skemu nasledniku v Zgornjo Polskavo. Bil je odličen šolnik in prosvetni delavec ter je bil za uspehe odlikovan z najviš-je«a mesta. Pionir slovenskega obmejnega učiteljstva jc bil prežet s pravim idealizmom in ljubeznijo do slovenske zemlje, ki je ni zapustil niti v najtežjih časih narodnostne borbe. Cenj .naročnike .ki prejemajo dnevno „Veflernik“ v upravi, prosimo, da plačajo naročnino čimprej. Dobiti bodo Izkaznico, s kolero bodo prf“j?mali lisi. — Upravo. m I ntrla je v Zagrebu .'13 letna lastnica modnega sulona v Mariboru Mariu Lamut. "Truplo bodo prepeljali v Maribor. m V Ljudski univerzi v Studencih predava v četrtek, 29. I. mi, ob 19. zdravnik Ne pozabi naročnine! g. dr: Vilko Marin o temi: ,,0' pravilni prehrani delovnega ljudstva1'. m Obrtna vesi. Znana avtomobilska delavnica g. Nikole Mišljerioviča 'se je- preselila z Aleksandrove ceste 57 v ,,Tržaški dvor1" na Tržaški cesti 41, kjer bodo zlasti predelovali bencinske motorje tovornih avtomobilov im uporabo ■domačega'oglja. .Lastnikom tovornih avtomobilov, ki se bore za tekoče, gorivo, se nudi lepa priložnost predelave motorjev. hi Bencinska, karte. PredstojnišLvo mestne policije v Mariboru poziva one lastnike motornih vozil, ki so svoj čas zaprosili za bencinske karte, da si jih dvignejo od 27. II. do 1. III. dnevno odi 10. do 18. ure v sobi, štev. 1. Prometno knjižico s seboj prinesti. Bencinske karte dobijo le oni. ki so svoja vozila za leto 1940 žc prijavili. Rok poliče 29. II. 1910. Cena: za motocikle 20. za avtoijTo.bik' *»ktura dri. razredne loterije bančna ooslovalnlca BEZJAK Maribor. Gosposka ulica 25 Velikopotezna preureditev avtobusnega prometa Z aprilom pridejo v promet velik* framvaj>a v tobusi,kasneje bo še Izpopolnjeno avtobusno omrežje Nh kratko smo že poročali, da. je te dni dobila mariborska občina iz Nemčije 5 .šasij znamke MAN. To bodo veliki avtobusi v obliki tramvaja, ki bodo vozili na mestni progi št. 1 od kolpdvora mimo kadetnice in še dalje v Novo vas. Mestni promet z avtobusi se bo v jeseni moderniziral in izpopolnil. Tramvaj avtobus, bodo velika pridobitev za Maribor, saj bodo prostorni. Posebnost bo ta, da bo čimveč stojišč poleg razmeroma precejšnjega števila sedežev. V enem takšnem tramvaj avtobusu bo prostora za 50 pot- nikov, Karoserije za te avtobuse bo izdelala mariborska tvrdka Pergler. Prvi avtobus bo dogotovljen da aprila. Ostali pa v presledkih tako, da bo v jeseni že uveden popolnoma preurejen promet na mestni progi. Na tramvaj avtobusih bo vhod zadaj, izhod spredaj. Šofer ne bo več pobiral voznine, pač pa' bo to opravljal posebni spremljevalec kakor je to navada na tramvajih. S tem bodo odpadle zamude na raznih postajah. Kljub temu, da bo proga podaljšana v Novo vas, jo bodo novi avtobusi prevozili v 10 minutah. Razmišljajo tudi, če ne bi kazalo uvesti še novo krožno progo Glavni trg -Kneza Koclja ulica - Plinarniška ulica -Melje - kolodvor r Kolodvorska ul. - Maistrova ulica - Koroščeva ulica Kamniški drevored - Vrbanova tilica - Vrtna ulica -Koroška pesta - Glavni trg. Na ta način bi bilo celo mesto povezano z avtobusni' mi progami in bi imeli od avtobusnega prometa koristi vsi meščani in ne samo ti-sti.ob glavni progi. gasi ■MHnHHHBHHi Razlastitev posestev v zahodni Poljski Kako bo upravljano poljsko premoženje, vredno več milijard Te dni je izdal vodja nemškega vojnega gospodarstva, maršal Goring. odredbo, po kateri se bodo vsa poljedelska in gozdna posestva, ležeča v poljskih pokrajinah, ki so bile zedinjene z Nemčijo, obdelovala in opravljala skupno. Izvzeta so samo tista posestva, ki so bila že 1. septembra 1. 1939. last nemških posestnikov. V ta namen je imenoval Goring za izvedbo načrta svojega posebnega namestnika kot upravitelja. Vsa do sedaj poljska posestva so izgubila s tem pravico do samostojne uprave in svobodnega razpolaganja. Zasežene so tudi vse premičnine, in kdor bi si od dosedanjih gospodarjev hotel prilastiti le eno izmed premičnin, bo kaznovan z ječo in denarno globo, To novo odredbo tolmačijo kot pričetek razlastitve poljskih posestev, ki bo po svojem obsegu največja od vseh, kar jih je doslej znanih. Za enkrat sice. še ne govore v odredbi o razlastitvi, da pa obstajajo take namere, je mogoče sklepati iz raznih zasebnih izjav, ki so jih podale odgovorne osebnosti. Kakor poroča »Neue Ziircher Zeitung«, izgube vsi Poljski kmetje in veleposestniki pravico do^ nadaljnjega lastništva svojega zemljišča, katero s- bo do nadaljnjega upravljalo s strani tiadnih organov in obdelovalo na podlagi skupne uprave. Pozneje Pa bodo na teh posestvih naseljeni Nemci, deloma iz vrst državljanov stare Nemčije. Premoženje, za katero gre, predstavlja vrednost mnogih miliard. Nemčija je. ka-. kor znano, priključila k državi okoli 80.000 km’ poljskega ozemlja, na katerem živi šest do sedem mi^nnov prebi- Tll 111—— —11111 lil I IITT T Zlato in vojna. Ob vstopu v svetovno vojno 1914 sta imeli Anglija in Francija 1.500.000 kg zlata na razpolago. Pred sedanjo vojno so znašale njune zlate rezerve 5,100.000 kg! Vrednostnih papirjev so imeli angleški državljani v začetku septembra za 240 milijard din! 300.000 ranjencev je terjala španska državljanska vojna. Od teh jih je 50.000 revežev trajno nesposobnih za vojaško službo, 300 pa slepih ali brez rok in nog. Žrtve civilnega prebivalstva v uradnem izkazu Francove vlade niso omenjene. Trj svatbe na en dan je slavila družj-na Angori v Cortoni v Italiji. Stari oče in mati sta imela zlato, njuna hči z možem srebrno poroko, dočim se je njen sin, vnuk starega očeta in matere, istega dne noročil z mlado nevesto. Pred 50 milijon? leti je zašla v sklade Premogovnika riba, ki so jo pred dnevi našli na Švedskem. Njeno okostje je zelo dobro ohranjeno in meri 1.20 m FLORENCE RIDDELL valcev, ki so po ogromni večini poljski kmetje. Eksistenca vseh teh milijonov je bila odvisna od posestev in veleposestev. Na tem ozemlju je bilo pred izbruhom vojne 1 milijon 300.000 goveje živine, 1 milijon 400.000 prašičev in okoli pol milijona konj. Plodna pokrajina Poznanj, kakor tudi pokrajini Severna in Srednja Poljska, ki sta tudi deloma združeni z Nemčijo, predstavljajo glavno žitnico Poljske, a tudi glavne pokrajine za pri- delovanje krompirja, sladkorne repe in jelenjadi. Najnovejša Goringova odredba ima namen poskrbeti za pospešitev pridelka življenjskih potrebščin v ogromnem obsegu, ki naj bi krile znaten del potreb nemške prehrane. Pri obdelovanju bodo zaposleni večinoma Poljaki. Deloma naseljujejo nemška oblastva na teh posestvih tudi že nemške kmečke rodbine, ki so se izselile z Balta in iz Volinije. Kaznujeta nai se Rydz Smygli in Beck" it Tako stoji v poljskem listu »Slovo«. Ali je moglo biti drugače? se vprašuje avtor Cat. Na to vprašanje odločno odgovarja — da. Lahko bi bili nemško-poljsko vojno taktično zavlekli s spretno politiko, kakor je Chamberlain uspel v Monakovem, odložiti vojno za nekaj mesecev. Pravočasno bi lahko še izvedli obrambne ukrepe in se branili vsaj v močvirnih krajih ob rekal. Namestu tega smo vodili premično vojno, če bi imeli drugega vojskovodjo, drugega ministr- skega predsednika, drugega finančnega, pa zunanjega ministra, še danes bi se lahko branili v zakopih. Boljševiki nas ne bi napadli, ker »so to hijene, ki gredo samo po trupla, ne morejo pa kaj, če se jim kdo postavi po robu.« Ne morete se tedaj čuditi, če zahtevam kazen za Rydz* Smyglija in Becka. To nam nalaga zgodovina, naša deca, ki strada v suženjstvu . . . Kot narod se moramo odtujiti od Rydz Smyglija, zapustiti ga v njegovi lastni sramoti . . . Zadnji veteran iz krimske vo'ne V 95. letu. je umrl na Angleškem polkovnik Ryck Kromton. zadnji borec :z krimske vojne 1. 1855. Kot 11 letni dečes je sodeloval v angleški ekspedicijski vojski na Krim. Bil je učenec na eni izmed ladij, ki so doplule v Črno morje in bombardirale Sebastopol. Vrnil se je zdrav v domovino ter se 'casneje udeleži! burske vojne v Južni Afriki. Med svetovno vojno se je bavil s konstrukcijo tankov. Postal je slovit niženir. V dvorcih Buchkingham in Windsor je vodil električne instalacije, prav tako v palači pravosodnega ministrstva v Londonu. Francija pred svetovno in sedanjo vo'no na kraju Leta 1914 je udrla nemška vojska kakor poplava v Francijo in dospela skorc do predmestij Pariza. Francozom so bil', vzeti najbogatejši kraji, že spočetka so izgubili 700.000 svojih najboljših mož, mrtvih, ranjenih in ujetih. Dalje je sovražnik ugrabil 50% francoskih premogovnikov, 62% jekla, 65% železa itd. Vendar je Francija, ki je imela v začetku oktobra 1914 le 136 letal, uspela, zgraditi jih do konca vojne 35.000 s 180.000 motorji. Dnevno je proizvajala 300.000 granat namesto 14.000. Vstopila je v vojno s 3000 avtomatskimi orožji, proizvedla jih je potem 300.000. Imela ni niti enega tanka, kasneje jih je bilo 3000 Ob začetku svetovne vojne je bilo v De Valera je obsodil teroristično postopanje irske republikanske garde in pravi, da na tak način Irska ne bo dosegla svojih ciljev. Franciji 50 brzojavnih postaj vojne že 30.000! Zdaj je Maginotova črta ustavila vse nekdanje sanje napadalca. Francija ni izgubila niti pedi svoje zemlje in se je lahko s polno svojo močjo še bolj kot 1914 vrgla na delo. I Moda visokih klobukov: — Kaj morate res vzeti škarje s seboj v kino? ROOSEVELT BO KANDIDIRAL Državni tajnik Ed\vard J. Hughes je izjavil novinarjem, da je Roosevelt pristal na tretje kandidiranje za predsednika USA na demokratski listi. Poleg Roosevelta bo stranka postavila za drugega kandidata podpredsednika Johna Nancyj? Garnerja Mali Finci se rode v gozdovih, kjer so oblasti pripravile zasilne porodnišnice. Ob nezadostni razsvetljavi in pomanjkanju vode se je tako rodilo že nad 200 otrok. Neko noč so sovjetski letalci odkrili takšno porodnišnico in jo zasuli z bombami. Vsaka bomba, ki se vrže na sovražno podmornico in tehta 200 kg, stane 6000 frankov. Potapljanje nemške podmornice po francoskem rušilcu »Sirocco« je stalo Francijo 54.000 frankov, ker so morali za potopitev uporabiti 9 bomb po 200 kg. Kaj pomenijo finska imena? Jarvi je jezero, joki reka. selka gorski hrbet, vari gozd, kaupunki mesto, kylo vas. Poudarek je vedno na prvem zlogu. Nemški inženirji, ki so nadomestili ameriške, pravijo, da bodo v dveh letih dvignili sovjetsko Rusijo tako, da bo lahko zalagala sebe in Nemčijo z vsemi potrebščinami. neodvisno od vnanjega uvoza. Vsak naročnik „Večernika“, ki nima poravnane naročnine vsaj do 14 dni pred dnevom smrtne nezgode izgubi pravico zavarovalnine za 10 OOO- din LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Glenison se je odločila, da bo zapustila ladjo brez obotavljanja. »Robina bom peljal v Kilgotno.« je rekel Michell. »Greste morda z nama; nemara vam na poti lahko kaj pomagava.« Glenison je hvaležno sprejela ponud-bo. »Upam, da bom našla tam hotel ali kal podobnega, kjer bi mogla stanovati?« ga ie vprašala. »Zelo samoten, skoraj divji kraj.« ji je Pojasnil Michell. »Razmetan in malo obljuden: posamezne farme so daleč narazen Okoli deset milj od moje farme bo nienda nekaj primernega. Hotel sicer ni. pač pa velik dom z več kočami. Vdova po farmarju je napravila iz preišnje Pridobitne farme nekakšno letovišče. — Tronutno je tam nekol;ko rekonvalescentov iz Nairobe. Prepričan sem. da vas bo z veseljem sprejela ter vam gostoljubno postregla.« M chell je ,'ede1. da Filip Castle ni obveščen o prihodu Glene Naposled je bilo 'la Filinu vendar vseeno, četudi je Gle11 sc vedno v Londonu, kier kuha in pomi- va ter je brez prebitega pennyja! Kaj neki je gnalo to dekle na tako dolgo pot? Zgolj to. da vidi moža. ki mu svojega prihoda še sporočila ni? Toda Glen je skrbno varovala svojo tajno. Včasi se je sama sebi čudila, da si je sploh upala na tako dolgo pot. Morda bi pa le bilo boljše. če bi mu pisala ter sporočila, da ni več zadržkov proti njuni življenjski zvezi? Postavimo, da bi ji odgovoril: »Pa pridi! Tistih štiri tisoč liber prinesi s seboj!«. Zadnjega stavka bi verjetno ne napisal. Zato bi pa prvi imel poseben ooudarek. Ne — kakor je bila storila, je bilo najmikavnejše. Nepričakovani prihod nekega dne, prav tako kot ji ga je bila zafrkljivo narisala Marjorija: »Halo — Fi-'e! Dejala sem si: ko sem že na poti okoli Afrike, se oglasim tudi pri tebi in te povprašam, kako ti je ...« Priznati si je morala, da je ta duhovit zgovor zvenel naravnost imenitno. Z ■rjim se je Glen že vnaprej zavarovala 'e bi Filip morda svidenja ne spreie’ preveč radostno. On bo gotovo kljub te- mu vedel, da ni šla na to dolgo pot !e zategadelj, da bi ga samo pozdravila. Toda Glen je bila z vsakim trenutkom bliže Filipu. Spomini nanj so se naglo vrstili. Kako ponosno je nosil glavo. Oii-vija je dejala, da ima za moškega pre-rdeče ustnice. In kako so se razžarele njegove oči, kadar se je smejal. Marjorija ji je nekoč dejala, da človek ne sme nikoli verjeti modrini očem! Ljudje so mu vedno pravili »ta mladi in lepi Castle«. Kolikokrat je stala Glen pred zrcalom ter se vpraševala, kaj neki je Filip našel na njej. ko so se mu ponujala mnogo lepša in bogata dekleta! Londonski spomini so ji razigrali srce. Štela je ure, ki jo še ločijo od svidenja. Pa si je spet očitala, da morda le ni storila prav, ko je šla za njim, ne da bi jo poklical, ne da bi jo pričakoval. Filip je morda že zdavnaj pokopal vse drobne in lepe spomine njunega londonskega življenja. Toda — spet videti moža. ki ga je ljubila! Naj se zgodj karkoli, dejanje ie vredno njenega truda! Michell je medtem vrtal po glavi, skušajoč odkriti to ali ono podrobnost o Filipu Castleju. Menda ga je bil dvakrat srečal, predtio ;e odšel iz Kenije. Ne — naposled si je moral priznati, da je vse fo Glenina ljubezenska zgodba. In bilo mu je silno neprijetno, ko ga je ob tem spoznanju bolestno zaskelelo v srcu. Glenison je bila vzhičena nad ves dan trajajočo vožnjo v Nairobo. Noč je prespala v kupeju, zjutraj je prišel ponjo mali Robin. »Peljali se bomo skozi najčudovitejšo pokrajino na svetu,« jo je opozoril Michell. »Kaj boste neki rekla, ko boste videla ta zoološki vrt brez mrež in kletk in njegove zveri, ki se podijo kar ob trač nicah.« Glenison kaj takega živ dan ni videla. Noji z velikimi čopi, bivoli, ki so se pred lokomotivo okorno umikali s tračnic, divji konji so bili kot stražaji pri čredah govedi. Na bregu reke je videla Glen celo nosoroga, ki je smešno mežikal s svojimi zalitimi očmi v drveči vlak. Gazele so se ob prihodu vlaka divje-razletele. Ponoči so prišli v Nairobo. glavno mesto Kenije. Drugo jutro zgodaj so nadaljevali pot z vlakom proti visokim gorani na zapadu. »Nairoba leži pet tisoč sežnjev nad morjem, više kot najvišja gora v Angliji,« ji je razlagal Michell. »Pravijo, da je ta višina, ki je točno na ekvatorju, kriva marsičesa, mnogih pojavov, ki so drugje nerazumljivi.« »Kakšnih pojavov?« je bila Glen radovedna. •Dalie.) Kultura Georges Duhamel v Zagrebu Dne 21. t m. zvečer je predaval v Zagrebu eden naj večjih sodobnih francoskih pisateljev, Georges Duhamel, o fran coskem značaju in francoščini. Predavanje je organiziral PEN-klub in pomeni važen stik med Francijo in Jugoslavijo. Georges Duhamel je bil rojen 1. 1S84. in je študiral medicino, toda namesto zdravniškemu poklicu se je posvetil literaturi, Pisati je priče! že pred svetovno vojno, vendar takrat še ni vzbudil posebne pozornosti, dasi jc leta 1911. v pariškem Odeonu igrana drama »La Lu-miere« razmeroma dobro uspela, .edaj se je uveljavljal že tudi kot kritik. V celoti je do povojne dobe izdal okoli deset knjig. Toda v res velikega iti pomembnega pisatelja se je razvil šele po svetovni vojni, katero jc preživel kot vojaški zdravnik v voinih bolni' -' •"■b. Tam so bila zasnovana njegova dela »Pot mučenikov«, »Civilizacija« itd., ki so vzbudila splošno pozornost in postavila njegovo ime v literarno ospredje. Do sedaj je napisal in izdal Georges Duhamel okoli 90 knjig romanov, novel, dram, potopisov, razprav itd. in spada po tem med najplodovitejše francoske pisatelje. Iz čiste literature je posegel tudi na področja vprašani sodobnih miselnih tokov, filozofije, družbe itd. Zato je potoval svoječasno po Sovjetski zvezi in Ameriki, vendar se je vrnil v Pariz s prepričanjem, da njegova Francija, kljub vsem senčnim stranem, vendarle naj- ’ bolje ustreza njegovim idealom in strem Ijenjem. Prav zato so vzbudile njegove knjige o teli potovanjih mnogo zanimanja ne samo med Francozi, marveč tudi drugod po svetu. Medtem je pa Georges Duhamel sodeloval tudi pri skoraj vseh porhembn-jših francoskih revijah, zlasti v »Mercure de France«. Francoska akademija mu je podelila že leta 1930. nagrado za njegovo celotno literarno delovanje, pred dvema letoma je pa postal tudi njen član, in sicer eden najmlajših, kajti člani Francoske akademije s 54. letom se redki. Dela Georgesa Duhameia so bila prevedena že na mnoge jezike in tudi pri nas Slovencih niso popolnoma neznana. Tako imamo n. pr. v slovenskem prevodu tudi njegovo znamenito in zanimivo knjigo »Prizori iz bodočega življenja« (Scenes de la vie future). Kot predavatelj je nastopal že doma in v tujini, in njegova predavanja so vzbujala vedno veliko zanimanje, dasi mu kot pisatelju in kot predavatelju očitajo nekateri preveč čustveno stran dojemanja. Nedavno je predaval v Parizu o bodočnosti Nemčije in so o njegovem predavanju poročali vsi pariški listi. Dasi je bil Duhamel le v Zagrebu, pozdravljamo ta njegov obisk v naši državi tudi Slovenci, želeč, da bi kdaj obiskal šc nas in se seznanil z našim življenjem in našimi hotenji. -r. govo režijo z velikim odobravanjem in ugotovila, da je »Pesem s ceste« ena najboljših predstav letošnje sezone. Posebno naglaša, da je ustvaril tako posrečeno predstavo z igralci, ki sicer ne spadajo med prve. Pri premieri je moral tudi ponovno pred zastor. k. Bclostenčev slovar v Murski Soboti. Precl dnevi se je »Večernik^ spomni! 200-letnice izida znamenitega Belosten-čevega latinsko-kajkavskega in kajkav-sko-latinskega slovarja, ki ie izšel 65 let po avtorjevi smrti pod naslovom Gazo phylacium (zakladnica) Izdal ga je Or- lavič, prav tako pavlivec kakor Varaz-dinec Ivan Belostenec. Z Belostenčevun slovarjem, o katerem pravi hrvatski literarni zgodovinar Branko Vodnik, da 'fi »najmonumentalnije književno djelo 17-'st. tt Hrvatskojc. in ki je dandanes seveda že dragocena redkost, se je nedavno posrečilo obogatiti knjižnico Prekmurskega Muzejskega društva v Murski: brboti. Nekoč je .ioralo biti na Dolinskem več teh in sploh kajkavskih knjig ki prihajale sem pač iz Čakovca m Varaždina. HRVATSKA ENCIKLOPEDIJA Kakor poročajo zagrebški listi, prične letos izhajati Hrvatska enciklopedija, ki bo v celoti obsegala 12 knjig leksikalnega formata na 800 do 900 straneh. Sodelovalo bo 70 urednikov in 700 strokovnjakov, glavno uredništvo je pa poverjeno dr. Mateju Ujeviču. Tiskala se bo v -Tipografiji«. Prva knjiga je že urejena in bo izšla v jeseni, naslednje bodo pa izhajale vsakih 6 mesecev, tako da bo to ogromno delo, prvo na slovanskem jugu, dovršeno v šestih letih. Za naročnike je določena cena 5000 dinarjev, ki se plačuje lahko tudi v obrokih po 450 dinarjev vsakega pol leta ali 90 dinarjev na mesec. Ko bo enciklopedija v celoti izdana, bo znašala knjigarniška cena 7200 dinarjev. Hrvati so se že davno ukvarjali z mislijo izdati svojo enciklopedijo, toda vsi dosedanji poizkusi so se ponesrečili. Pozneje so bili sproženi predlogi, naj bi se preprosto prevedla kaka tuja enciklopedija in izpopolnila s hrvatskimi stvarmi. Sedaj je dokončno zmagalo stališče, da morajo dobiti Hrvati svojo lastno enciklopedijo. Kakor zatrjuje prospekt, bo hrvatski leksikon tudi grafično odlično delo in bo v marsičem prekašalo celo tuje izdaje. Nabiranje naročnikov so prevzele razne organizacije, med njimi zlasti Gospodarska sloga. Kdaj bomo Slovenci dobili svojo enciklopedijo? k Uspeli Bojana Stupice v Zagrebu. član mariborskega in sedanji režiser beo-Ing. arh. Bojan Stupica, nekdanji rajskega gledališča, je gostovai sredi tega meseca v Zagrebu, kjer je zrežiral »Pesem s ceste«. Kritika je sprejela nje- Soort Zaključek damskega dri. prvenstva Včeraj dopoldne se je zaključilo na Pokljuki letošnje damsko državno prvenstvo v alpski kombinaciji s slalomom, kjer so startale vse tekmovalke v smuku ter Sc nekatere Mariborčanke in Celjanke izven konkurence. Proga za slalom je bila nedaleč od Šport hotela. Dcflga jc Mia 250 m s 60 m višinske razlike ter okoli 40 vratci. Rezultati slaloma: 1. Pernuš Poldka (SmK Ljubljana) I :19.4, 2. Stolcer Pavlina (Gorenjec) 1 :41, 3. Hcim lirika (Skala) 1 :41, 4. Mihorko Vida (SPD Maribor) 1 :51, 5. Čop Sida (SPD Maribor) 2:00.8, obe izven konkurence, 6. Pavlič Erika (SmKL) 2:02, 7. ' Jošt Iva (SPD Beograd) 2:03, 8. Mravljak (Celje), izven konkurence. Mariborčanka Černič Bara in Praček Lojzka sta bili diskvalificirani-Najboljši čas v eni vožnji je dosegla fleimova z 38 sekundami. OCENA ZA ALPSKO KOMBINACIJO Rezultati smuka in slaloma dajejo v letošnjem damskem državnem prvenstvu v alpski kombinaciji sledeči vrstni red-. 1. Pernuš Poldku 177.58, 2. Heiin Erika 207.24, 3. Stolcer Pavlina 258.96, 4. Jošt Iva 341.18, 5. Pavlič Erika 3S0.61, #. Vran-člč Radojka 427.80. 7. Luzička Vlasta 45K.58. MALI OGLASI CKNE MAl IM OGLASOM: V malih oglasih ^eue vsaks beseda 50 ua.? najmanjša pristojbina za ij* oglase te dio 3.— Dražbe oreUlici ctoolsovanla In teoitovanlski oglasi din ■ oo besedi Nalrnanisi sneseh z» !• oclase le din 10.— Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oelasn? javefc z« enkratno objavo cna&a din 2— Znesek ta mate otjlase «e olafiuje tako* ort naročilu oziroma «a vooslatt * oismn skuDat z naročilom ali t>a oo ooštnl ooložnlci na Sekovnl ^ačon 11.405 Za vso oismene odsevore elede malih oclasov te mora nriloJftt tnamka tb 9 din Razno NA DOliRO DOMAČO HRANO spejmem več delavcev ali nameščencev. Usodno, ker ie sredi mesta in Doceni. Vprašati Kneza Koclja ul. 24-1, vrata 4. 663-1 Tem potom zadnjič pozivamo ZADRUGO ZDHUŽENIH MIZARJEV v Mariboru, Vetrinjska ulica, da pošlje tnizaria popravit dobavljeno pohištvo v Kopališko ulico štev. (>. vrata 67. 684-1 Posest HIŠE Z VRTOM pri Mariboru od 12.000 din naprej. — Posestva od 35.000 dalje. — Gostilne, vile, prodaja Posredovalec. Maribor. Meljska cesta 12-1. 674-2 Sluiao crof»; ■m——m nrimi— MLA.1ŠO POSTREŽNICO snažno in pošteno, sprejmem za vsak dan od 8.-10. in 13,-15. ure. Oglasiti se: Prešernova ul. 20-1, vrata 3- dot/ol-dne. 673-9 Službo ište Prodam KOMPLETNO SPALNICO prodam poceni. Trubarjeva ul. 5/5. 677-4 CEPILNA SMOLA po din 48.— za ks, Mixdrin, Neodcndrin. tobačni izvleček in umetna gnojila oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta 12, tel 20-83. 683-4 MLAD PEKOVSKI POMOČNIK želi službo takoj ali po dogovoru. Pripravljen sem tudi raznašati kruli. Naslov v ogl. oddelku Večernika«, 671-10 VELIK TRGOVSKI LOKAL primeren za špecerijo ali bife se takoj odda v Aleksandrovi cesti 7 v Krčevini. Tam tudi kompletno dvosobno stanovanje. 681-14 V naiem Dobroidoča. večja TRGOVINA i na zelo prometnem krai.u okolice Maribora se odda v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Kapital«. 678-15 JABOLKA za kuhanje in jabolčne zavo-jače din 3.— in 4.— za ks. Skladišče Koražija- Kolodvor ska 1. 686-4 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, prenovljeno, se odda samo stalno nastavljenim. Splavarska 7- Siker. 675-5 ENOSOBNO STANOVANJE sončno, se odda s 1. marcem v Novi vasi. Točen naslov v orI. odd. »Večernika«. 680-5 ODHOD ROKOBORCEV NA BALKANLUK) | Državna rokoborska reprezentanca je odpotovala včeraj proti Carigradu, kjer bodo prve dni v marcu velika tekmovanja za prvenstvo Balkana v izvedbi Turčije. V Beogradu je bilo poslednje izločilno tekmovanje med Iličem (Jugoslavija) in Ho-pekom' (Hajduk, Sarajevo). Zmagal je Ho-pek ter je moštvo sestavljeno sledeče: bantam: flopek, peresna: M o cul jak (Cro-atia, Zagreb), lahka; Mrkus (Hcrknles, Zagreb), weller: De Lucca (Herkules, Zagreb), srednja Ivanič (podruž. Marato-na-Maribor v Rušah), pol težka: Cuk (Hajduk, Sarajevo), težka: Gerovae (Croatia, Zagreb). Ža reprezentanco bi bili prišli v poštev tudi Mariborčani Fišer in Pir-lier, Ivi sta pa morala radi pomanjkanja dopusta odpovedati sodelovanje, ter Ver-bošt, ki je zbolel. OBČNI ZBOR „PEKUNA“ Kolesarsko in motociklistično društvo .;Perim“ jc imelo v Narodnem domu svoj letošnji občni zbor. Po poročilih tajnika Močivnika in blagajnika Jelenka jc bila izvoljena nova uprava, ki ji zopet načeluje Anton Hlebš, ki je v priznanje za svoje 10 letno delovanje kot predsednik društva prejel lepo častno diplomo. „Perun“ bo ob priliki proslave dvajsetletnice obstoja organiziral več prireditev. Izmed sklepov občnega zbora je posebej omembe vazen, da se bodo ukinile vse podeželsko sekcije (7) ter se priključile matičnemu društvu v Mariboru. STANGLOV SPOMINSKI SMUK SSK Maraton razpisuje za 3. marca „Stang!ov spominski smuk od Ruške koče do Ruš s startom ob 11. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, drugi in tretji diplomo, vsi tekmovalci pa spominski znak. Prijave je treba poslali najkasneje do 2. marca opoldne na naslov SSK Maraton, Maribor, Koroška cesta 26 /II. prijavnina din 5*—. s Italijanski mečevalci so v Rimu premagali nemške z rezultatom 6:2 in 9:2. Smučarska ooroiila („Putnik“, Maribor, 27. febr. 1940) Grič (Oset-Rošpoh); —1 C, solhčno, mirno, 25 cm osrenjenega snega. Pohorski dom -— Mariborska koča: —OC, jasno, mirno, 30 cm zrnatega snega. Sv. Lovrenc na Pohorju—8 C, jasno, mirno, 28 cm sneaa — srež. Kotlje — Rimski vrelec: — ti C, jasno, mirno, 10 zrnatega snega. Peca: 2 C, pooblačeno, mirno, 80 cm zrnatega snega. Soliden zakonski par vzame takoj v najem dobro idočo GOSTILNO v Mariboru ali blizu Maribora. eventuelno z mesnico. Ponudbe pod »Soliden Ljutomerčan« na ogl. odd. »Večernika«. 688-15 V seli 'rst STROJI za obdelavo iesa ŽAGARSKI LIST! za venecijanke in jar-menike NOŽE ZA SKOBELJNE STROJE in vse ostalo STROJNO ORODJE v prvovrstni kakovosti NA ZALOG! V LJUBLJANI Specialna trgovina Dovžan Bvan l.iubljana, Frančiškanska št. \ H. 45-42 Spomnite se CliD l ▲ Opozarjamo dame. da si še lahko nabavijo čevlje po din 120*- do 160*- v štev. 35. 36. 37. 40. 41 King Shoe, Gosposka 30 Sledite naše nadaljnje oglase v mesecu marcu! J DVOSOBNO STANOVANJE komfortno, v centru se odda s 1. marcem. Vprašati stavbena pisarna, Vrtna ulica 12. 682-5 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam srospodu. Koroška cesta 41-______________ 672-7 SPREJMEM GOSPODA na stanovanjc in hrano. Je- ! | rovškova 19 (Magdalcnska). ______________________679-7 OPREMLJENA SOBA velika, sončna, se odda. Alek sandrova 47, vrata 3. 685-7 Za vedno naš jo zapustil naš ljubljeni sostanovalec gospod Franc Bezovnik poštni poduradnik v pok. Pogreb bo v sredo, dne 28. februarja 1.1. ob 16.30 izpred mrtvašnice na Pobrežju Maribor, dno 27. febr. 1940. Družina S T R O J A X Zahvala Vsem, ki so i nami sočustvovali ob težki nenadomestljivi izgubi nase nepozabne dobre in skrbne soproge, mamice, tete, tašče in svakinje, gospe Mariie Domiter, rol. Šegula se tem potom iskreno zahvaljujemo. Še prav posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Daražio Aleksandru za požrtvovalno zdravniško pomoč, prečastiti duhovščini in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni poslednji noti. žalujoči ostali. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tisku Mariborska tiskarna d- d ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Tclelon . predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi sc uredništva štev. 25-67. in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11 409