JUTRAi
Maribor, sreda 10. aprila 1929
nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri
n pri poštnsm ček. zav. v Ljubljani št. 11,409
man v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglase sprejema iudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova uliefc St. A
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Leto ili.
Iz
Raiun pri Velja mesečno, prejeman v
iudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova uliefc St. 4
Razmah prosvetnega dela med Hrvati
2e od davna visoko razvito kulturno delo ined Hrvati, ki se je pa predvsem koncentriralo v mestih, je bolehalo že pred leti na dejstvu, da se hrvatska inteligenca skoro nič ni brisala za podeželje, za prosvetno delo med kmetskim narodom. Pokojna Ante in Stjepan Radie v zvezi s svojimi prijatelji sta dobro videla, da ni trajnih političnih uspehov brez globoko
-	■-ranega kulturnega h; gospo-
darskega dela v najširših plasteh naroda. Ustanovila sta Seljačko Slogo, hrvatsko seljačko prosvjetno i dobro-tvorno društvo, ki si je stavilo za cilj kulturno dviganje hrvatskega kmečkega naroda.
Seljačka Sloga je imela v nedeljo, 7. t. m. v Zagrebu svoj letni občni zbor, ki sc ga je udeležilo krog 500 delegatov iz vse Hrvatske, Slavonije in Dalmaci je. Tajniško poročilo je'zanimivo. ker nam kaže velik napredek in silni pomen te hrvatske kulturne organizacije. Evo samo nekaj številk:
Nad 9000 posrednih in neposrednih članov je v 1. 1928. skupno s strokovnjaki .sodelovalo na izgradnji kulture hrvatske vasi. Do danes ima Seljačka Sloga po vseh hrvatskih krajih krog.200 krajevnih kulturnih organizacij z 8000 člani. V primeri z našimi slovenskimi razmerami, kjer ima n. pr. samo Zveza kulturnih društev za mariborsko oblast v svojem okrilju skoro enako število ‘društev, seveda to ni bogvekaj.. Ako pa vidimo. da sc je samo v 1. 1928. ustanovi-
lo	84 novih organizacij in da jih*je letos že doslej zopet na tiovo priraslo 23, lahko iz tega sklepamo, da se tekom zadnjega časa prosvetna organizacija na Hrvatskem širi z izredno energijo in imamo torej pričakovati že tekom leto*nio<ra leta ogromen prirastek novih kulturnih ognjišč na hr-vatski vasi.
Zanimivo je tudi. da sc je v 1. 1928. v '-”''Kri1v'tskih t<’^n^h "rimanih od Seljačke Sloge, naučilo čitati in pisati krog 10.000 nepismenih. Zagrebška oblastna samouprava je društvu v tern pogledu pridno šla na roko in je razdelila 14.747 abecednlc. Istotako s pomočjo zagrebškega oblastnega odbora je bilo v 1. 1928. ustanovljenih 111 knjižnic s 3105 knjigami.
V	zavesti pa, da je dviganje gospodarskega blagostanja v tesni zvezi s prosvetnim delom, je Seljačka Sloga intenzivno sodelovala v zbiranju in dajanju pomoč) gladnemu narodu v Pasivnih krajih, je podpirala kolonizacijo siromašnih rodbin, je sodelovala Pri izgradnji kmetskega zadružništva. V vsem tem delu je podpirala odbor za spas domače grude. Narodno zaštito in podobne ustanovo.
Občni zbor Seljačke Sloge je poleg nadaljevanja dosedanjega dela vzel v nrogram za tekoče leto predvsem Ustanovitev Hrvatskega tamburaške-£a Savcza, da se tako s sistematičen delom ta naša narodna godba r&zširi po vseh hrvatskih krajih.
Rykov o politiki Rusije
VSAKO SKLEPANJE KUPČIJ Z ANGL IJO MOGOČE LE, AKO SE OBNOVE DIPLOMATSKI ODNOŠAJI MED OBEMA DRŽAVAMA.
MOSKVA. 10. aprila. Na seji moskovske sovjetske gubernije jc predsednik sveta ljudskih komisarjev, Rykov nagla-šal, da vsebuje poostritev odnošajev med Anglijo in Ameriko stalno vojno nevarnost. Sovjetska vlada vodi z vso energijo mirovno politiko, kar najlepše dokazuje dejstvo, da so moskovski protokol podpisali že vse udeleženci, do-čim Kellogov pakt še dosedaj ni stopil v veljavo. Sovjetska vlada ve sicer dobro, da moskovski protokol in Kellogov še nikakor ne nudita jamstva proti vojni, vsekakpr pa pomenita otežkočanje priprav za vojno- Letos je vojna manj verjetna kakor pred dvema letoma, kar je le uspeh ruske mirovne politike. Ta mirovni odmor pa mora zato Rusija izrabiti za razvoj svojega gospodarstva in za okrepitev svoje obrambne sile, ker nobena mirovna pogodba ne predstavlja jamstva proti vojni.
Prelom med Rusijo in Anglijo ni pri-
nesel Angliji sadov, ki jih je pričakovala- Ostale države namreč niso sledile njenemu vzgledu- Gospodarski bojkot proti Rusiji se je izjalovil in nade v gospodarski polom Rusije se niso izpolnile. Ugledni kapitalistični krogi so če opustili to misel in sklepajo z nami pogodbe, kakor n. pr. petrolejsko pogodbo. Anglijo vsled njene politike polagoma izpodrivajo s sovjetskega trga druge države. Sovjetska Rusija zaznamuje kljub temu, da ne izvaža žita, povečan celokupni izvoz in izvršuje redno vse svoje* inozemske obveznosti. Prihod angleške delegacije, ki nima nobenih pooblastil od svoje vlade, se ne sme precenjevati- Sovjetska vlada more namreč voditi pogajanja za večje kupčijske zaključke le pod pogojeni obnovitve diplo-matičnih odnošajev. Odnošaji napram Angliji pa se morejo izboljšati le tedaj, ako se obnove normalne razmere-
^azboiništr? v sinagogi sredi Ukaga
ri;ORICA MASKIRANIH LOPOVOV JE OROPALA 80 OSEB PRI SLOVESNI SLUŽBI BOŽJI.
NEWYORK, 10. aprila. Naravnost neverjeten tragikomičen roparski napad jc bil izvršen te dni v Čikagu. V veliki čikaški sinagogi se je vršila o priliki proslave desetletnice ujedinje-nja Rumunije slovesna služba božja, ki so se je udeležili zastopniki aineriš kih oblaste v, osobje rumunskega poslaništva in vsa rumunska kolonija židovske veroizpov«di. V molilnici je, bilo vsega skupaj kakih 80 oseb. Nenadoma se je pojavila med verniki pe-torica maskir. lopovov, ki so naperili proti ljudem samokrese in pozvali pre
senečene dame in gospode, naj se takoj in brez ugovora obrnejo proti, stenam templja. Ker so banditi prej zaklenili vsa vrata, si ljudje niso znali pomagati in so slepo ubogali povelje napadalcev. Nato so razbojniki brez težave izvršili svoj posel in pobrali vernikom vse dragocenosti, okraske, ure, prstane, denar itd. Vse so zmetali v veliko vrečo in se umaknili vsi skočna vrata ter jih od zunaj zaklenili. Pnnnrji so vstopili v pripravljen avto-in brez sledu izginili.
Uojuoča Štepanouič težko bolan
BEOGRAD. 10. aprila. Semkaj prihajajo iz Čačka vedno bolj alarmantne vesti o zdravstvenem stanju popularnega vojskovodje, vojvode Stepe Stepanoviča. Zdravniki so resno v skrbeh. Pri^ bolniku se opažajo znaki nne?artia in ie njegovo stanje zelo kritično. Vsak čas more nastopiti katastrofa.
Današnje aučiience
BEOGRAD. 10. aprila. Kralj jc sprejel danes dopoldne v avdijenci poljedeljskega ministra dr. Frangcša in zastopnika zunanjega ministra dr. Ku-manudija.
Koncentracija ministrstev
BEOGRAD, 10. aprila. Vsi uradi ministrskega predsedništva, ki so bili doslej razmeščeni v raznih poslopjih,
se preselijo tekom jutrišnjega dne v palačo sedanjega finančnega ministrstva. Ministrski predsednik bo imel svoj kabinet v dosedanjem kabinetu finančnega ministra, ki se preseli za eno nadstropje višje.
Hišni najemniki in lastniki intervenirajo
BEOGRAD, 10. aprila. Danes dopoldne je sprejel minister socijalne po litike dr. Drinkovič deputacijo organizacije hišnih najemnikov in organizacije hišnih lastnikov. Obe zastopstvi sta izročili ministru spomenice, v katerih izražata svoje želje glede nove ureditve stanovanjskega vpraša nja. Hišni lastniki so za takojšnjo ukinitev zaščite najemnikov, najemniki pa želijo, da se dosedanja zaščita podaljša do leta 1935. Odločitve v ministrstvu še vedno ni.
Kčo je morilec 5chlegla?
NOVI SAD. 10. aprila. Tukaj je Že nekaj dni razširjena govorica, da je morilec šoferja Mijatoviča umoril tudi Toni Schlegla, ker se je zločinec Jmre Lerinec mudil kritičnega dne v Zagrebu. Nekateri listi menijo, da je hotel priti Lerinec četudi za ceno človeškega življenja v posest avtomobila, da bi mogel uiti policiji preko državne meje. Uradnega potrdila o tej verziji dosedaj še ni.
Sneminlait« te CMD
Po intencijah Seljačke Sloge se ustanovi tudi društvo »Gospodar« kot zavod za preiskavo rentabilnosti in organizacijo kmetskih gospodarstev, vzporedno s to institucijo za praktične preizkuse pa »Seljačka akademija rada« kot centrala idejnega dela
za napredek kmetskega gospodarstva.
Kakor vidimo, si je hrvatska kultur na centrala začrtala širok program dela, iti ji moremo samo želeti najlep-ših uspehov*.
Pet žrteu avtomobilske nesreče
FRANKFURT ob Meni, 10. aprila.
V	bližini Badenhausna na Hesenskem se je prinetila avtomobilska nesreča, pri kateri je zgubila življenje vsa 5 članska rodbina tovarnarja Haucka. Avto je namreč pri prehodu čez železniško progo zadel v potniški vlak, pri čemer ga je lokomotiva zgrabila in prevrnila. Hauck, njegova soproga in 41etni otrok, so dobili tako težke opekline, da so izdihnili kmalu po prevozu v bolnico, starejši Hauckov sin in hčerka pa sta bila na mestu mrtva.
Narobe suri
SMIRNA, 10. aprila. Davi je pričelo tukaj *T>cžiti. česar ne pomnijo ljudje bližnjih maloazijskih pokrajin. Tudi iz Carigrada javljajo o snežnih zametih.
Uelik požar u Šanghaju
ŠANGHAJ, 10. aprila. V tukajšnjem delu mesta, nazvanem Pu-Tang, je izbruhnil za japonsko ladjedelnico silen požar, ki se je razširil z neznansko brzino in upepelil vse objekte na czemlju angleške štirjaške milje. V plamenih jc poginilo okoli 300 oseb. ogromno ljudi pa je docela obubožanih.
Sv. Lenart v Slov. goricah.
Pevski odsek našega Sokola priredi V nedeljo dne 14- t. m. ob 8- zvečer v Sok-domu svoj prvi koncert. Spored obsega narodne in umetne pesmi, slovenske in srbske, ter eno glasbeno točko (klavir in violina). Pesmi izvajata moški in mešani zbor. Pred koncertom se bo vršilo kratko predavanje o naši narodni pesmi in o skladateljih, ki so zastopani s svojim1 skladbami na sporedu- Zbor vodi šolski upravitelj, brat Jože Velnar-
Brezplačno stanovanje
Iiočeta imeti čevljarski pomočnik Janez B- in šivilja Elza L., ki se imata rada in živita skupno življenje- Pri posestniku U- v Vojaški ulici sta stanovala že od novega leta, ne da bi bila poravnala stanarino. V pondeljek pa ju je nenadama zmanjkalo. Ostala sta dolžna najemnine blizu 500 Din in vrh tega odnesla s seboj še ključ od vežnih vrat in pa kljuko od spalnice. Policija bo poiskala lahkomiselni parček, da ga nauči dostojnosti.
Zopet poskus samomora mladega dekleta.
Včeraj popoldne si je blizu Treh ribnikov 24 letna modistka A- K. prerezala s škarjami žile na levi roki- Vsa krvaveča se je podala v znani grajski gozd nad Tremi ribniki, kjer so jo našli pasanti, ki so takoj poklicali rešilni oddelek, nakar je bila odpremljena v bolnico. Zgu-b:la je sicer mnogo krvi, vendar je iz-ve.i nevarnosti. Kaj je nesrečno dekle gnalo v obup ni znano. —
C*na 1 Din
Mariborski V E C F T? N T K Jutra
RirfgMTOK:	y	MUTCI«—
Mariborska porota
Mariborskim dnevni drobil
Maribor, 10. aprila.
Zadnji dan pomladanskega zasedanja je razpravljalo mariborsko porotno sodišče o skrivnostnem umoru 1. 1921 v Lipi v Prekmurju, čegar žrtev je torej dolgih osem let čakala na svojega maščevalca. Dogodek je ?budil že svoječa-sno veliko pozornost, še bolj zanimive pa so okolnosti, kako so končno vendarle prišli zločincu na sled.
N azatožni klopi sedi 29 letni cigan-klepar, Anton Horvat iz Černelavcev, obtožen hudodelstva umora, tatvine in obrekovanja.
Začauljena neznanka
V občini Lipi v srezu Murska Sobota, se razprostira nedaleč od občine majhen gozdiček, skozi katerega pelje pešpot. Tamkaj se je vršil dne 2- januarja lov. Popoldne je zapazil posestnik Ivan Tkalec, ki se je udeležil lova. ob poti gozda človeško truplo, ki je bilo popolnoma nago. Ker ni vedel, za kaj gre in je bil mnenja, da leži kak blazni človek, si ni upal bližje, temveč je poklical lovca Ivana Zvera. Skupaj sta potem šla k mestu, kjer je ležalo truplo in ugotovila, da je truplo ženskega spola in da je ženska že mrtva. Mrtva ženska je imela okrog vratu kravjo vrv in bila privezana k nekemu drevesu. Bila je popolnoma naga, ležala je na trebuhu in le noge so bilo pokrito s spodnjim perilom. Srajca, gornja obleka, obuvalo in pokrivalo pa je manjkalo. O najdbi sta bila takoj obveščena župan in orožniška stanica v Turnišču. ’ Takratne poizvedbe pa niso mogle ugotoviti, kdo je bila mrtva ženska. Sodna komisija je mogla ugotoviti le to. da je storilec udaril žensko s topim predmetom preko levih senc, vsled česar se je ženska onesvestila, nato pa je vrgel žrtvi vrv okoli vratu in jo vlekel po pofi do mesta, kjer so truplo našli in kjer je privezal vrv okoli onega drevesa, da bi izgledalo, kakor da se je Žeraka sama obesila.
Sodna izvedenca sta po raztelesenju trupla izjavila, da je bila ženska zadavljena. V začetku gozdne poti so našli krvni madež. Na tem mestu je bila sigurno najdena ženska od takrat neznanega storilca udarjena, da je padla in da je bila še le na to zadavljena.
Prvotno se je domnevalo, da je neznani ujetnik pripeljal iz Rusije ženo in da jo je, da se je znebi, zadavil, potem pa ji, da zabriše vsako sled. pobral vse, kar je imelo zanj kakšno vrednost. Ves napor orožnikov, da bi ugotovilo identiteto umorjenke in izsledili morilca, je bil zaman. Minila so leta in leta in ljudje so na dogodek že pozabili. Le naši vestni orožniki niso mirovali in končno je bil njihov trud res poplačan z uspehom. Po osmih letih so nazadnje le izsledili pravega storilca.
Cigan „Bočkor“
Mcseca novembra 1928 so imeli orožniki iz Murske Sobote veliko opravka s cigani, radi izvršenih tatvin. Slučajno so zaznali pri tej priliki od ciganov, da bi znala biti koncem leta 1920 v Lipi u-morjena ženska neka Uršula Vincetič, 24 let stara, delavka iz sela Žebanci v srezu Čakovec. Dne 8. novembra 1928 je odšel orožnik Josip Terbižan v navedeno občino, kjer je ugotovil, da je Uršula Vincetič, nezakonska hči Alarjete Vincetič, ’ki živi skupaj s Francem Novakom, odšla koncem leta 1920 z mladim ciganom z imenom »Bočkor«. Ta cigan je imel ljubavno razmerje z umorjeno Uršulo in sklenila sta, da odrineta v Gradec, si priskrbita kako službo in se po-fem, ko sl prihranita nekaj denarja, poročita. Marjeta Vincetič, kakor tudi njen priležnik France Novak, sta bila sicer proti temu, da odide Uršula Vincetič s ciganom, toda vsako prigovarjanje v tem smislu je bilo brezplodno in tako sta odšla Uršula Vincetič in cigan »Bočkor« 28. ali 29. deccmbra 1920 iz sela Zcbanci — Pleševica.
Orožniki so iskali na to cigana »Boč-korja« m ga tudi izsledili. Je to današnji obdolženec Anton Horvat.
Izsleden je bil dne 3. decembra 1928 v ■ciganskem taborišču »Pušča« občina Cernejavd. Da orožniku Terbižanu obdolženec ne bi ušel, je vzel s seboj še o-rožnika Ivana Bratino in Josipa Borla
ter oba postavil k oknu ciganske ute, sam pa stopil k vratom. Komaj je priše orožnik Terbižan do vrat, se je zasliša hud ropot in že je nameraval skočiti obdolženec skozi okno, kar pa je preprečil orožnik Borle. Nato so vdrli orožniki v uto in aretirali Bočkorja. Na vprašanje orožnika Terbižana, ali je bil obdolženec kedaj na domu pokojne Vincetičeve in je-li jo pozna, je obdolženec zanikal, da bi kedaj bil v Mediimuriu in da bi poznal Vincetičevo. Ko pa je orožnik pokazal obdolžencu sliko pokojne Vincetičeve in sicer ono, ko je še živela in mrtvo v krsti ležečo, je obdolženec prebledel in pričel jokati. Izjavil je, da hoče vse povedati, kar mu je znano o predmetnem umoru-
Kaj praui c:gan
Povedal je, da je spoznal pokojno Uršulo na njenem domu in se v njo zaljubil. Ker mu je vračala ljubezen, sta, sklenila, da odpotujeta v Gradec, si poiščeta tamkaj delo in se potem tudi poročita. Uršulina mati je bila.sicer proti temu, zadovoljen pa je bil popolnoma Novak, ki baje ni maral Uršule in bi se je rad znebil. Z Novakom sta se baje tudi dogovorila, da bosta spravila Vincetičevo na ta način s sveta, da jo bo on, Horvat, odvedel z doma, Novak pa jima bo sledil in jo ubil. Ko sta obdolženec in Uršula prišla v gozd pri Lipi, sta ju res dohitela Franc Novak in cigan Ivan Šarkezi, ki je nenadoma brez vsakega povoda sunil Horvata z nožem v desni nadlaket. Novak pa je nato napadel Uršulo s kolom in jo tolkel po glavi. Kaj se je nadalje zgodilo, obtoženec ne ve, ker ie iz strahu zbežal in se ni več brigal za Vincetičevo.
Izmišljen zaoouor
Toda nadaljne poizvedbe so kmalu dognale, da so bile Horvatove navedbe popolnoma izmišljene in da je po nedolžnem spravljal Novaka in cigana Šarkezija z umorom v zvezo. Pokazalo sa je namreč, da je bil Novak za časa umora opkojne Uršule doma pri svojcih. Izid preiskave je dalje ugotovil, da Horvat sunka z nožem v levo roko ni dobil od cigana Ivana Šarkezija temveč na Štefanovo v gostilni Bohlaj v Merhatovcih. Vrh tega se je Horvat napram Štefanu Erdecu, s katerim je bil skupaj v zaporih okrajnega sodišča v Mursk i Soboti, izrazil, da ga bo ubil, kakor je neko žensko, ako bi mu hotel preprečiti njegov beg iz zapora.
Današnjo razpravo proti Antonu Horvatu je vodil predsednik dss Zemljič, votanta sta bila dss dr. Tombak in dss dr. Senjor, zapisnikar pravni praktikant dr. Obran. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, zagovarjal je odvetnik dr. Komavli. Zasliševanje obto-žencaje trajalo do desetih dopoldne. Obtoženi cigan je navedel toliko novih momentov — je !i na teh izjavah kaj resni-ce a'* ^e.vvse skupaj le plod ciganske bujne domišljije, je šc vprašanje — da je porotni senat ugodil predlogu državnega pravdnika, naj sc razprava preloži-S tem slučajem je bilo zaključeno mariborsko pomladansko zasedanje porote.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 10. aprila. Zaprto.
Četrtek, 11. aprila ob 20. url »Charleye-va teta«, ab. C. Kuponi. Gostovanja g. Daneša.
Petek. 12. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. — Ob 20. uri »Plesni večer Rosanelli-Hrdino-va«.	v
Ptujsko gledališče: Pondeljek, 15. aprila ob 20. uri »Poljska kri«. Gostovanje Mariborčanov.
Mariborsko gledališče pripravlja sen-zacijsko komedijo »Proces nov. Mary Dušan«, ki pravzaprav ni nič drugega kot kompletna porotna razprava na odru in doživlja letos po vseli gledališčih največje število repriz. Istočasno se študira Bernsteinov »Tat« z gospo Podgorsko in g. Nučičem kot gostom. Lertzingova o-pera »VVormskl orožar« in Parmova najboljša opereta »Carlčlna amaconkc« pa , bosta zaključili glasbeno sezono.
Pogreb Branka Hrena in miike Knafelc,
tragične smrti preminulih dveh mladih, ljubečih se src, ki se je vršil včeraj popoldne v Studencih, je bil pač najlepša manifestacija globokega sočustvovanja občinstva s kruto prizadetimi svojci pokojne dvojice. Ves dan so prihajale številne skupine k mrtvašnici, kjer sta ležali na skupnem odru s cvetjem odeti obe žrtvi mlade ljubezni. Na Bfankovih ustnah je bil usmev bridkosti, na Milkinem licu pa se je odražal smehljaj- Ob uri pogreba se je zbralo na pokopališču izredno veliko občinstva: nameščenci Mariborske tiskarne z ravnateljstvom na čelu, pokojnikovi stanovski tovariši, zastopstvo mariborske sokolske župe po dr. Kovačiču, mariborski Sokoli s starosto dr. Boštjančičem, osobje veletrgovine Weixl, Sokol v Studencih, županstvo, učiteljstvo, ’ orožniki, železničarji i. t. d. Pred mrtvašnico je zapelo pevsko društvo »Grafika« turobno »Vigred se povrne«. Oče-kapucin je blagoslovil obe trupli, pritajeno ihtenje je prevzelo množico pogrebcev.
In ko so belo oblečena dekleta dvignila Milkino, Sokoli v civilu pa Brankovo krsto, se je pričel premikati sprevod med žalostinkami godbe »Drave« po pokopališču k skupnemu grobu, ki je bil izkopan blizu glavnega vhoda. Najprej so spustili v njega Brankovo, na njo pa Milkino krsto. Pevsko društvo »Drava« ie zapelo žalostinko »Nad zvezdami«, godba žalno koračnico-
Ob odprtem grobu se je najprej poslovil od pokojnega brata in sestre podsta-rosta studenškega Sokola, Joško Vokač, nakar je stopil skrušen in potrt h grobu še Brankov oče, šolski upravitelj g- Anton Hren iu spregovoril/s tresočim glasom: »Od tolikih sem že vz<fl slovo, sedaj jemljem tudi od tebe moj sin, ki si kri moje krvi. Tiid: ti Milka si bila tako naša, kakor je bil on naš in vaš. O Gospod, kam pelje tvoja pot- Mladim dušam daješ težke boje, za katere niti starši niso znali- V nedeljo sta se poslavljala še od svojih prijateljev ter se z veselim srcem pripravljala na poroko v večnost brez godbe in svatov...«
V	srce segajoč je bil prizor, ko je potrti oče nato trenutno omahnil in so §a morali prestreči, da ni padel v odprti grob, kamor so položili dva kosa njegovega srca...
Množica pogrebcev je romala mimo groba, v katerega s« padale grude in se ie vsipalo cvetje in šopki. Mrak je že legel na zemljo, ko se je zaprl tesni dom Branka in Milke, ki sta si ga izbrala sama za svojo posmrtno domačijo.
Mariborska carinarnica.
Gradba poslopij mariborske carinarnice in carinske pošte, o čemer smo obširno poročali že povodom sprejetja proračuna mariborske mestne občine, je v odločilnem stadiju. Z gradbo carinske pošte se bo pričelo v najkrajšem Času, tako da bo že jeseni pod streho. Carinsko poslopje bo dvonadstropna stavba in nc bo vsebovala stanovanj za uradni-štvo, kakor je bilo prvotno v načrtu, temveč bodo stanovanjske hiše zgrajene posebej, najbrže ob Tomšičevem drevoredu. Glavno carinsko poslopje pa bo sezidano ob progi vzporedno z glavnim ko-odvororn, dočim bodo skladišča ostala v Melju. —
Poljedelsko perutninarsko društvo.
Radi velike važnosti perutninarstva za naše narodno gospodarstvo se je ustanovilo v Beogradu za vso državo: Polje-dclsko-perutninarsko društvo. V svrho osnovanja podružnice tega društva za Maribor in okolico, se vabijo vsi. ki e pečajo s smotreno rejo perutnine, da se prijavijo, oziroma da so pripravljeni pristopiti kot člani. Prijave sprejema g. 'ranjo Pirnat, višji živinozdravnik pri velikem županu v Mariboru ali pa Stanco Šnuderl, rač. nadrevident pri mest-nen knjigovodstvu v Mariboru. Zadostuje pismena prijava- Prijave naj se izvršijo čimprej, da se more kmalu sklicati informativen sestanek.
Najdena utopljenka.
Te dni so našli v strugi Pesnice pred meseci izginulo Terezijo Neuwirt, 32Iet-110 posestniško hčer od Sv- Marjete ob Pesnici- Dne 19. januarja se je odstranila od doma pod pretvezo, da gre v cerkev. Od takrat se ni vrnila. Ker je bila nekoliko slaboumna, je najbrž izvršila samomor. Orožnštvo je ves čas intenzivno poizvedovalo za njo, a brez uspeha- Sedaj so jo našli po golem slučaju. Obdukcija je dognala, da je nesrečnica morala ležati v vodi že kakih 9 tednov. Pokopali so jo na pokopališču v Šmar-jeti- Da nesrečnice niso mogli najti prej, je bil vzrok novi sneg in šele pomlad je odkrila njeno skrivnostno izginotje. —
Jančar — Jančarovič.
O Antonu Jančarju, vojaškem beguna in tatu biciklov, ki so ga včeraj ponoči aretirali, smo poročali v poslednji številki našega Dsta. Naknadno doznavamo, da si je drzni begun ponaredil svoje dokumente. Svoje pravilno ime Jančar je enostavno spremenil v Jančarovič. ker je mislil, da ga potem ne bodo našla vojaška oblaslva-in da se bo izognil kazni in nadaljevanju vojaške službe. — Policija je sedaj tudi ugotovila, da je kolo, ki ga je Jančar ukradel oni večer v Ma-renbergu, last tamošnjega trgovca Bohma. Jančar, ki je nocoj prenočil še pri Grafu, pojde v kratkem v sodne zapore. —
Kdo je bil nepreviden,
še ni ugotovljeno. Motociklist pravi, da je bila nerodna ona, ki je korakala preko Glavnega trga, pešačica pa trdi, da je kriv nezgode edino vozač. Včeraj popoldne ob pol petih je privozil po Glavnem trgu proti Koroški cesti Tone F. s svojim motorjem in je pred Veliko kavarno zadel v posestnikovo hčerko Iz kamniške grape Štefanijo V. ter jo podrl na tla. Ponesrečenka si je raztrgala obleko in se ranila na desnem sencu in o-beh rokah. Vso krvavečo je odvedel stražnic na rešilno postajo, kjer so ji nudili prvo pomoč. K sreči je ostala ponesrečenka brez težjih poškodb. —
Ljudska univerza.
Spored komornega večera, ki ga priredi klav:rski trio ptujske Glasbene Matice (Stohr - klavir, Pahor - violina;, Šedlbauer - čelo) v petek, 12. tm. v kazinski dvorani, je sledeči: 1. L. v. Beetho ven, trio op. 11. (Allegro con brio. — Adagio. — Tema con variazioni). 2. R. Strauss, Sonata za čelo in klavir. (Allegro con brio. — Andante. — Allegro vivo.) 3» B. Smetana, trio op. 15. (Mode-rato assai. — Allegro. — Presto-) Vstopnina običajna in predprodaja na navadnih mestih.
Vlomilska smola.
Predsinočjem so se v Lajteršpergu ptf-javili vlomilci. Poskušali so svojo srečo pri trgovini Girstmayer. Prerezali so šipe in vdrli v poslovne prostore, kjer so iskali za gotovino, katere pa niso mnogo našli. Vlomilci so morali oditi brez večjega plena. Splošno se sumi, da je na delu organizirana vlomilska tolpa. Orožniško jc uvedlo za vlomilci obsežna po-zvedovanja. —
Slovo.
Ker sem bil nenadoma premeščen h Maribora v Štip k 23. pešpolku, mi je nemogoče, da bi se poslovil od članov odbora strcljačke družine, od svojih prijateljev in znancev osebno, radi česar se tem potom poslavljam od njih. Ante Mi-hajlinovič, kap. I. klase. —	791
Velika kavarna.
V sredo in petek kabaretni večer. V četrtek poslovilni koncert donskih kozakov.	790
Državna loterija*
V žrebanju IV. razreda Drž- razredne loterije, je dobila gl- dobitek Din 40,000 srečka 96602, ki je bila prodana pri tvrdki Ant. Golež v Mariboru- 40.000 Din dandanes ni malenkostna vsota ter jc faktično najbolje kupovati srečke pri o-menjeni tvrdki, ker se na njene srečke največ velikih dobitkov izžreba. Najlepša reklama je. iznla£*vnnic velikih dobitkov.	789
Mariborski V t: C F K N i K Jutra
o»isi^i”;srTsi5,KJ5*«B,ws
Sovjeti na prvem mestu
V INTENZIVNEM PRIPRAVLJANJU NA PLINSKO VOJNO. PO OSEM RUBLJEV NA OBROKE PLINSKO MASKO.
Pri silno velikih pripravah za bodočo vojno, ki jih vrši Sovjetska Rusija, igra ?ač največjc vlogo pripravljanje na vojno s plinom. Zlasti pod vodstvom Trockega se je najvišji revolucionarni vojni sovjet Rusije potrudil izpopolniti do skrajnosti možnost uporabljanja plina za uničevanje sočloveka. Glavni cilj vojaškega sovjeta je bil, kolikor mogoče združiti uporabo strupenih plinov z izpopolnitvijo vojnih letal. Tako so prišli do nadvse sigurnega orožja za rdečo armado, do takozvanega aerokemične-ga orožja. Ker pa tudi v Rusiji vedo, da je odvisen uspeh bojevanja s plinom po večini od tega, če ima država visoko razvito in tudi v mirnih časih dobro organizirano domačo industrijo, se v Rusiji že precej časa trfldijo ustanoviti širom sovjetskih republik takšne industrijske naprave.
Za obrambo s kemičnim orožjem in za pospeševanje letalstva so ustanovili dvoje zasebnih družb »Dobrohim« in »Dobrolet«, ki se pečata samo z agitacijo- Obe organizaciji sta podrejeni vrhovnemu vojnemu sovjetu in vršita glavne poiskuse, kako se da najuspešneje uporabliati strupen plin v vojne svr-he Tehnična izobrazba vojaških kemikov pa je poverjena kemični visoki čo-Ii v Moskvi.
Organizirana so naslednja predstojni-štva vojaške kemične trupe: odbor ministrov za obrambo proti plinskim napadom pod vodstvom znanega moskovskega kemka prof. Ipatijeva; vojaško kemična inšpekcija, ki so ji podrejeni v Leningradu vsi vojaški tozadevni oddelki len ngradskega distritka *in sicer v Smolensku za vso zapaano fronto, v Harkovu za vojaške distrikte Ukrajine in končno v Irkutsku za vojaške distrikte vzhodne Sibirije.
Ze od junija leta 1923- se vršijo manevri za preizkušanje plinskih bomb, ki jih mečejo iz vojaških letal. Sedaj pa je dala neka mestna občina nedaleč Moskve omejiti precej obširno ozemlje, ki se uporablja samo za nove laboratorije
in druge priprave za preizkušanje raznega plinskega in artilerijskega orožja.
Zlasti veliko važnost polagajo Rusi na obrambo proti plinskim napadom. Ves narod in ne samo vojaštvo hočejo sovjeti naučiti na uspešno obrambo proti sovražnim napadom izvršenim s strupenimi plini iz letal. To postopanje sovjetov je docela razumljivo zlasti*z ozirom na dejstvo, da pride po piepričanju Rusov prej ali slej do vojaškega konflikta med Rusijo in ostalimi »kapitalističnimi« državami Evrope. Vojni komisar Woroši-lov je ugotovil na četrtem kongresu sovjetov naslednjo zanimivost: »Našim učenjakom se je posrečilo napraviti plinsko masko, ki odgovarja vsem modernim zahtevam in ki jo je že sprejela naša vojska. Potrebovali bomo ogromne množine teh mask in je naša dolžnost preskrbeti ž njimi nele vsakega vojaka, temveč tudi poslednjega delavca in prebivalca, bivajočega za fronio globoko v rusko ozemlje. Vse te priprave bomo v kratkem izvršili«. In res so dali za civilno prebivalstvo na razpolago posebno vrsto mask po osem rubljev in še ta vsotica se sme odplačevati v obrokih. Čim imajo vsi prebivalci sela nabavljene te maske, ki jih smatrajo danes v Rusiji za neobhodno potreben domač predmet, se pojavi v vasi uržavni uradnik ter nauči vaščane, kako je treba pravilno ravnati s tem obrambnim predmetom.
Sploh je Rusija pripravljalno dobo svoje vojaške organizacije že davno prestala. Kljub temu pa se vršijo v vseh rusk h mestih na vojaških vežbališčih in športnih prostorih za občinstvo ne-prestajio manevri, v katerih je vedno najvažnejša točka napadanje s strupenimi plini. Gledalci si nataknejo maske 'n stopijo v prostore, napolnjene s plinom, da#preiskusijo masko. Pojavljajo sc celo šolski otroci z maskami pod vodstvom svojih učiteljev. Celi bataljoni žensk in deklic v športnih oblekah nastopajo s puško in masko na paradah...
Enajst ur smrtnega strahu
Iz Paname v Centralni Ameriki javljajo, da je osem ameriških vojakov doživelo tragično avanturo, ki je zahtevala pet mladih življenj. Priredili so izlet z majhno ladjo, ki se je v bližini obale iz neznanega razloga prevrnila. Trem vojakom se je posrečilo, da so priplavali do obrežja, ki se je strmo dvigalo iz morja. V smrtnem strahu so nato opazili, da jim sledijo veliki krokodili. V obupu so poizkusili splezati na strmo skalovje, ki ni imelo nikake razpoke, pač pa so se spuščale proti vodi šibke veje nekega grmičevja. Uspelo jim je, da so dosegli veje in se potegnili kvišku, ter tako ušli veliki nevarnosti. Radi povsem gladke stene niso mogli naprej, ampak so obviseli na vejah, dočim so pod njimi krokodili sladkosnedno odpirali ogromna žrelca in čakali, kdaj jim popada plen v nenasitne želodce. Vojaki so zaman klicali na pomoč. Enajst ur so viseli nad požrešnimi krokodili, ne da bi upali na pomoč. Po enajstih urah smrtnega strahu pa so jih vendar rešili ueki ribiči iz obupne situacije.
hov, ki so mnogo pisali in čitali, nosila očala. Takratna stekla so bila pritrjena na držalu, kakor današnji lorgnoni, kar je ostalo v rabi prav do konca 16. stoletja. Kasneje pa so uvedli očala, ki so jih z žicami pritrdili za ušesa.
Izbiranje poklica u Europi in Rmeriki
Evropa boleha na nadprodukciji inteligence. Najboljši dokaz za to je izraz »duševni proletarijat«, ki izborno karak-terizira gmotni položaj večine evropske inteligence. Kljub vsemu temu pa mladine v Evropi pri izbiranju poklica čisto nič ne strašijo žalostne številke statistike brezposelnih, temveč se je odločila za študiranje in tako vedno bolj pomnožuje duševni proletarijat. Mladina za časa študiranja strada, si pomaga z naponrm pomožnim delom v uradih ali z ročnim delom, koncem vseh koncev, po dovršenem študiju pa opazi, da jo čakajo še hujši časi. Zalibog igrajo v evropskih državah spričevala še vedno odločilno vlogo. Ako se sin kakega aka- , demično naobraženega človeka ne odlo- j či istotako za akademsko karijero, se Čutijo njegovi starši onečaščene. Na- j sprotno pa je vsaka delavska rodbina silno ponosna, ako s« ji posreči doseči, da dovrši eden izmed otrok vsaj gimnazijo, ako že ne univerzo- In ta položaj bo trajal še dolgo. Za dogledni čas vsaj ni pričakovati, da v Evropi ne bi človeka presojali po njegovih spričevalih, temveč samo po njegovih dejanskih sposobnostih.
V	Ameriki je v tem oziru položaj čisto drugačen. Iz statistike newyorškega statističnega ura^a je razvidno, da je od
75.000	mladeničev, starih 14 do 16 let, ki obiskujejo nadaljevalno šolo, 70 odstotkov od njih izrazilo željo, da postanejo delavci, dočim se nameravajo osta-posvetiti intergenčnim poklicom. To privlačnost za delo v industrijskih obratih Pa si je mogoče razlagati samo tako, da zasluži izučen delavec v Zedinjenih državah znatno več kakor pisarniški in trgovski nastavljenci. V strokovnih šolali se izobrazuje kvalificirano delavstvo po najnovejših metodah in dobi potem v industrijskih obratih zelo dober zaslužek. Vrh tega v Ameriki ne poznajo »finih«, »manj finih« ali celo »nemogočih« poklicov. Socijalno razliko tamkaj ne ustvarja vrsta poklica, temveč višina dohodkov.
Čeprav se v marsičem radi smejimo Ameriki, vendar se v tem pogledu lahko veliko naučimo od nje. In v Evropi bi se gotovo mnogo izprememlo, ako bi izginil takozvani duševni proletarijat.
Šport
Zgodouina očal
Dr. Weve, profesor na očesni kliniki
V	j.trfc*ltu> J'e daroval holandskemu medicinskemu, institutu zanimivo zbirko starih očal. Povodom predaje pa je imel tudi zanimivo predavanje o zgodovini očal, ki so evropski izum iz 13. stoletja. Neki arabski učenjak Al Azan, ki je živci krog leta 1000. je napisal studijo o delovanju brušenega stekla na oči kar le napotilo angleškega meniha Rogera Bakona, da je konstruiral in priporočil starejšim ljudem uporabo brušenega stekla in kristala. Isto dokazuje tudi nemška ljubavna pesem iz 13. stoletja, kier omenja avtor očala. Stalne dokaze Pa so doprinesle pridige meniha de Ri-volte. V slikarstvu je neki ital ianski sli-Jar ovekovečil očala že leta 1370. Ze v ‘icctku 14. stoletja pa je večina meni-
Opica in člouek
Od časa do časa se javljajo prirodo-slovci, ki silijo v zagonetno preteklost človeka in stikajo po izvorih prirode, da bi razrešili uganko človekovega postanka. Darvinove teorije zagovarjajo ali pobijajo, vendar je Darvinizem med prirodoslovci najbolj razširjen. V Vene-cueli so izkopali okostnjak velike opfce. ki je bila visoka nad dva metra.. Priro-dcslovci so ga seveda takoj oklicali za okostnjak predhodnika človeka. Hudomušni nasprotniki Darvinovih naukov vprašujejo sedaj znanstvenike, čemu trdijo,^ da so ravno opice naši predhodniki- Cernu ne bi trdili, da je opica »zgrešen« človek. Orangutanom bi se gotovo prikup li, ponosnim zemljanom pa bi prištedili ogorčenje, ki jih ob sleherni misli na dvomljivo preteklost vznemirja. Nekateri pa celo dvomijo, da bi opice sploh hotele priznati človeka za predhodnika njih plemenitega rodu.
V	restavraciji.
Starejši gospod uživa večerjo v restavraciji. Poleg njega sedeči sosed, mladi domišljavec, ga neprestano moti z abotnimi vprašanji. Gospod si ne ve kako pomagati, da bi se rešil vsiljenca. Mladi brbljač ne utihne, čeprav gospod redkokatero zine- »Ali, ali imate radi’piščance? Jaz jih jem najraje v omaki. Kaj pa vi?« — »V miru!« je bil lapidaren odgovor.
Borba za južni tečaj
»Exchange Telegraph« javlja iz Wa-shingtona, da pripravlja amerikanska vlada noto, ki jo bo poslala Veliki Britaniji. V noti bodo Zedinjene države naglasile, da ima Amerika pravico prvenstva do Južnega tečaja. Nota je postala aktuelna povodom odhoda raziskovalca Byrda v antarktične predele. Velika Britanija je poslala Byrdu v Washington dovoljenje, da se sme izkrcati na Južnem tečaju in da sme vršiti znanstvena raziskovanja. Ameriška vlada je smatrala dovoljenje za gesto, s katero hoče angleška vlada dokazati, da pripada Južni tečaj britskemu imperiju. Ameriška vlada pa bo sedaj protestirala proti krivičnemu naziranju Angležev, čeprav so predvsem angleški raziskovalci poseča-
li	antarktične zemlje. Ekspedicije na Južni tečaj so priredili Angleži Ross, Graham, Shackleton in Scott, radi česar sc čuti Anglija upravičeno do posesti dežel večnega ledu, kar pa amerikan-skemu samoljubju ne gre v račun. Kako si bo spor razvijal, bo dokazal odgovor Velike Britanije na ameriški protest.
Najuečjo lokomotiuo u Europi
so zgradili nedavno v železnišk h delavnicah v \Viener-Neustndtu. Lokomotiva je namenjena za težke brzovlake na progi Dunaj—Salzburg. Na vzponu 10% mora vleči težo 550 ton z brzino 60 km na uro, v ravnini pa mora voziti z br-, zino 110 km na uro. V eni uri zgori v lo-! komotivi do 2800 kg premoga. V kratkem bodo poskusne vožnje-
To je ljubezen! t
— Čeravno imam troje otrok in le
50.000	[-»p gotovine, me hočete poročiti?
— Če bi bilo tudi narobe, lepa moja daina!
31,929.952 avtomobilov
je bilo 1. januarja na vseh kontinentih sveta. Statistika je amerikanskega izvora in dokazuje ogromen porast avtomobiloma v zadnjem letu. Lani je bilo v 7*ometu 29,633-535 avtomobilov.
Žrebanje parov za državno prvenstvo.
Sinoči so bili na seji JNS-a izžrebahi protivniki za državno prvenstvo. Kakor hitro bodo zaključena podsavezna prvenstva, se sestanejo po cup-sistemu: Zagreb I. - Osijek, Ljubljana - Zagreb II. Beograd I. - Skoplje, Beograd II- - Su botica, Split - Sarajevo-
Nato bodo sledila tekmovanja zmagovalcev po dvojnem cup-sistemu. V prvem kolu se sestane zmagovalec Ljubljana - Zagreb H. proti zmagovalcu Zagreb I. - Osijek in zmagovalec Beograd I- - Skoplje proti zmagovalcu Subotica-Beograd II. .Ostala srečanja bomo objavljali zaporedoma pred odigranjem. Kljub žrebanj se vendar ne ve, kateri nasprotniki bodo nastopali, niti ni važno igrišče, ker morata konkurenta itak odigrata po dve tekmi med sabo. Eno na domačem, drugo na nasprotnikovem igrišču.
Izločilni teniški turnir
najboljših igralcev klubov prvega okrožja zone A Jugoslovanskega tenis save-za (Čakovec, Celje, Ljubljana, Maribor, Ptuj in Zlatar), ki pridejo v poštev za reprezentance, se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri na teniških prostorih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Izvedba izločilnega tekmovanja je bila poverjena od J. T- S- članu odbora g. Radovanu Šepcu. — Naboljša dvojica tega tekmovanja mora nastopiti 20. t. m. ob 9. uri v Zagrebu proti najboljšim igralcem ostalih okrožij J. T. S.
Zimskošportni odsek Slov. plan. društva v Mariboru
ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 11. aprila ob 20. v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom- Vsi člani in prijatelji so vljudno vabljeni, da se tega važnega zbora sigurno udeležijo. Odbor. —
Dijaške vstopnice za nogometno tekmo Maribor:Rapid.
Dijake opozarjamo, da imajo pri nedeljski tekmi polovičen popust, toda le proti predložitvi dijaške legitimacije.
..Literarni Ford*'
Angleški književnik Edgar Wallace, avtor kriminalističnih romanov, je brez dvoma najproduktivnejši literat sodobnosti. tako da je priimek »literarni Ford« povsem točen. Njegova literarna sposobnost nalikuje industriji. V svoji pisarni ima več tajnic, ki tipkajo njegove diktate. Wallace ni literat, ki bi se dolgo ukvarjal z enim delom. Zamisli s! istočasno več del, ki jih z izredno duhovitostjo diktira v stroj. Čistopise ne korigira, ker so takoj zreli za tisk. Tako mu je mogoče producirati toliko množico proizvodov, vendar pisatelj s hitrostjo svojega dela še ni zadovoljen. Prišel je na originalno idejo reprodukcije svojih misli s pomočjo gramofonskih plošč. Prvi poizkus se je obnesel in Wal-lace računa, da ima njegov novi način literarnega udejstvovanja še veliko bodočnost. Prvo delo je govoril na gramofonsko ploščo točno toliko časa, da je z besedilom napolnil obe strani plošče- Reprodukcijo je poslušal z velikim zadovoljstvom, kajti poleg duhovitega besedila je poslušalcem mogoče slišati tudi pisateljev glas, ki z ozirom na živahnost mnogo doprinaša h kvaliteti dela,
700.000 za krauo
V	Kanadi so živinorejci zredili kravo, ki bi pač lahko služila v zgled sovrstni-cam in ponos dvoparkljarjem. Krava, katero je odkupila od nekega veleposestnika kanadska vlada za 700.000 Din, daje letno 13.000 litrov mleka, ali povprečno 40 litrov dnevno. Iz njenega mleka jc veleposestnik napravil 435 kg surovega masla in zaslužil pri tem majhno premoženje.
Ne šopiri se preveS!
Stric iz Amerike: »Pri r.as je često tako vroče, da se muham osmodijo peruti.«
Tine s Pohorja: »To še ni nič! Pri nas moramo krmiti kure s sladoledom, da nam uatfSo Jc*r ktih»nfb jajci«
Sfmni 3.
Marnski V K C E R « ! ff 'Juhu
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl rtmin iz starih Benetk
50
Kakor prvikrat, se tudi zdaj ni ustavil v Trevizu, nego je jezdil naravnost proti Piavi.
Samo takrat, ko se je v dalji pokazala vas Ner-veza, je krenil na levo, na stransko pot, zajahal v smrekov gozd in potem navkreber po grmovju.
Kakor prvikrat, je Skalabrino tudi zdaj večkrat pokazal nemir, ki Rolandu ni ostal prikrit.
»Ali poznaš to cesto?« ga je vprašal, ko sta prijahala iz gozda na prosto-
In Skalabrino je odgovoril zamolklo, kakor prvikrat:
»Da, gospodar; prejšnje čase sem večkrat hodil tod.«
»In kam vodi njena smer? . - •«
»V sotesko Piave, gospod,« je dejal Skalabrino s pritajeno grozo v glasu.
XXII.
Soteska Plave.
Roland je skočil s konja ter pozval Skalabrina, naj stori istotako- Konja sta privezala k deblu neke smreke. Roland je sedel na cestni^ rob, dočim se je Skalabrino oziral na vse strani, prisluškaval in dajal znamenje čimdalje večje vznemirjenosti. Nazadnje se ni mogel več premagati, nego je vzkliknil:
»Čujte, gospodar, če mi hočete verjeti . . . najboljše je, da se vrneva-«
»Pa zakaj? Jaz bi zelo rad videl sotesko Piave.«
»Sotesko Piave?« je vzkliknil Skalabrino trepetaje.
»Seveda; toliko so mi pravili o nji- In oni dan mi je dejal tudi gospod, od katerega sem kupil ta dva konja, da jo hoče posetiti. Pravijo, da je njena lega naravnost veličastna-«
»Če je soteska lepa, ne vem; meni bi se zdela prej divja. A to stoji, da je nevarna.«
»Beži! Kakšna je ta nevarnost? Da stopiš napak in se zavališ v prepad? Saj se vendar zdi, da sta najina konja vajena gor . . .«
»Tega se ne bojim, gospod.«
»Kaj pa te navdaja s tolikim strahom? Da bi zašel v kako jamo ... v kako votlino? . • •«
Skalabrino je preplašeno odprl oči.
»Vi torej veste, da so votline v tem kraju?« je vprašal zamolklo.
»Vem ne, toda mislim si.«
»Torej, da gospod,.« je vzkliknil Skalabrino. »ravno votlin se je treba bati. Verjemite mi, in ne hodiva dalje.«
»Oho! Človek bi zares dejal, da se bojiš? . . .«
»Da, gospodar, a ne zase - - . nego ^a vas!«
»Povej mi vsaj, časa se mi je bati • . . Zdi se, da prav dobro poznaš te kraje, in zato želim, da me poučiš . . .«
»Gospod, bati se vam je mojih bivših prijateljev,« je dejal Skalabrino tiho.
»Ah, ah! . - . Daj, povej mi to natančneje.«
Skalabrino se je ozrl naokrog, kakor da hoče z očesom preiskati grmovje in skalovje po okolici.
»Poslušam te,« je dejal Roland- »Govori brez strahu.«
»Oh, gospod, saj — govoriti se ne bojim . . . Stvar je torej ta . . . Znano vam je, kaj sem bil prejšnje čase... in kaj-sem bil še tisti večer, ko sem vas srečal prvikrat v svojem življenju.«
»Da, razbojnik si bil - . . Zakaj povešaš glavo? Obrt, ki si jo izvrševal, je bila prav tako poštena, kakor doževa, škofovska ali velikega inkvizitorja. Verjemi mi, Skalabrino, najstrašnejši razbojniki niso tisti, ki bivajo v soteski Piave-«
Roland je govoril te besede z glasom, od katerega je Skalabrino vztrepetal. Nekaj časa je ta molčal, a nato je povzel:
»Vse, kar mi pravite, mi ni popolnoma umevno, gospodar; toda vaše besede me navdajajo z začudenjem in zmedo, in me dvigajo v mojih lastnih očeh.
V	M a r! K n r u. 10. IT t.
■caBBBB3aiaaBa«aMBagagw«tgXctga»eagat
Zdi se mi, da sem bil divja zver, preden sem vas spoznal.. •« •
Zato mar, ker si se boril za življenje po svoje? ...« Beži, potolaži se. Ti si ropal samo denar. So drugi, ki ropajo dragocenejše zaklade- Poznam nekoga, ki so mu uropali njegovo zaročenko. Lahko mi verjameš,- da bi bil tisti človek srečnejši, če bi mu bili namesto nje ukradli samo njegove cekine- Poznam ljudi, ki more gotoveje nego z bodalom ali z arkekuze. Z dvignjeno glavo hodijo okrog, in svet jih spoštuje.«
»Zato ti pravim: ni ti treba zardeti nad tvojo preteklostjo. Ubog divjak, pahnjen med gnilobo sveta, si se boril s svojim orožjem ... in v primeri z orožjem drugih, je bilo tvoje še nedolžno. Ali si katerikrat ubijal? - -. Govori odkrito.«
»Hm!.. - Par beričev, kadar so me preganjali 'n so preveč od blizu pritiskali riame-«
»Junaki na vojski delajo isto- Ali nisi ti tisti, ki je nekoč poslal dvanajst devic nazaj, ne da bi jih posilil.«
»Da, gospod. Podlejše od izdajstva bi se mi bilo zdelo, zlorabljati Šibkost tistih žensk. Niti ene žaljive geste ali besede jim ni bilo treba pretrpeti.»
»O Bembo,« je zamrmral Roland, »o Foskari, o Altieri! Zakaj vas ni tu, da bi se od tega razbojnika učili človečanstva, o škof, o generalni kapitan, o dož beneški!
Skalabrino se je bil zamislil. Roland ga je gledal nekaj trenotkov s sočutjem, ki je ogrevalo trpkost njegovih oči.
»Pripoveduj dalje,« je rekel prijazno.
»Povedal sem vam, gospod,« je povzel bivši razbojnik trepetaje, »da sem bil poglavar čete, ki je delovala v velikem trikotniku, ki ga tvorijo vogalne točke Trevizo, Padova in Benetke. Večkrat smo hodili v Benetke, bodisi po kopnem, bodisi po vodi. Svoj plen smo spravljali navzgor do vasi Nerveza. in tu, v gorski soteski, smo imeli svoj glavni stan-«
»Glej, glej, torej si bil pravcat poveljnik armade, imel si takorekoč mornarico, pehoto in konjenico.«
(Nadaljevanje sledi).
M*fl egtatl, ki tluCljo v potrt* riovtlnt in Mcijtlna ntmtne ebčinitva: vsaka bttsda 30 p, ■ajmanjU antsek Din &•—
• Žtnitva, dopisovanja In ogla*
/si trgovskega ali reklamnega značaja: vsak* beseda 50 p. najmanjši znesek Dm 10'—
Lepo mebl. solnčno sobo
oddam v sredini mesta-g. Šart.
Ribiška 2 II-, 796
Dve lepi sobi, prazni ali opremljeni s souporabo kuhinje ob Magdalenskem parku za oddati. Naslov u upravništvu. 795
N. Sadlveki
hirosof, psihografolog in fizionomist. Sprejema vsak dan od 9—12- in 2. do 7. Maribor, hotel »Zamorec« št- 35. Ostane samo še nekaj časa. 794
Pisarniški prostori
se oddajo v najem s 1- majem, Gosposka ul. 5 I. Informacije daje A. Vicel, Glavni trg 5-	793
Otomane, matrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvršuje sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetrtik, Gosposka ulica 36.	257
Hitro, ,
poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14-	778
Sobo« in črkosHkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Velika zaloga kuhinjske posode,
hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx- la. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo, Kutije za špecerijo in dišave- Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana- Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste * steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg št. 5.	334
Tavčarjevih zbranih spisov
tretji zvezek
je pravkar izšel, Naročite ga takoj v Mariboru v knjigarni
Tiskovne zad ruge, Aleksand r.13
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer, Gosposka 39-	463
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in iuvelir, Maribor. Gosposka ul- 15- X
Mirni zakonski par,
brez otrok, išče stanovanje,» obstoječe iz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než. Frid-«-	U
Crepe de Chine
od Din 48 naprej samo Maribor, Glavni trg 17.
pri I. Trpin, 620
Dobro ohranjeno že rabljeno decimalno tehtnico kupi uprava »Večernika«.	U
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol Teleion 480 Centrala: Frankopanova ul. 9. Podružnica: Vetrinjska ulica 7.
Čast mi je naznaniti cenjenemu občinstvu, da sem prevzel mesnico na Slomškovem trgu št. 8 ter bom cenjene odjemalce postregel z najboljšim govejim, telečjim in svinjskim mesom. Za mnogoštevilni obisk se priporoča
792	JOS.	POGOREVČNIK.
SCO
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
RRROLPREIS
Maribor
Gosposka ul"ca 20.
Cen ki zasloni Ceniki zaston
Pravkar izšlo!
Založba Luč v Ljubljani je izdala prvo knjigo velike povesti
Martin Brbek
Spisal Ivan Podržaj.
Knjiga vsebuje povest živlenja, ponižanega in osramočenega z grehom človeka, ki ne sme biti oče, čigar krivda pa ne more izkoreniniti življenja njegovemu sinu, kajti zakoni Prirode so močnejši od človeških postav in blodenj.
Lepo opremljena knjiga obsega 120 strani in stane samo 20 Din.
Kdor naroči knjigo na spodnjem odrezku in pošlje istočasno denar, dobi knjigo poštnine prosto. (Odrezek nalepite na dopisnico!)
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
Ta ugodnost velja samo za posameznike in le za naročila tekom 10 dni.
Založba Luč
v Ljubljani. Poštni predal št. V.
ODREZEK — ■
Podpisani pošiljam 20 Din za knjigo »Martin Brbek", ki naj se mi pošlje poštnine prosto.
Ime ..............................
Bivališče ............  -..........
Ulica      .......................
Pošta.
predstavnik izdajatelja in urednik: F r n n Br o z Stanko Detela v*'
v ■* č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn.: d. c!., predstavnik