Št. 102 (15.546) leto Lij. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ut, Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ IK/in IID posinma piacana v gotovm IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CREDITO VC00PERAT1V0 ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-JUlljSKE KRAJINE BF \M SOBOTA, 4. MAJA 1996 Pogumna izbira v nelahkih časih Sandor Tence Alex Langer je bil ena najsvetlejših figur sodobne civilizacije, ki odklanja nestrpnosti, nacionalizme in par-tikularizme, v katere se žal prevečkrat potaplja naše širše in ožje okolje. Kot Južni Tirolec je na lastni koži okusil narodnostno mržnjo, a hkrati tudi utesnjenost etničnih kletk, v katere ga je potiskalo rodno okolje. Živel je za multikulturno Evropo in se od življenja ni poslovil kot poraženec, gotovo pa zelo razočaran nad svetom, ki ni znal in hotel preprečiti bosanske tragedije. Zadruga Bonavventu-ra in Zveza slovenskih kulturnih društev mu sedaj v tržaški Mieli poklanjata kulturno prireditev s simboličnim naslovom Kdo so drugi. Začela se je s filmi v Jugoslaviji cenzuriranega bosanskega režiserja Bata CengiCa, medtem ko bo drevi Giovanna Marini v živo spremljala film Vervanta Gianikia-na in Angele Ricci Luc-chi o moriji prve svetovne vojne. Iz Ljubljane bo prišla Se Polona Vetrih s svojo Almo, ZSKD in založba Devin pa bo bosta predstavila slovenski prevod Langerjeve knjige Odločitev za sožitje. V protislovnem Trstu, ki je na nedavnih volitvah nagradil desnico, njegov župan pa vztraja pri odpiranju do sosedov (da ne govorimo o gospodarstvu, ki je že zdavnaj premostilo nacionalistične zapreke), je prireditev v Mieli nekaj svojstvenega. V smislu, da sicer odkriva in razkriva nekaj normalnega, ki pa je za mnoge v tem mestu se vedno izjema oziroma nekaj oddaljenega, skoraj tujega. Ni naključje, da je osrednji tržaški dnevnik, ki je vseskozi pozorno spremljal dogajanja na tleh nekdanje SFRJ, popolnoma prezrl CengiCeve filme, ki so tako po svoje doživeli dvojno cenzuro. Končno ni niti naključje, da se je za ta po svoje tudi precej tvegani kulturni projekt odločila Prav Zveza slovenskih kulturnih društev. Organizacija ljubiteljske kulture, ki se je že pred Časom - ne brez težav in ob precejšnji hladnosti tukajšnjih slovenskih kulturnih in političnih krogov - povezala z Ar-cijem in z najbolj na-Prednimi združenji italijanskega voluntarizma. Jutri se bodo v Reziji in Bardu spomnili dvajsetletnice potresa REZIJA, BARDO - Ob 20-letni-ci potresa se bodo katastrofalne ujme, ki je zahtevala ogromno gmotno škodo in veliko človeških življenj, spomnili tudi v Reziji in Bardu. Občini sta bili med najbolj prizadetimi. V Reziji bodo danes odprli dokumentarno razstavo na Osoja- nah, medtem ko bo osrednja slovesnost jutri, ko bodo v kulturnem središču priredili javno srečanje o tem, kako se je Rezija spremenila v dvajsetih letih po potresu. Uvod v srečanje bosta poročili župana Luigija Palettija in raziskovalcev VValterja Colleja in Antonia Longhina. Na 3. strani V Bardu bo osrednja prireditev tudi v nedeljo in sicer na pobudo domačega Centra za kulturne raziskave, pokrajinskega vodstva SKGZ in župnije. Ob prisotnosti obeh gostov se bodo spomnili na popotresno obnovo in na odločilno pomoč iz zamejstva in iz Slovenije. ITALIJA / PRED SESTAVO NOVE VLADE Bertinotti potrdil podporo Prodiju TRST / ZSKD IN BONAVENTURA V Mieli se nadaljuje ciklus "Kdo so drugi": drevi film in koncert, prihodnjič pa Alma ' TRST - V gledališču Miela se nadaljuje kulturna prireditev ”Kdo so drugi", pri izvedbi katere sodeluje tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Drevi ob 21.uri bo znana kantavtorka Giovanna Marini v živo spremljala film Yervanta Gianikiana in Angele Ricci Luc-chi o tragediji prve svetovne vojne. Filme italijanskega režiserja armenskega porekla bodo predvajali tudi jutri. V Četrtek, 9. in v petek, lO.maja pa bo v Mieli znana slovenska igralka Polona Vetrih uprizorila monodramo Alma po besedilu Uršule Cetinski v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma. V Četrtek bo predstava v slovenščini, v petek pa v angleščini. Gianikian bo po Trstu obiskal še Ljubljano, Sarajevo, Zagreb in Beograd. ZSKD bo v okviru te prireditve - v sodelovanju z založbo Devin - izdala slovenski prevod Langerjeve knjige "Odločitev za sožitje". Na S.strani RIM -Tajnik Stranke komunistične prenove Fau-sto Bertinotti (na sliki) je potrdil, da bodo komunisti v parlamentu podprli Prodijevo vlado. Bertinotti je liderju levosredinske Oljke zagotovil, da bo SKP glasovala za njegovo vlado s Čimer bo potrdila, da so komunistični glasovi odločilni za stabilnost vladne koa-licije. Komunistična prenova, je pristavil njen tajnik, se bo ravnala po znanem načelu, da je treba, kot na nedavnih volitvah, tudi v parlamentu prvenstveno premagati desnico. Bertinotti je pogovor s Prodijem označil kot odkrito izmenjavo stališč, potrdil pa je pohtične in programske razlike med SKP in gibanjem Oljke. Medtem ko se je bodoči premier sinoči sestal s tajniki osrednjih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL Cofferatijem, D’Anto-nijem in Larizzo, je prišlo do vrste neformalnih političnih srečanj o sestavi nove vlade. Tajnik Ljudske stranke Gerardo Blanco je s tem v zvezi spet jasno povedal, da ne mara Antonia Di Pietra kot novega pravosodnega ah notranjega ministra. Na 2.strani Nov center v Bazovici TRST - V Bazovici so včeraj uradno odprli Naravoslovno didaktično središče. Uredili so ga v prostorih nekdanjega sedeža gozdnih straž, v katerih so sedaj razstavljeni primerki kraške favne in flore, medtem ko so na vrtu uredili razstavo različnih tipov kraške-ga kamna, ki so jo opremili z napisi v štirih jezikih, poleg tega pa tudi pravcato krasko mlako, v katero so vselili žabe in druge dvoživke, ki so neko C prebivale v kalih na Krasu. Tako razstava živali, rastlinja in orodja, kot tudi razstava kraškega kamna in kal bodo gotovo privabili na ogled veliko število šol, saj je Naravoslovno didaktično središče v Bazovici kot nalašč za izjemno učno uro naravoslovja v naravi. Včerajšnjega odprtja se je med drugimi udeležil tudi tržaški župan Riccardo Illy. Na 5. strani florgiulia 1 ° GARDEN SOBNE, BALKONSKE IN VRTNE RASTLINE PO UGODNIH CENAH OD 27. IV. DO 5. V. ČUDOVITA RAZSTAVA »BONSAI« ODPRTO VSAKDAN VSTOP PROST STARANZANO - Strada delle Acacie 5 I Tel. 0481/481715 Nedeljske teme Primorskega dnevnika bodo jutri v celoti posvečene 20. obletnici potresa v Furlaniji. Govorijo protagonisti obnove, novinarji, ki so sledili dogodkom, preživeli po katastrofi, ki je pustila neizbrisno sled v vaseh in v srcih ljudi. Dini o »luknji« v proračunu VISBY - Predsednik vlade Lamberto Dini, ki se na Švedskem udeležuje zasedanja Sveta baltskih držav (na posnetku AP) , je novinarjem odgovoril na vprašanje o domnevni »luknji« v javnih računih, ki naj bi znašala ne 9.600, ampak kar 15 tisoč milijard lir. Številke ni hotel potrditi, vendar je priznal, da je prišlo do nepredvidenega povečanja izdatkov zaradi potreb Državnih železnic. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Se bosta Casini in Mastella razšla? Tajnik in predsednik CCD dopuščata možnost poravnave, priložnost za to pa naj bi bilo zasedanje strankinega sveta 10. maja. Stran 2 Od torka spet v Tržaško knjigarno Tržaško knjigarno bodo spet redno odprli v torek: zaključili so inventmo in predajo poslov od dosedanjih upraviteljic na lastnika knjigarne, Založništvo tržaškega tiska. Stran 5 Naravoslovno središče v Bazovici V Bazovici so odprli Naravoslovno didaktično središče z razstavami kraške favne im flore. Stran 5 Obračun posojilnice v Sovodnjah Zadružna kreditna banka v Sovodnjah je lani realizirala nad 600 milijonov lir dobička. Stran 8. Schumacher najhitrejši v Imoli Na neuradnem treningu pred nedeljsko dirko formule 1 v tmoli je bil vCeraj najhitrejši Michael Schumacher na ferrariju. Stran 15 2 Sobota, 4. maja 1996 ITALIJA POLITIČNI POLOŽAJ / V ČETRTEK URADNA UMESTITEV NOVOIZVOLJENEGA PARLAMENTA SODSTVO / VLADNI ODLOK Prodi že snuje program nove levosredinske vlade Bodoči premier na Kvirinalu - V ponedeljek prva posvetovanja Zmerna podpora ukrepu za rešitev začetih procesov Sodniki poudarjajo, da gre za nujnostni tamponski ukrep RIM - Romano Prodi je že na delu za oblikovanje vladnega programa in tudi za izbiro novih ministrov. Včeraj se je gleda tega sestal s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfarom, pred tem pa je imel daljši pogovor z vodjo Stranke komunistične prenove Faustom Bertinottijem. Slednji mu je, kljub političnim razlikam med Oljko in Komunistično prenovo, zagotovil, da bodo komunisti v parlamentu podprli Prodijevo vlado. Umesti-tvena seja senata in poslanske zbornice bo, kot znano, v Četrtek, 9.maja. Bertinotti je liderju levosredinske Oljke zagotovil, da bo SKP podprla njegovo vlado s Čimer bo potrdila, da so komunistični glasovi v vsakem primeru odločilni za stabilnost vladnega kabineta. Komunistična prenova, je še pristavil njen tajnik, se bo ravnala po NOVICE znanem naCelu, da je treba, kot na nedavnih volitvah, tudi v parlamentu prvenstveno premagati desnico. Bertinotti je pogovor s Prodijem označil kot odkrito izmenjavo stališč, potrdil pa je politične in programske razlike med SKP in gibanjem Oljke. Medtem ko se je bodoči premier sinoči sestal s tajniki osrednjih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL Coffe-ratijem, D’Antonijem in Lariz-zo, je prišlo do vrste neformalnih političnih srečanj o sestavi nove vlade. Tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco je s tem v zvezi spet jasno povedal, da ne mara Antonia Di Pietra kot novega pravosodnega ali notranjega ministra. Vodja LS je bil glede tega jasnejši od Massima D’Aleme, ki je rekel, da bi moral bivši sodnik pred morebitnim vstopom v novo vlado politično osvojiti politi- čni program Oljke. V ponedeljek se bo levosredinska koalicija pričela posvetovati z raznimi strankarskimi in družbenimi komponentami. Na spisku srečanj ima tudi pogovor z delegacijo Severne lige, ki se je sicer že opredelila za opozicijsko usmeritev, Um-berto Bossi pa je, kljub bombastičnim proglasom o odcepitvi ”Padanije“, baje pripravljen na pogajanja o uvedbi federalizma. V političnih krogih Oljke vlada tudi prepričanje, da bi morala napovedani spomladanski finančni manever v vsakem primeru izpeljati Dinijeva in ne Prodijeva vlada. Ne gre samo za politično oportunost, ampak predvsem za to, ker bi s tem dejanjem Lamberto Dini nekako sklenil delo za sanacijo državnih blagajn, ki ga je začel po katastrofalni izkušnji vlade Silvia Berlusconija. Lider Oljke Romano Prodi (foto AP) Zaradi smrti male Marije llenije obsodili samo izganjalca hudiča PALMI (REGGIO CALABRIA) - Z obsodbo na 18 let zapora samo za izganjalca hudiCa Vincenza Fortinija se je v kalabrijskem Palmiju končal proces proti krivcem za umor dvomesečne Marije llenije Politano. Ostale obtožence, med katerimi sta bila tudi mati in oCe nesrečnega dojenčka, so sodniki oprostili. Javni tožilec pa je za Fortinija zateval dosmrtno jeCo, za ostale pa dolge zaporne kazni. Sodniki so torej prepričani, da je kriv le Fortini, ki je Politanojeve prepričal, da otrok joče, ker je obseden od hudiča. S posebnim izga-njalskim obredom je poskušal izgnati hudiča iz male Marije llenije, ki pa ni prestala izganjalske-ga mučenja. Italijana žrtvi psihopata MIAMI (FLORIDA) - Brata Luigi in Riccardo Cravosio ter Luigijeva nemška zaročenka Renate Sylvia Rankan so bili žrtve nekega floridskega psihopata, ker ga je dekle zavrnilo. Trojni umor se je pripetil v nekem luksuznem hotelu v Daytoni Beachu pri floridskem Miamiju. Po trojnem umoru je 39-letni Ronald Hemandez zbežal v Esopus v zvezni državi New York, kjer je smrtno ranil svojo sestrično in njenega sina ter napravil samomor. RIM / PO SPORU CASINI-MASTELLA Razčiščenje v CCD10. maja Na pogajanjih z Oljko namesto Mastelle Francesco D'Onofrio RIM - Včeraj, dan po spopadu v vodstvu Krščansko-demokratskega centra (CCD) sta predsednik Clemente Ma-stella in tajnik Pier Ferdinande Casini vztrajala vsak pri svojem, vendar sta tudi dopustila možnost pobotanja. »Razlike v stališčih o tem, kakšna naj bo strankina politična linija, še niso konec sveta in če je dobra volja, se dialog lahko obnovi,« je izjavil Mastella rekoč, da bi najboljšo priložnost za resno soočenje pomenil kongres. Casini pa je menil, da bi moralo priti do raz-CišCenja že na zasedanju nacionalnega sveta CCD, ki ga je bil Mastella prvotno sklical za 8., potem pa preložil na 10. maj. Tajnik je novinarjem ponovil, da je Mastellovo nasprotovanje oblikovanju enotne senatne skupine CCD-CDU nerazumljivo, a izrekel prepričanje, da predsednik CCD ne bo izstopil iz Kartela svoboščin, saj bi bil to udarec volivcem. Spor je nastal zaradi tega, ker je Mastella proti združitvi z Buttiglionejevo stranko, prek katere naj bi po Casinije-vi tezi ustvarili velik center s Kartelom svoboščin. Od tod tudi odločitev, da na ponedeljkovem sestanku z delegacijo Oljke strank CCD in CDU ne bo zastopal Mastella, temveč Francesco D’Onofrio (Forzo Italia bo Gianni Let-ta, Nacionalno zavezništvo pa Giuseppe Tatarella). Na srečanju bodo obravnavali bodoča predsedstva senata, zbornice in nadzornih komisij, D’Ono-frio pa je že napovedal, da bo zahteval od levosredinskega predstavništva takojšnje pojasnilo, kdaj in kako se namerava lotiti institucionalnih reform, češ da je od tega neposredno odvisno tudi vprašanje teh predsedstev. RIM - Vlada bo na svoji prihodnji seji dokončno izoblikovala odlok, ki naj bi preprečil najbolj negativne posledice razsodbe, s katero je ustavno sodišče sklenilo, da enemu obtožencu isti sodnik ne more soditi dvakrat in v dveh različnih fazah sodnega postopka. Toda temu vprašanju, ki postaja zelo žgoCe, saj so nekatere procese že morali odložiti, obenem pa je nevarno, da bi prisiljeni izpustiti na prostost mafijske veljake, je vlada na četrtkovi večerni seji posvetila dober del razprave. In pravosodni minister Vincen-zo Caianiello je nato novinarjem nakazal temeljne smernice ukrepa. Najbrž zato, da bi preveril, kako bodo na sklep reagirali sodniki, odvetniki, politiki in javno mnenje. Slo je v bistvu za neko predhodno sondiranje, ki naj bi preprečilo morebitne protiudarce ob objavi odloka. Po Caianiellovih besedah namerava vlada nekoliko popraviti veljavni zakon tudi v smeri, ki jo je nakazalo ustavno sodišče. Sodniki in branilci bi po nakazani hipotezi imeli dve možnosti. S prvo naj bi potrdili veljavnost vseh ukrepov in v tem primeru bi proces nadaljeval svojo pot z edino spremembo, da bi zamenjali sodnike, ki po razsodbi ustavnega sodišča ne bi mogli vec soditi obtožencem. Druga možnost je, da obtoženci in branilci zavrnejo že opravljeno delo in zahtevajo, naj se zaCne vse znova. Toda v tem primeru se podaljša termin preventivnega pripora. Caianiellove smernice je takoj podprl Pietro Polena, ki pri DSL vodi so-dnijski resor. Po njegovem mnenju je ukrep uravnovešen, kolikor seveda dovoljujejo nujnostne razmere, v katerih je morala vlada odločati. Precej zadovoljen je bil tudi drugi človek v vsedržavnem protimafijskem tožilstvu Piero Grass o, Čeprav se je vprašal, ali ne bi bili lahko ukrepali prej, saj naj bi bil sklep ustavnega sodišča predvidljiv. Nekoliko bolj zmerno je bilo zadovoljstvo pri Višjem sodnem svetu, ki se bo moral konkretno spoprijeti s problemom procesov in prerazporeditve sodnikov. Vladni odlok naj bi bil uravnovešen, vendar nezadosten. Po mnenju VSM je namreč nujno potrebna preureditev sodnih okrajev. Se bolj previden je bil predsednik vsedržavnega združenja sodnikov Mario Cicala. »Očitno gre samo za tamponski ukrep, ki očitno ne more korenito rešiti problema. Najbrž bo treba pomisliti na preureditev sodnih okrožij, vendar tega ni mogoče odrediti z vladnim odlokom,« je dejal Cicala in dodal, da bo lahko ocena jasnejša, ko bo odlok izoblikovan. Zelo kritičen pa je bil odvetnik Carlo Taormi-na, ki je bil kandidat Kartela svoboščin in brani sodnika Claudia Vitalo-neja na procesu Pecorelli. Taormina je prepričan, da je napovedani odlok samo škodljiv obliž in dokaz, da vlada nima jasne strategije za sanacijo italijanskega sodnega sistema. LOTERIJA / PODRGNI IN ZMAGAJ PREISKAVA / ZARADI OKU2BE Zaplet o razsodbi Pacciani FIRENCE - Florentinski državni pravdnik Piero Luigi Vigna je sprožil postopek v zvezi z objavo motivacije oprostilne razsodbe za Pietra Paccianija. V motivaciji je namreč navedeno, da niso osvojili teze Paccianijeve obrambe o namerno podtaknjenem naboju v Paccianijevem vrtu, ker njegovi odvetniki niso predstavili trdnega dokaznega gradiva. Državni pravdnik Vigna hoče torej sedaj razčistiti ta primer, ki meCe temne sence na celotno preiskavo. Florentinsko državno pravdništvo pa je obenem polemično zavrnilo tudi motivacijo sodnika Francesa Carvesighe glede zateve o prekinitvi razprave, ker so dobifi nove štiri priče o serijskih umorih parčkov pri Firencah. Po njenem bi morah sodniki osvojiti zahtevo o prekinitvi, ker sta dve priči obtoževali Paccianija, vprašanje tajnosti o istovetnost prič pa je bilo upravičeno, ker niso še zaslišali aretiranega Maria Vannija. Odgriznili so mu uhelj RIM - Prejšnjo noc so v Rimu trije neznanci zaradi banalnega spora pri parkiranju pretepli in odgri-znili uhelj 27-letnemu Francescu Massu. Ker pa je Massa policiji znan kot nasilni nogometni navijač in ker ni opisal ne svojih napadalcev in ne navedel registrske tablice avtomobila nasilnežev, preiskovalci sedaj preverjajo resničnost njegove verzije. Avtomobilski tat se je premislil TREVISO - Ko je avtomobilski tat zapeljal z avtomobilom, ki ga je v Cavolu di Pederobba (Treviso) trenutno nezaklenjenega in s ključi v komandni plošCi pustila neka ženska, z grozo opazil, da na zadnjem sedežu spita petletni in enoletni otrok, je takoj ustavil avtomobil in zbežal. Računalnik je »napotil« milijonske srečke v Bergamo Po Italiji lov na hemoderivate Okuženi naj bi bili z virusoma hepatitisa Bin C RIM - Srečni dobitniki, ki so v prejšnjih dneh v pokrajini Bergama dobili na loteriji »podrgni in zmagaj« za nekaj,milijard lir, se imajo za svoje dobitke zahvaliti... kompju-terju. Računalnik je namreč tisti »krivec«, ki je tako »zmešal« zmagovite srečke, da jih je veliko večino združil v nekaj blokov, ki so jih nato prodali v Bergamu in okolici. Tako je včeraj javila finančna služba, ki nadzoruje italijanske loterije. Računalnik bi moral med tiskanjem srečk »enakomerno« porazdeliti zmagovite srečke po vsem državnem ozemlju. To pa se v primeru blokov, ki so bili oštevilčeni z evidenčno številko 71, ni zgodilo. Zato so lahko v prejšnjih dneh pri Bergamu dobili na loteriji na tisoče milijone lir. Pravcat rekord pri tem »lovu na zaklad« so zabeležili v kraju Curno, ki je bil doslej znan širši javnosti le zato, ker v njem prebiva milanski sodnik Antonio Di Pietro. V tobakami To-togiochi so predvčerajšnjim popoldne sreCni kupci »podrgnili« za skupno 4 milijarde 700 milijonov lir. Novico je sporočil oče upraviteljice Sandro Rigamonti. Zmagovitih listkov je bilo kakih sto z dobitki od deset do sto milijonov lir. V nekaj urah so v trafiki prodali kar 30 tisoC listkov (!). Državna blagajna je z njimi sicer zaslužila Čednih 60 milijonov lir, a dobitnikom bo morala odšteti skoraj pet milijard. Vodstvo italijanskih loterij je namreč sporočilo, da so vsi dobitki, kljub napaki računalnika, povsem veljavni, in jih bodo izplačali. Seveda pa bo morala služba, ki nadzoruje distribucijo srečk popularne loterije, odslej bolj pazljivo slediti razdeljevanju »dragocenih« listkov. TRENTO - Po vsej Italiji se je včeraj začel lov na 100 tisoC stekleničk hemo-derivatov, za katere sumijo, da bi bili škodljivi za bolnike, ker naj bi jih predelali s plazmo, ki naj bi bila okužena z virusoma hepatitisa tipov B in C. Zaplembo je odredilo javno tožilstvo do-sišCa v Trentu. Okužene hemoderivate naj bi proizvajale italijanski farmacevtski družbi ISI in Farmabiagini grupe Marcucci in tujih družb Berna s sedežem v Comu in Immuno s sedežem v Pizi. Agenti finančne straže so prebrskali več kot 700 skladišč in sanitarnih struktur po vsej državi. V glavnem skladišču v Padovi so zaplenili 60 tisoč litrov plazme in hemoderivatov. Po ekspertizi, ki jo je opravil prof. Verna, naj bi bili okuženi z virusom hepatitisa. Kako je sploh mogoče, da se je po italijanskih bolnišnicah pretakala tolikšna količina okuženih hemoderivatov? Izvedenci pripisujejo največ krivde dejstvu, da Italija ni samozadostna glede »pridelave« hemoderivatov. Zato jih mora uvažati. Dogaja pa se, da uvožena plazma ni podvržena takim pregledom, ki bi lahko zagotovili njeno neoporečnost. Družbe uvoznice bi morale, skratka, vsako pošiljko posebej prekontrolirati, kar pa bi jih stalo lepe denarce. Zato tega ne počenjajo, pri odgovorih na vprašanja, zakaj niso poskrbele za dodatne preglede v tujini kupljene plazme, pa ponavljajo, da še tako temeljit pregled ne more zagotoviti stoodstotne neoporečnosti proizvoda. Preiskovalci iz Trenta so ugotovili, da izhajajo okuženi derivati iz skupno 15 pošiljk. Iz predelave teh pošiljk so proizvedli 335.613 stekleničk in 303 litre hemoderivatov. 241 tisoC stekleničk so italijanske družbe prodale v tujino (155 tisoč v Iran, 55 tisoC na Tajvan, 25 tisoč v Izrael in manjše količine v Indijo, Tunizijo, Sirijo in Kuvajt). Javni tožilec je zaradi afere s hemode-rivati izdal skupno 35 jamstvenih obvestil, v katerih obtožuje preiskovance, da so krivi za epidemijo. Zadnja afera je spet pahnila v ospredje vprašanje krvodajalstva v Italiji. Združenje krvodajalcev FIDAS je prav vCeraj sporočilo, da bi morali Italiji zagotoviti milijon 840 tisoč enot plazme, to je 40 enot na 100 prebivalcev. To normo so doslej dosegli le v enajstih italijanskih deželah, preostalih deset pa krepko zaostaja za vsredžavnim povprečje. Zaradi tega, ugotavljajo pri združenju FIDAS, bo moralo preteci še precej Časa, predno bo lahko postala Italija glede dobave plazme samozadostna. BENEČIJA / OB 20-LETNICI POTRESA CELOVEC / ZASEDANJE SKUPŠČINE EVROPSKIH REGIJ V Reziji in Baitiu spominske svečanosti Rezija in Barda sta bili med občinami, kjer je potres povzročil zelo veliko gmotno škodo REZIJA, BAKDO - V pondeljek, 6. maja bo poteklo 20 let od katastrofalnega potresa, ki je razdejal Furlanijo in Benečijo. Razsežnosti majskega potresa izpred dvajsetih let so' bile zelo velike. Od 219 občin, kolikor jih šteje naša dežela, je bilo kar 137 prizadetih od potresa. Med temi so vse občine, kjer prebiva naša slovenska narodnostna skupnost v Furlaniji (Na fotografiji posnetek s prizadetega območja). Podatki govorijo o nekaj manj ko 1.000 mrtvih in 3.000 ranjenih, nad 100 tisoč ljudi je ostalo brez strehe; poško-dvanih je bilo 75 tisoč stanovanj, 30 tisoč pa jih je bilo porušenih. Ocena škode je v takratni vrednosti znašala okoli 4 tisoč milijard lir. Med občinami v Benečiji, ki jih je potres najhuje razdejal, sta tudi Bardo in Rezija. In prav v teh dveh krajih se bodo v teh dneh zvrstile pobude v spomin na 20-letnico potresa. V Reziji bodo danes (sobota) ob 18. uri v župnijski dvorani na Osojanah odprli dokumentarno fotografsko razstavo, ki jo bodo v naslednjh tednih pripravili tudi v drugih krajih občine. Srednja spominska slovesnost bo v nedeljo, 5. maja, ob 17. uri, ko bodo v kulturnem središču pripravili javno srečanje na temo »Rezija 1976/96: kako se je spremenila Rezija in Rezijani«. Na njem bodo uvodne misli iznesli župan Luigi Paletti, raziskovalec rezijanske kulturne stvarnosti Valter Colle ter Antonio Longhino, avtor številnih knjig in publikacij o Reziji. Spominske manifestacije, ki jih prireja rezijanska občinska uprava, bodo sklenili v ponedeljek z mašo za vse občane, ki so preminili pod ruševinami. Spominska prireditev bo v nedeljo, 5. maja, tudi v Bardu in sicer na pobudo domačega centra za kulturne raziskave, pokrajinskega vodstva SKGZ in .župnije. Ob prisotnosti uglednih gostov z obeh strani meje se bodo spomnili na popotresno obnovo ter na odločilno pomoč, ki je v te kraje prišla iz zamejstva in iz Slovenije. Prireditve ob 20-letnici poresa bodo pripravili tudi v Breginju. Danes bodo ob 16. uri odprli prenovljeno hišo v Breginju, uro kasneje pa bodo v breginjski osnovni šoli odprli dokumentarno fotografsko razstavo. V ponedeljek, 6. maja pa bodo ob 20.30 v tolminskem muzeju odprli razstavo kmečkih fresk iz Posočja. Rudi Pavšič Regije naj bi imele v EU večji pomen Komisija izdelala osnovno listino o regionalizaciji CELOVEC- Vloga regiji v procesu evropske integracija pridobiva vsebolj na pomenu in zahteva večjo pozornost in podporo tako s strani nacionalnih držav kot tudi Evropske unije same. Krepitev pomena regija pa naj bi hkrati imela za posledico tudi pospeševanje integracijskega procesa za tiste regije in države, ki so danes še izven petnajsterice, kajti poti mimo razširitve Unije ni. S tem poudarkom se je včeraj končalo izredno zasedanje Skupščine evropskih regij v na gradu Hrastovice pri Celovcu. Predsedujoči komisije za načelna vprašanja Skupščine evropskih regij, barvarski državni minister Kurt Faltlhau-ser, je na tiskovni konferenci napovedal, da je komisija na svojem rednem zasedanju odobrila predlog o Osnovni listini o regionalizmu v Evropski uniji, ki ga bo posredovala v obravnavo Skupščini evropskih regij. Osnovno listino naj bi ta sprejela še letos, predvideva pa uveljavitev načela vzajemnosti znotraj Evropske unije ter krepitev in jasno določitev pristojnosti med Evropsko unijo, državam-clanicam Unije ter regijami. Med drugim predvideva osnutek celo pravico pritožbe posameznih držav in regij na Evropsko sodišče. Faltlhauser je s tem v zvezi poudaril, da Evropa ne bo preživela brez uvedbe regionalizma. Pomenu regij pri procesu evropske integracije se ne bo mogla izogniti tudi medvladna konferenca Evropske unije, je še dodal Faltlhauser. Glede razširitve Unije na vzhod in jugovzhod pa je bavarski minister dejal, da podpira tozadevna prizadevanja, postavlja se pa vprašanje pod kakšnimi pogoji. Po njegovem bodo pred razširitvijo potrebne temeljite spremembe sedanjih notranjih struktur Unije, te pa bodo zahtevalo določeno Časovno obdobje. 2e v četrtek pa je na izrednem zasedanju, katerega so se udeležili številni politiki, diplomati in strokovnjaki iz skoraj vseh srednjee-vopskih držav tekla beseda o približevanju regij Hrvaške, Madžarske in Slovenije Evropski uniji. Udeleženci kongresa so ob tem sprejeli tudi zaključno deklaracijo, v kateri poudarjajo, da je za EU - izhajajoč iz prepričanja, da bi načrtovana razširitev Evropske unije pomenila pomemben prispevek pri zavarovanju miru ter gospodarske, socialne in politične stabilnosti v Evropi - »neobhodno potrebno, slediti političnim in gospodarskim spremembam v državah srednje in vzhodne Evrope, ter procesu evropske integracije«. Zato udeleženci tudi soglasno pozdravljajo namen držav-članic Evropske unije, po končani medvladni konferenci pospešiti obravnavo in postopek razširitve EU na srednje in vzhodnoevropske države. Glede prizadevanj Madžarske, Hrvaške in Slovenije za integracijo v Unijo pa je v zaključni izjavi poudarjeno, da so gospodarske, institucionalne in politične strukture v teh treh državh dokaj različne, tako da je treba - tudi v interesu držav samih - izdelati jasne pogoje, katere je treba izpolniti v primeru pristopa. V zvezi z zaščito osnovnih in človekovih pravic je poudarjeno, da so le-te ustavno zajamčene, da pa zahteva njihova uresničitev, še posebej v sklopu nacionalnih in jezikovnih pravic, dosle-dnjo ravnanje. Različne hitrosti in tudi stopnje pripravljenosti pri približevanju teh treh držav pa narekujejo potrebo po še bolj odprti meji, je še zapisano v izjavi, pri čemer je pozitivno omenjena s strani Slovenije predvidena liberalizacija pri prometu z nepremičninami. Glede vloge regij v Evropski uniji in pri povezovanju z regijami izven Evropske unije pa v izjavi opozarjajo, da obstajajo v vseh treh državah šele nastavki regijske ureditve. Zato je še posebej izpostavljen pomen regionalizacije znotraj teh držav, kajti po najnovejših pobudah Sveta Evrope (izdelava posebne Evropske listine za regionalno avtonomijo) ter temu komplementarnim dokumentom Skupščine evropskih regij v Evropski uniji naj bi regijam pripadla večja pristojnost pri sodelovanju med regijiami, še pose- bej s tistimi, ki so danes še zunaj prostora Evropske unije. »Mreža regionalnih partnerstev med regijami Evropske unije z regijami jugovzhodnih držav je vsekakor primerno, predočiti prispevek regij k strukturiranemu dialogu, tak dialog na interregionalni ravni pa bi lahko bil tudi zapreka proti skrajnemu nacionalizmu«, je še poudarjeno v zaključni izjavi udeležencev izrednega zasedanja v Hra-stovicah. Močan interes po razširiti vi Unije in krepitvi vloge regij v evropskem integracijskem procesu sta v okviru zasedanja podčrtala uradni predstavnik Avstrije, veleposlanik v zunanjem mini-strstru Gregor VVoschnagg, ter koroški deželni glavar Christof Zernatto. Avstrija se bi z razširitvijo otresla svoje trenutne obrobne lege, hkrati pa bi se krepil njen varnostni kot tudi gospodarski položaj, sta poudarila VVoschnagg in Zernatto. Celovito sliko stanja oz. napredovanja procesa evropske integracije v Sloveniji pa je udeležencem izrednega zasedanja posredovala strokovnjakinja za evropska vprašanja Metka Arah. Izpostavila je visok standard demokracije, osnovnih, človekovih in manjšinskih pravic v Sloveniji, opozorila pa je nadalje, da Slovenija že danes izpolnjuje nekaj pomembnih gospodarskih kriterij, ki jih kot pogoj za pristop postavlja Unija. Ivan Lukan SPOROČILO DEŽELE Dva meseca časa za deželne prošnje za razne podpore EU Gre v glavnem za ekonomske pobude TRST - Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine sporoča, da so v uradnem deželnem vestniku objavili dekrete za izvajanje tako imenovanih drugih ciljev Evropske unije. Interesenti (posamezniki in podjetja) imajo sedaj dva meseca Časa za vložitev raznih prošenj, ki zadevajo raznovrstna gospodarska področja. Razpisi in vse potrebne informacije so na razpolago na sedežu finančne družbe Friu-ha, v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave na Padričah ter na deželnih odborništvih za obrtništvo in turizem. T.i. drugi cilji Evropske unije zadevajo programe in pobude za gospodarski preporod tržaške in dela goriške pokrajine in treh furlanskih ob- čin (Cervignano, S.Gior-gio di Nogaro in Torvi-scosa), ki na lastni koži občutijo propadanje industrijskih dejavnosti. Pristojna odbornica Ales-sandra Guerra je v posebni tiskovni noti z zadovoljstvom poudarila, da je Bruselj tokrat prvič priznal naši deželi pravico do izkoriščanja teb finančnih skladov. Skupne investicije Evropske unije presegajo višino 450 milijard lir. Deželna vlada je glede teh posegov že postavila kriterije za predložitev raznih prošenj, tozadevno konvencijo s finančno družbo Friulia in osnutek konvencije z deželnimi bančnimi zavodi, ki bodo s posojili soudeleženi pri izvajanju tega zelo pomembnega projekta. VIDEM / VČERAJ PRVA PREDSTAVITEV n Folklorni festival bo letos še privlačnejši Med nastopajočimi tudi Bob Dylon VIDEM - Deželni festival etnične glasbe Folkest postaja polnoleten. Julija meseca bo namreč minilo že osemnajst let, odkar so nekateri mladi nadebudni Furlani iz Spilimberga prvič priredili dvodnevno zborovanje glasbenih skupin, katerih skupni imenovalec je bilo obujanje tradicionalne ljudske glasbe. Z leti se je sejem razširil najprej na vso deželo, v zadnjih letih pa se nekaj koncertov odvija tudi na slovenski Obali, na Koroškem in v Istri. Lani je prireditvam in koncertom Folkesta sledilo nad 38.000 ljudi, letos pa jih prireditelji nameravajo pritegniti kar 55.000 ljudi. Tako veliko število ljudi bodo lahko tudi dosegli, saj so s pomočjo sponzorjev, pive Moretti -Sans Souci in ljudske banke FriulAdria pripravili zares vabljiv program, ki so ga včeraj predstavili v Vidmu. Letošnji Folkest bo startal 4. julija v Man-zanu z nastopom italijanske skupine Mau Man, do 28. julija pa bo v 38 krajih dežele. Obale, Istre in Koroške nastopilo kar 68 skupin. Med najbolj zvenečimi imeni lahko naštejemo slavnega Bob Dylana (8. julija v vili Manin), Jacksona Browna (19. julija v Vidmu) ter Loreeno McKennitt in Brucea Cockburna, ki bosta nastopila v zaključnem delu Folkesta, ki se bo kot ponavadi odvijal v Spilimbergu. Poleg koncertov pa vsebuje Folkest tudi druge prireditve in posebne naCrte (tudi letos bodo posvetili posebno pozornost Benečiji), o katerih bomo posebej poročali. Da bi Folkest pridobil širše razsežnosti, so prireditelji pripravili predstavitev festivala tudi v Milanu (14. maja) in konec meseca v Kopru, kjer bodo najavili še nekaj zanimivih novosti, ki jih včeraj, zaradi še nezaključenih pogajanj, niso hoteli razkriti. AW NOVICE 20 let po potresu: na komemoraciji tudi Irene Pivetti RIM - V ponedeljek, 6. maja, ob 11. uri bo v palači deželne skupščine v Trstu spominska slovesnost ob 20-letnici strašnega potresa v Furlaniji. Komemoracije se bo udeležila tudi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, ki bo spregovorila po priložnostnih nastopih predstavnikov lokalnih in deželnih oblasti. Iz Pordenona v San Francisco z nemim filmom PORDENON - Na mednarodnem filmskem festivalu v San Franciscu so v njegovem uradnem delu posvetili poseben odsek nememu filmu. Gre za izbor zelo redkih kopij najboljših ameriških komičnih stvaritev, ki so jih vrteh leta 1994 v Pordenonu. Prva jih je odkrila in potem restavrirala Furlanska kinoteka, ki skupaj s Cinemazerom prireja por-denonske “dneve nemega filma". Milijarde za polet obalnega turizma TRST - Država je po letu 1989 namenila izdatno finančno pomoč vsem obmorskim krajem, ki so utrpeli gospodarsko škodo zaradi cvetenja, to je razbohotenja morskih alg. V poštev je prišla tudi Furlani-ja-Julijska krajina, vendar je ostal denar v glavnem neizkoriščen, tako da se je teh sredstev zdaj nabralo kar za 22 milijard lir; Ce jih ne bomo pravočasno porabili, jih bo treba vrniti državi. V bistvu gre za finansiranje bančnih posojil po znižani obrestni meri do največ 70% investicije za gradnjo nove ah preustrojitev dotrajane turistične, rekreativne, gostinske ali športne strukture za javno rabo. Kdor želi prispevek, bo moral okvirni načrt predložiti do 31. julija. Peka kruha v Bregu Včasih se je v breških vaseh veliko družin ukvarjalo s peko kruha. Ena teh je bila tudi družina Žerjal iz Boljunca štev. 106. Na sliki z leve: sin Milan, vnuk Edvin, snaha Rozalija z očetom Ivanom Oto, vnuk Stojan, gospodar Josip Žerjal, soseda Mira Žerjal, Gospodinja Marija, po domače Petrinka in soseda Lidija pečenik (Foto last Mire Zerjal-Gregori) <____________________________________________J JUTRI Na TV Mozaiku obletnica potresa To bo predzadnja oddaja v sezoni TRST - V nedeljo, 5. maja, ob 20.50, bo, na slovenskem televizijskem programu tretje mreže RAI, na sporedu osmi in predzadnji TV Mozaik. Prvih nekaj minut oddaje bo tokrat posvečenih dvajseti obletnici potresa, ki je hudo prizadel nekatera območja Furlanije-Julijske krajine. Sledil bo prispevek o letošnjem Film Video Monitorju v Gorici. Nato bodo lahko gledalci odkrili kulturni zaklad iz Terske doline. Tudi vsebina naslednjega prispevka bo za marsikoga odkritje, saj bo v rijem govor o zdravilnih učinkih kraških jam. Predzadnji prispevek pa bo gledalce seznanil s cvetličarstvom v tržaški pokrajini. Oddajo bo sklenil razposajeni klepet branjevk Vanke in Tonce. ŠOLA / MINISTRSTVO ZA SOLO IN SPORI R. SLOVENIJE Štipendije za slovenske šolnike Za šolsko leto 1996-97 na razpolago osem štipendij - Čas za prošnjo do 20. maja Republika Slovenija Ministrstvo za šolstvo in šport razpisuje za akademsko leto 1996/1997 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi v Ljubljani. Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški un Goriški po- krajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Štipendija se izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija. Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidatov, ali če kandidati, ki so šti- pendije že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat preldožiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila. Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri izbiri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se pri izpopolnjevanju poglobijo v katrerega od problemov, ki posebej zadevajo reševanje pedagoških problemov Sole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Te namere naj kandidati v vlogi posebej navedejo. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 20. maja 1996. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad. Tokrat na Stezicah »Kdo so drugi« KOPER - Nedeljski pogovor na Stezicah se bo navezoval na aktualno kulturno dogajanje v Trstu, saj bo oddaja posvečena nizu prireditev, ki nosijo naslov »Kdo so drugi«. Pobudnika multi-medialnega festivala, ki se bo do 17. maja odvijal v gledališču Miela v Trstu, sta zadruga Bona-wentura in Zveza slovenskih kulturnih društev. O predstavah, videoproje-kcijah, koncertih, predvsem pa o skupnem delu okoli tega projekta, bodo spregovorili organizatorji Nives Košuta, Rosella Pisciotta in Ace Mermolja. Oddaja bo na TV Koper v nedeljo, 5. maja ob 18. uri, ponovitev pa bo v petek, 10. maja na TV Slovenija 1 ob 16.20. S Primorskim dnevnikom na izletu v Barceloni TRST - V nedeljo so se iz Barcelone vrnili naši bralci, ki so obiskali glavno mesto Katalonije z izletom Primorskega dnevnika (na fotografiji). Med štiridnevnim bivanjem so si ogledali mesto in njegove znamenitosti (katedralo in gotsko četrt, še nedokončani tempelj Sa-grada familia in park Guell, deli znamenitega arhitekta Gaudija, olimpijsko četrt in Montjuic itd). Se posebno zani- mivi so bili ogledi muzejev treh slavnih katalonskih slikarjev - Picassa, Miro j a in Dalija, ki so vzbudili različne občutke in živahne diskusije. Obvezna je bila tudi pokušnja »paellie« in odličnih katalonskih vin, marsikdo pa je izkoristil priložnost tudi za ogled predstave flamenca. Kratko povedano - dobro uspelo potovanje, ki je imelo le eno napako: trajalo je premalo časa... ODPRTA TRIBUNA Grozljivka, ki buri duhove Branko Jazbec Najprej so jih prijeli cenzorski popadki. Zahtevah so namreč, da se knjiga umakne iz obtoka. Zdaj so na vrsti grožnje s kazenskim postopkom. Vse skupaj pa je zabeljeno z ocenami, da se knjige ni mogoče veseliti, da je knjiga »napaka«, da vsebuje podlosti in podobno. Kdor pobliže sledi politični debati v naši narodni skupnosti, je najbrž doumel, da teče beseda o zborniku Na obrobju - Ah je Primorska klonila? Se pravi o knjigi, ki je od svojega izida zmogla razburih nekatere zamejske duhove. O cenzuri ni več govor. Končno so uvideli, da bi bilo vztrajanje na tem ne le absurdno in anahronistično, ampak tudi kontraproduktivno. Povejmo, da tarča napadov v resnici ni zbornik kot tak, ampak nekateri njegovi deli. Ge smo bolj natančni, gre za dva prispevka: za prispevek Dušana Udoviča in za prispevek pisca teh vrstic. Pojavila se je celo teza, da naj bi ta dva polemična zapisa ne sodila v koncept knjige; bila naj bi politični vrinek v diskurz o regi-onalizmu. Ge je tako, vprašajmo se, zakaj se vsa diskusija, ki smo ji priča zadnje dni, vrti prav okoli domnevnih tez, ki naj bi jih vsebovala ta dva prispevka? Nalašč govorim o domnevnih tezah obeh imenovanih piscev, kajti v zvezi z obtoženima prispevkoma prihaja do manipulacije njune vsebine. Zato je poziv, da se to zanimivo knjigo vzame v roke, povsem na mestu. Kaj je torej vsebina omenjenih prispevkov? V njih avtorja vsak iz svojega zornega kota - Udovič s pohtičnega, podpisani pa z gospodarskega - obravnavata odnose matica-manjšina v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Tako je predmet prispevka Igra mačke z mišjo ali obračunavanje matice z gospodarsko družbo manjšine komentirana kronika dveletne kampanje nekaterih občil iz Slovenije in zamejstva, ki so postavila na sramotni steber slovensko finančno družbo Safti. Kot'sem že imel priložnost pojasniti, ni predmet tega prispevka pojasnjevanje položaja, v katerem sta se znašli obe zamejski poslovni banki, ko sta bili podvrženi vrtincu inšpekcij in posebnim ukrepom italijanskih denarnih oblasti. Dogodke v zvezi s tem obravnava knjiga na drugem mestu. Tako sta na primer v knjigi ponatisnjeni obe strani, ki sta bih objavljeni v Primorskem dnevniku v nedeljo, 2. oktobra lani, ob prvi obletnici komisarske uprave Kmečke banke. Ni prispevka, ki bi posebej obravnaval položaj TKB. Upoštevah je namreč treba, da je knjiga izšla februarja letos, kar pomeni, da je bilo gradivo za knjigo oddano že v lanskem letu. Zato hude gospodarske izgube minule poslovne dobe, ki jih gre pripisati čiščenju bilančnih postavk, zbornik ni utegnil zabe-ležiti. Prav to je tudi razlog, zakaj zbornik ni zabeležil poročanja krajevnega italijanskega tiska o zapletih okoli grupe Querci. Ge bo izšla knjiga Na obrobju 2, kot so nekateri predlagali na ponedeljkovem večeru na Opčinah, ne vidim razloga, zakaj bi ne obravnavah tudi teh žgočih tem. »Nelepi spor« Pisatelju Borisu Pahorju se želim najprej zahvaliti za pozornost in priznanje, ki mi ga izreka v zvezi z marljivostjo in trudom, vendar naj mi ne zameri, če se bom v nadaljevanju spotaknil ob nekatere njegove trditve. Najbolj sporna se mi zdi tista, ki reducira »nelepi spor med nekaterimi forumi v Sloveniji in nekaterimi slovenskimi predstavniki« na »spoprijem dveh glasil (Dela na eni strani in para Primor-ski-Republika na drugi op.ur.). ki sta si bih v laseh zaradi poskusa prevlade«. Ob začetku je bilo morda res mogoče stvari razumeti tako, vendar se je kaj kmalu izkazalo, kar je v knjigi izdatno dokumentirano - namreč, da sta v »nelepem sporu« sodelovali še najmanj dve občili: javni zavod TV Slovenija, kasneje pa še Slovenec. Bolj kot to me čudi, kako je mogel polemik Pahorjevega kova gladko odmisliti politične in najbrž tudi drugačne nianse »nelepega spora«, saj se v njem poleg novinarskih »diverzantov«, kot jih imenuje, vztrajno pojavljajo strankarski Štabi in vojaški obveščevalci, ki zvečine odgovarjajo eni pohtični glavi. V zvezi s tem se zdi Pahorju naravno, »da nekatere stranke v Sloveniji ne podpirajo nekega dela manjšine«. To lahko razumem, vendar sprašujem, mar ga imajo zaradi tega pravico napadati, ogrožah in ovajati? Kaj pa matična država? Kako naj se ona v razmerah večstrankarstva vede do pluralno razčlenjene manjšine? Mar naj tudi ona sodeluje v boju vseh proti vsem? O naklepih tajnih služb ima seveda lahko vsak svoje mnenje in težko bomo prepričali drug drugega. Ob tem pa ugotavljam, kako so doslej vsi, ki so imeli kaj povedati o knjigi, spregledali zgodovinski del zbornika, ki vsebuje nekatere doslej neobjavljene izredno zanimive dokumente iz časa neposredno po prihodu italijanskih vojaških oblasti v Trst. Zato prav v zvezi z odnosom italijanske države do tujerodnih denarnih zavodov po prvi vojni toplo priporočam branje razprave zgodovinarja Milana Pahorja. > Kje je podlost doma? Nesojeni cenzorji knjige govorijo v zvezi s člankom podpisanega o podlosti. Naj pojasnim, da sem prispevek sam označil za grozljivko; v te vrste žanru pa je podlost tako rekoč doma. Vendar vprašajmo se, katero podlost imajo ti ljudje v mislih? Mar so se zgrozih nad podlostjo Delovih (ah Slovenčevih) raziskovalnih novinarjev, ki so v dveh letih obravnave žgoče tematike skušah Saftiju naprtiti vse mogoče. Od pranja denarja, skrivanja Mačkovega zaklada in partijskih članarin, trgovine z orožjem ali pa prisluškovanja guvernerju Banke Slovenije (!), da ne omenjam drugih nečednih poslov. Ne, niso se zgrozih zaradi pisanja raziskovalnih novinarjev, saj jih vabijo medse, da jim predavajo! Kje je torej podlost doma? Kot so potrdili pristojni organi RS, ne teče proti Saftiju nobena upravna ali sodna obravnava oz. postopek. Torej, kaj je od širokopotezne gonje ostalo? Nič, razen pred slovensko, javnostjo nepopravljivo umazano ime družbe Safti. Nič, razen ovadb, ki so iz Ljubljane priromale v Rim. Nič, razen ogromne škode, ki je bila povzročena. O podlostih, ki so se zapisale v Sloveniji in v zamejstvu v več kot sto člankih in prispevkih o Saftiju, zdaj pa so v sintetični obliki zbrane na enem mestu prav v knjigi, o kateri teče beseda, nesojeni cenzorji ne govorijo. Gez vse to so šli gladko in z vso nonšalanso, kot da ne bi videli in slišali, kot da bi najraje odvračali pogled od »nelepega« poglavja. Zadrega? Slaba vest? Raje se zamejski krogi, ki so se povezah z Janšo, »nasajajo« na »incident na delu«, ki je doletel TKB. Na knjigo in na omenjena prispevka v njem so jezni, ker jim je prekrižala račune, saj so pričakovali, da bo dveletno protisafti-jevsko dejavnost njihovih ljubljanskih zaveznikov nažrl zob časa. Ušteli so se! Zdaj pa se prav patetično skrivajo za neke slike, ki so postavljene na nepravo mesto, in jih razglašajo za casus belli. Gre za fotografije, ki preprosto a prepričljivo ilustrirajo njihovo stanje duha. Po eni strani netilce protisafti-jevske kampanje vabijo medse na Drago (glavna atrakcija edicije 95 Danilo Slivnik, nesporna zvezda Janez Janša) in drugam (krožek A. Gregorčič), kjer jih poučujejo, kako je treba do tal porušiti vse staro, zato da lahko vznikne novo; po drugi strani pa jim ob drugih priložnostih, ko je treba manifestirati v bran ogroženih ustanov, ni niti malo nerodno siliti v ospredje. Res mojstri dvoličnosti. TRST Sobota, 4. maja 1996 5 TK / PO INVENTURI IN PREDAJI POSLOV Tržaška knjigama v torek spet odprta Do nadaljnjega bo knjigarno neposredno upravljalo Založništvo tržaškega tiska Napis na zaprtih vratih Tržaške knjigarne naznanja, da je v teku inventura. Začasno zaprtje knjigarne pa je povzročilo tudi nekaj vznemirjenosti v javnosti, CeS: grozi nevarnost, da bodo zaprli TK! Javnosti lahko posredujemo pomirjujočo vest, da bo v torek knjigarna spet redno odprta: Založništvo tržaškega tiska, ki je lastnik prostorov in trgovskega dovoljenja, zagotavlja prek svojega direktorja Adriana Sossija, da je povsem neutemeljeno govoriti o nevarnosti zaprtja edine slovenske knjigarne v Trstu, torej o možnosti katastrofalne izgube za slovensko prisotnost v Trstu. »Na dnevnem redu je bila samo ureditev formalnosti za predajo poslov od dosedanjih upraviteljic na Založništvo, postopek se bo danes zaključil, v torek bo Tržaška knjigarna spet odprta.« Res pa je tudi, da je v knjigarni v Ul. Sv. Frančiška nekaj pomembnih novosti oz. sprememb. Pred nekaj dnevi, točneje 30. apri- la je zapadla triletna najemniška pogodba z dosedanjima upraviteljicama. Ena se je že pred Časom odločila, da se bo posvetila novemu delu in ni bila zainteresirana za obnovitev pogodbe; za drugo pa kaže, da niso bili sprejemljivi novi finančni pogoji, ki jih je postavilo lastništvo za obnovitev najemniške pogodbe. Potemtakem je ZTT spet prevzelo neposredno upravljanje Tržaške knjigarne, vendar kaže, da je verjetno ne bo prav dolgo upravljalo v prvi osebi. »Res je, iščemo novo, ugodnejšo ureditev, za kar se že pogovarjamo. Iščemo neko novo formulo, ki je že pred nami,« je Se povedal direktor ZTT-ja, ki je pristavil, da bo do nadaljnjega - do sporazuma z novim partnerjem torej - Tržaško knjigarno neposredno upravljalo podjetje, ki je lastnik knjigarne. Pri tem ne bo nobene opazne spremembe za stranke glede kakovosti in količine ponudbe knjig in ostalega materiala, ki ga od vedno nudijo v Tržaški knjigami, je še zagotovil direktor Sossi. V OKVIRU FESTIVALA SODOBNE DRAMATIKE Posvet o narodni dramatiki in krajevnih jezikih v Italiji Včeraj popoldne je bila v veliki dvorani Trgovinske zbornice uradna otvoritev posveta italijanske dramske ustanove IDI o narodni dramatiki in krajevnih jezikih v Italiji, ki se spreminja. Posvet je vključen v festival sodobne dramatike, ki ga je deželno stalno gledališče priredilo s prispevkom Trgovinske zbornice in fundacije Tržaške hranilnice, ki na ta naCin poudarjata bodočo vlogo kulture kot potenciala za razvoj turizma v Trstu. Po pozdravnih nagovorih predsednikov obeh pokroviteljskih ustanov in tržaškega župana Riccar-da Illyja ter po uvodu tržaškega odbornika za kulturo in predsednika gledališča Roberta Da-mianija, ki je spet poudaril cilj celostnega vodenja virov kulturne dejavnosti tudi v vidiku celovitega razvoja Trsta, zlasti glede na odprtost proti vzhodu, obenem Pa ni pozabil omeniti Pomembne prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, je glavni pobudnik festivala Antonio Calenda orisal namembnost prireditve. Posvet, ki se bo nadaljeval se jutri in pojutrišnjem v gledališču Rossetti, se je nato zaCel z uvodnim nagovorom predsednika ustanove IDI Carla Marie Pense, ki so mu sledili razni posegi. Med napovedanimi jutrišnjimi gosti bi omenili Claudia Magrisa, Elia Decapitanija, Dacio Maraini in Luigija Squarzino. (bov) Na sliki (foto KROMA) tržaški odbornik za kulturo Damiani govori na odprtju posveta o narodni dramatiki in krajevnih jezikih. V BAZOVICI / ODPRLI SO GA VČERAJ Naravoslovni center s pristno »rega« glasbo Izredno lepo urejeno didaktično središče Nad vhodom v drugo sobo prenovljenega Naravoslovnega didaktičnega centra v Bazovici kraljuje nagačeni krivokljuni kragulj, malo nad njim pa ga s svojimi velikimi očmi opazuje sova velika uharica. Kragulj in uharica sta le dve od številnih nagačenih ptic, ki so si jih včeraj ogledali udeleženci ob uradnem odprtju bazovskega naravoslovnega centra. V osrednjih prostorih in pod bližnjo lopo se je trlo ljudi, ki jih je bil dež neusmiljeno premočil, preden so prispeli v novo strukturo. Prav Cisto nova sicer ni, saj domuje v prostorih nekdanje gozdne straže. Tiste prostore so zaprli 1980. leta, pred slabimi tremi leti pa so jih prostovoljci športnega in kulturnega združenja gozdnih straž zaceli poCasi a vztrajno prenavljati. Sami vsega ne bi zmogli, je povedal odgovorni novega centra Diego Masiello, ki se je ob odprtju spomnil na prispevke domačih ljudi in številnih društev in združenj. V dveh večjih in manjši sobici opozarja nase vse, kar ima kaj opraviti z gozdovi in Krasom. Na primer na desetine primerkov hroščev, mrCesa, nagačenih ptičkov, drevesnih skorij, pa tudi orodja, ki so ga uporabljali nekoC gozdarji in Kraševci: sekire, lopate, pasovi, krampi. Napisa v lesu spominjata, da je serijo žag podarila Emilia Sancin, grablje pa Marija Žerjal. Ob vhodu v sobico je na ogled prerez debla cera, ki so ga odžagali leta 1992 pri PerCedolu. Iz njegovih letnih kolobarjev je mogoče razbrati njegovo Častitljivo starost: 148 let. Zastavica zapičena prav v sredini nosi letnico 1844. »Vse to pa je res Cudovi- Ob odprtju bazovskega centra so si prisotni ogledali tudi kraške kamne (f. KROMA) to!« je etnološko-naravo-slovno razstavo pokomentiral tržaški župan Riccardo Illy, ki se je udeležil včerajšnjega odprtja centra v Bazovici. »Tu srečujem veliko elementov iz moje mladosti, ko so me starši peljati na ogled Krasa. Mislim, da predstavlja novi center veliko priložnost, da otroke približamo naravi.« Prav to je tudi njegova najbolj pomembna značilnost. Center je urejen kot nalašč, da bi si ga ogledali mladi. V njem bi lahko posamezne šole prirejale izjemne šolske ure o naravi v naravi, zato tudi tisti »didaktični« v samem imenu središča. Poleg razstave v notranjih prostorih ponuja center tudi vrsto zanimivosti na prostem. Na zelenem vrtu so uredili nekakšno pešpot »od krnskega kamna do kraškega kamna«, Ce bi jo lahko tako poimenovali. Kustos tržaškega Naravoslovnega muzeja Roberto Calligaris je obrazložil, da so leta 1987 na kongresu geologov v Trstu porazdelili kraški kamen v šest krajinsko opredeljenih vrst apnenca. Le-te so v Bazovici predstaviti s posameznimi primerki in opisi v štirih jezikih: italijanščini, slovenščini, angleščini in nemščini. Pri tem so tržaškim geologom priskočili na pomoč tudi izvedenci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, saj so nekateri primerki s slovenskega Krasa. Na tej predstavitvi kraškega kamna bo torej obiskovalec izvedel za značilnosti kostenskega apnenca, repenskega apnenca, apnenca iz Briscikov, z Opčin, Vejne in Hiša. Na robu obsežnega vrta so elani speleološkega društva S. Giusto uredili majhno umetno kraško mlako. »Pripravili smo jo tako, kot so jih nekdaj gradili Kraševci: vanjo se steka tudi deževnica z bližnje strehe«, je poudaril Nicola Bressi, mlad naravoslovec, ki se na tečaju na PadriCah uci slovenščino. V kal so vselili živalske vrste (dvoživke in mrCes) in rastlinje, ki so jim bile nekdaj mlake naravno bivališče. Med prebivalkami novega umetnega kala je tudi zelena rega, Žaba, ki ne živi v Italiji nikjer druge, kot pa na Krasu. V pomladnih nočeh je zaCel žabji orkester prešerno regati, kar je razhudilo marsikaterega Ba-zovca. Vsaj tako je povedal Nicola Bressi, in pikro pokomentiral: »NekoC so premogli v Bazovici kar osem kalov. Žabje reganje je bilo takrat za domačine nekaj povsem normalnega, niti zmeniti se niso za žabe, Ce so ponoči glasno regale. Sedaj je ostal v vasi le še en kal, domačini so pozabiti na žabji glas, ko pa ga sedaj ponoči spet zaslišijo, jim zveni prav nadležno...« Težko se je, skratka, spet privaditi na glas narave, ko ga je v ušesih že zamenjalo brnenje in ropotanje avtomobilov in drugih strojev. (M.K.) V DOLINI PREDSTAVILI ZADNJO KNJIGO FULVIA TOMIZZE Zaskrbljenost nad današnjo družbo Pl m Za dolinsko občino je prava Čast predstaviti javnosti zadnjo knjigo Fulvia Tomizze, na krajevni in mednarodni ravni Čislanega književnika. Z zahvalnimi besedami tudi sodelujoči založbi Mondadori, eni naj-veejih v Italiji, je dolinski Zupan Boris Pangerc uvedel sinočnjo krstno predstavitev zadnjega Tomizzovega dela z naslovom Dal luogo del seque-stro. Številnemu in obenem izbranemu občinstvu sejne dvorane na dolinskem županstvu je o knjigi in av- torju spregovoril univerzitetni profesor Elvio Guagnini. Tomizzo je v marsičem vzporedil velikemu italijanskemu pisatelju Leonardu Scia-sci. Tokrat sicer ne gre za delo avtobiografskega izvora, Čeprav se drobci iz pisateljeve življenjske poti le prepletajo s pripovednim tkivom, ki je -kot sam avtor pravi - sad domišljije. Glavni junak zgodbe je človek današnjega Časa, izobražen, podjeten filmski ustvarjalec, prevajalec Seigio Miletti: v njegovem liku oziroma sko- zi njegovo življenjsko podobo se zrcali pisateljevo gledanje na pomembno in vselej aktualno vprašanje o posameznikovem odnosu do oblasti. Krajši roman je zgrajen na zapletenih pripovednih in izpovednih smernicah. S tem delom je Tomizza uporabil zapleteno ljubezensko, bivanjsko in tudi politično dogodivščino za to, da je z usti svojega glavnega junaka posredoval svetu svojo zaskrbljenost zaradi pokvarjenosti sodobne družbe, svoje razmišljanje o književnem ustvarjanju, pa tudi svojo ljubezen in spoštovanje resnice. Sinočnje srečanje je kronal nastop samega avtorja, človeka, ki živi na tej in oni strani meje, zasleduje »utopično« misel o solidarnosti, bratstvu in enakopravnosti med ljudmi. Dolino pa je za svoje zadnje delo izbral, ker jo pozna že dolgo let: v Bregu je doživljal prvi maj, majenco, na nas ga vežejo tudi osebna poznanstva in spoštovanje do ljudi, ki na taki zemlji živijo. V počastitev tako uglednega kulturnega dogodka je gostoma odbornik Stefančič poklonil umetniške mape breških ustvarjalcev, (dam) Na sliki (foto KROMA) Fulvio To-mizza na sinočnji predstavitvi njegovega zadnjega romana. »ODPRTA KNJIGA« Mannova Smrt v Benetkah od ponedeljka po Radiu ISA Tržaška radijska postaja bo v sklopu vsakodnevne rubrike Odprta knjiga pričela v ponedeljek, 6. maja oddajati roman Smrt v Benetkah, ki ga je napisal Thomas Mann, eden najpomembnejših nemških pripovednikov dvajsetega stoletja. Po romanu so pred leti posneli tudi film, pri radijski realizaciji pa se je režiser Marko Sosič odločil za enoglasno pripoved v 25. nadaljevanjih, ki jih bo posredoval gledališki igralec Ivo BariSiC. Oddaja bo na sporedu vsak dan ob 9.15. Na sliki (foto KROMA) Ivo BarišiC med snemanjem oddaje. TRST 6 Sobota, 4. maja 1996 NOVICE KZ sprejema prijave za protest kmetovalcev V sredo, S.maja bo v Milanu protestna manifestacija italijanskih kmetov, s katero bodo stanovske organizacije opozorile javnost na brezbrižnost pristojnih oblasti do življenjskih vprašanj kmetijskega sektorja. Kmečka zveza vabi svoje člane, da se prijavijo za udeležbo na tej manifestaciji, kar lahko na sedežu naredijo v uradnih urah. V Vili Primc o Togliattiju in o zunanji politiki V Vili Primc, kjer ima sedež Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja, bodo v sredo, S.maja ob 17.30 predstavili knjigo Roberta Gualtierija "Togliatti in italijanska zunanja politika: od odporništva do mirovnega sporazuma, 1943-1947.“ Ob navzočnosti avtorja bosta spregovorila zgodovinarja Giam-paolo Valdevit in Raoul Pupo. V četrtek zasedanje nabrežinske skupščine Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal v Četrtek, 9.maja ob 18.uri. Na dnevnem redu ima proračunske spremembe za tekoče leto, spremembo pravilnika o delovanju občinskega sveta, ustanovitev stalnih svetovalskih komisij v smislu novega občinskega pravilnika ter še nekatere upravne sklepe. Beseda bo tekla tudi o konvenciji za upravljanje Doma za ostarele "Brata Stuparich“ ter odobritev ustreznega pravilnika. Plinski terminal v Žavljah bo ali ne? Deželni svetovalec Zelenih Paolo Ghersina je vložil odboru vprašanje, kaj se plete okrog načrta za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah, in ali namerava dopustiti uresničitev projekta kljub odločnemu nasprotovanju, ki sta ga izrazila prebivalstvo (z referendumom) in miljski občinski svet. Botanični vrt ”Carsiana“ že vabi obiskovalce Pokrajinska uprava obvešča, da je botanični vrt ”Carsiana“ pri Gabrovcu odprt med lO.in 12.uro od torka do petka, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa tudi popoldne med 15. in 19.uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so tudi na programu vodeni obiski in sicer ob 10.30, 15. ter 19.30. Vse informacije nudijo na tel. številki 229573. "Carsiano" so letos odprli 25.aprila. Kljub muhastemu vremenu si je botanični vrt v preteklih prazničnih dneh ogledalo lepo število obiskovalcev, kar daje upati, da bo letošnja "sezona" še uspešnejša od lanske, ki je bila itak zelo dobra. Pokrajina vabi na vodene obiske predvsem šole. V Prosvetnem domu na Opčinah bodo danes uradno predstavili liste in njihove kandidate za volitve jusarskih odborov, ki bodo, kot znano, 26. maja. Začetek ob 10.30. MAJENCA JE ZAŽIVELA Sinoči odprtje dveh razstav, danes pa dvig maja na Gorici MIELA / PRIREDITEV "KDO SO DRUGI" Giovanna Marini bo v živo spremljala Ulm o svetovni vojni Giovanna Marini bo drevi nastopila v gledališču Miela Z odprtjem obeh likovnih razstav in ljudsko pokušnjo vin se je sinoči v Dolini zaCela majenca: pravzaprav se je začel niz prireditev, ki vsako leto bogateje spremljajo ta tradicionalni ljudski praznik. Po prvomajskem postavljanju topola na Kluži pa bo nocoj zaživel še obredni del majence, in sicer postavljanje maja sredi dolinske Gorice. Kot reCeno je bilo sinodi na vrsti odprtje dveh razstav, ki bosta vse te dni na ogled v cekrvici Sv. Martina. Na pobudo domačega KD Valentin Vodnik in SDGZ se letos skupno predstavljajo ljubiteljski likovni ustvarjalci (ne samo iz Brega, temveC tudi iz sosednjih krajev) in pa nekateri tržaški umetniški obrtniki. Sinočnje odprtje je s svojo pesmijo popestril DPZ Valentin Vodnik, ki poje pod vodstvom Tatjane Jer-cog, domaCa pesnica Danila Tuljak pa je prisotnim prebrala nekaj svojih pristnih verzov. Nocoj, ob 18. uri, sta na vrsti otvoritev in nagrajevanje občinske razstave domačih vin, ki doživlja letos že 40. zapovrstno izvedbo. Poleg omenjenih bosta letošnjo kulturno majenco obogatili še dve razstavi: ena izmed teh bo v prostorih dolinske Torkle, kjer so krajevni oljkarji postavili pregledno razstavo o svoji dejavnosti. Druga razstava, nekoliko obsežnejša, pa bo v dvorani mladinskega krožka: pripravili so jo uCenci slovenskih in italijanskih osnovnih šol in vrtcev v dolinski občini in iz Milj. Lani so uCenci »spregovorili« o trti in oljki, letos pa so v okviru vzgoje k okolju pripravil vrsto izdelkov o vrtu, povrt-ninah in posebej o biološkem obdelovanju površine. V gledališču Miela se nadaljuje pobuda "Kdo so drugi", ki je sad sodelovanja med zadrugo Bo-nawentura, Zvezo slovenskih kulturnih društev in številnimi kulturnimi krožki in ustanovami, med katerimi je tudi ljubljanski Cankarjev dom. Niz prireditev se je začel s prikazom filmov bosanskega režiserja Bata Cen-giča, trajal pa bo vse do druge polovici maja. Tudi drevišnja prireditev (začetek ob 21.uri) se obeta zanimiva in privlačna. Znana italijanska kantavtorica Giovanna Marini bo namreč v živo spremljala film Vervanta Gianikiana in Angele Ric-ci Lucchi "Ujetniki vojne", ki sta ga posnela ob podpori tridentinskega vojnega muzeja. Gre za svojevrsten mozaik starih restavriranih filmov in dokumentarcev iz prve svetovne vojne. Gia-nikian in Riccijeva sta v filmskem svetu poznana kot "filmska arheologa". Na pobudo Cappelle Un-derground' bosta v kratkem obiskala še Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Beograd. Marinijeva je svojo umetniško kariero začela sredi šestdesetih let v znani skupini "Nuovo canzoniere italiano". Bila je pevka kontestacij iz leta 1968, komponirala je za teater in za film, dolgo časa pa je proučevala ljudsko in etnično glasbo. Sodelovala je s Pier Paolom Pasolinijem in med drugim napisala glasbo za njegovo gledališko delo ”1 Turcs dal Friul". Jutri ob 21.uri bodo v Mieli predvajali filmsko popotovanje okrog sveta ”Od Tečaja do Ekvatorja", ki sta ga Gianikian in Riccijeva posnela s pomočjo arhivskih posnetkov Luca Comeria. V torek, 7.maja bo ob 17.uri srečanje na temo "Nevroza večin", na katerem bosta sodelovala evropski poslanec Gianni Tamino in Georges de Ri-vas z mednarodnega Laboratorija za novo Evropo. V Četrtek in v petek pa bo Polona Vetrih uprizorila monodramo ”A1-ma“ na besedilo Uršule Cetinski v produkciji Cankarjevega doma. V Četrtek bo predstava v slovenščini, v petek pa v angleščini. (dam) Pobratenje sevemojadranskih mest: srečanje županov in navtičnih šol Danes popoldne ob 16. uri se bodo v okviru Jadranskega pobratenja srečali na tržaški občini župani sevemojadranskih mest in sicer Reke, Pirana, Izole, Kopra, Trsta, Tržiča, Gradeža, Li-gnana in predstavniki Benetk, Ravenne ter Pesara. Gre za tradicionalno vsakoletno srečanje, v okviru katerega si predajajo iz mesta v mesto antični beneški dožejev prstan. Lani so prstan hranili v Trstu in ga je potem štafeta veslačev predala beneškemu županu ob tradicionalnem praznovanju beneške republike, letos pa prstan hranijo na Reki. V okviru praznovanj jadranskega pobratenja bo jutri vrsta pomorskih prireditev. Pred Tr- gom Unita se bodo ob 10.30 dijaki navtičnih šol z Reke, iz Pirana, Trsta, Gradeža in Benetk pomerili v veslanju z rešilnimi Čolni vrste kutterpullen: finalna regata bo ob 12.30, podelitev nagrad pa ob 13. uri. Ob 12. uri pa bo s pomola Audace odplula jadrnica Moby Dick, ki bo preplula vse oceane. PROMETNA NESREČA / NA HITRI CESTI PRI ROVTAH Brez hujših posledic Včeraj zgodaj popold- pelje v Rovte, je to- voznik ni poškodoval, ne jo je od dežja spolzko vornjak zaneslo, da se je prevrnjeni tovornjak (na cestišče zagodlo vozniku prevrnil na bok. sliki - foto Križman- tovornjaka iz Trevisa. Na Na kraj so prihiteli ka- CiC/KROMA) pa so spet hitri cesti pod nekdanjo rabinjerji z miljske po- postavili na kolesa kar s smodnišnico nekaj sto staje, rešilca pa ni bilo tovornjakom vlečne metrov od križišča, ki treba, ker se na srečo službe Acija. ________SINDIKATI____________ Ljudska stanovanja oprostiti davka ICI Sindikati stanovanjskih upravičenčev SUNIA, SICET in UNIAT bodo zbirali podpise pod peticijo za predložitev zakona o stanovanjski politiki, s katerim bi odpravili najemninske pogodbe, ki jih ne ureja zakon o pravičnih stanarinah, uvedli nov režim določanja najemnin, ukinili izgone, davCno razbremenili prvo stanovanje, oprostili zavode IACP občinskega davka na nepremičnine (ICI) in pospešili ljudske gradnje. Za to so sp odločili po razsodbi, s katero je ustavno sodišče zavrnilo priziv, češ da so nekatere davčne norme - med njimi ta, da morajo ICI vplačevati tudi zavodi IACP - nezakonite. Sodniki pa so priznali težave pri upravljanju ljudskih gradenj in svetovali, da se vprašanje zreši po zakonodajni poti. Ge se to ne bo zgodilo, trdijo sindikati, utegne davek, ki je lani nesel Občini trst 3, 7 milijarde lir, povzročiti povišanje najemnin ali pa zamrznitev vseh vzdrževalnih del. Peticijo bo mogoče podpisati pri tajništvu Občine Trst (Trg Granatieri 2, soba 214) in tajništvih vseh petih okoliških Županstev, kakor tudi v veži rumenega krila poslopja IACP pri Melari vsak dan od ponedeljka do sobote med 7.30 in 13.30, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 17. ure. Podpise bodo zbirali do 20. maja. H RAZSTAVA / V OBČINSKI GALERkiTln Kako so tesarjevi žulji skozi leta oblikovali Trst in okolico V občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita 4 bodo jutri zaprli razstavo o tesarstvu, ki jo je ob svoji 50-letnici in pod pokroviteljstvom mestnega odbomištva za kulturo priredila Skupina tržaških tesarjev - Gruppo Carpentieri Trieste. Skupino je ustanovila leta 1946 pešCica mojstrov, ki so želeli združiti vse tesarje in mizarje v pokrajini ne glede na njihovo politično, versko in etnično pripadnost, paC v prepričanju, da bodo združeni izborili boljše pogajalske pogoje, pomagali brezposelnim vključevanje v delovne skupine in ustvarili solidarnostno zasnovo za pomoč obolelim in poškodovanim delovnim tovarišem. Skupina GCT-STT, ki se je zlasti razvila v letih 1960-70, ko je število članov doseglo 150 (1963), je v polstoletnem obdobju omogočila zaposlitev 302 možema ter oblikovala 10 vodij gradbišča, dva geometra in dva gradbenika. Člani skupine, še danes vpisani v CGIL,, so izdelali la- sten cenik in na njegovi podlagi ponujali svoje storitve podjetjem; tvrdka je z njimi podpisala terminsko pogodbo in jih plačevala po režimu akordnega dela. Za podjetnike je bilo najemanje delavcev iz te skupine ugodno, saj so na osnovi njenega cenika vnaprej vedeli, koliko jih bo delo stalo. Gradbeništvo se je v 50 letih temeljito preobrazilo zaradi nastopa betona in drugih sodobnih tehnologij, zato se je tudi skupina tesarjev zredčila na kakšnih 20. Toda vrnimo se k razstavi, ki bo danes odprta od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30, jutri pa od 10. do 13. ure. Tu vidimo orodje (pile, žage, sekire, žeblje, kladiva idr.), grafikone in fotografije, ki kažejo, da je skupina tesarjev, mizarjev in Zelezokrivcev zgradila dobršen del mestnih in okoliških poslopij, dragocene dokumente (notarske in sodne listine, zapisnike s sej in notranjih volitev, cenike, pravilnik itd.), pa še seznam vseh elanov, ki so bili v veliki meri Slovenci, (dg) V NEDELJO, 19. T.M. NA STADIONU 1. MAJ Plesalci bodo pokazali pridobljeno znanje Poleg nastopa tečajnikov tudi tekmovanje Ob izteku plesnih tečajev pripravlja KD Slavko Škamperle v nedeljo, 19. t.m. velik nastop s tekmovanjem v balonu na Stadionu 1. Maj. Društvo je v letošnji sezoni organiziralo kar tri plesne tečaje, ki so udeležence tako navdušili, da si po-gumnejši želijo pokazati dosežke svojih spretnosti. Gre predvsem za že izvežbano skupino plesalk jazza z zgovornim imenom Burja in za prekipevajočo skupino najmlajših plesalcev akrobatičnega rock’n rolla. Njihovo izvajanje plesnih točk je prežeto z navdušenjem, ki se mimogrede prenese na gledalce. Drugi dve nastopajoči skupini sta že dosegli priznanja, vsaka na svojem področju: skupina ritmike SZ Bor je v tržaškem prostoru dobro poznana, plesna skupina Mojce Horvat Mojcah Dancers pa se je uveljavila tudi v širšem prostoru in, dokler nam je bila dostopna, smo nastope teh plesalcev lahko gledali na RTV Ljubljana. Nazadnje je treba omeniti še skupino nadebudnih mladincev, ki so letos zaceli z vadbo latinskoameriških plesov in se bodo izkazali v drugem, tekmovalnem delu, ki je odprt vsem oboževalcem plesa. V veliki konkurenci bo tekma še vznemirljivejša, v Trstu in okolici je namreč kar precej plesnih klubov! Kateri par bo najboljši v plesih cha- cha, mambo, samba, jive in disco husle? Vpisovanje parov v tekmovalni del se začne že prihodnji teden (od ponedeljka, 6.5.96, na tel. 572595 in 773752 v večernih urah), opozarjamo pa, da bosta v komisiji med drugimi sedeli tudi Mojca Horvat in Maja Mally, strogi in natančni mentorici naših plesalcev. Za ugoden izid srečaja se bo angažiral tudi Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj, saj je izkupiček plesnega popoldneva namenjen popravilom, ki jih je zgradba še potrebna. Zato sta pobudo že finančno podprli trgovina pohištva Anton Koršič in trgovina tkanin Alenka Kravos. V bodoče se bomo morali verjetno spet zavedati kako zelo smo drug drugemu potrebni in v kolikšni meri je lepše in človeka vredno življenje odvisno od nas samih. V organizacijo plesnih tečajev so društveni odborniki vložili veliko truda, toda njihovo plačilo bo na srečanju vsem na dlani: nastopajoči bodo z uglajeno izraznostjo telesa sporočali svoje želje in pričakovanja. Ogled plesnih dosežkov pa bo mogoč le z vabili, ki bodo na razpolago v Tržaški kreditni banki, Zadružni kraški banki, tajništvu SZ Bor in pri poverjenikih. BK VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 4. maja 1996 CVETKO Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 6.36. Jutri, NEDELJA, 5. maja 1996 ANŽE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,3 stopinje, zračni tlak 1005 mb narašča, veter vzhodnik 11 km na uro, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, padlo je 14 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Davide Bracco, Mattia Giacovani, Christian Marra, Tibor Racman. UMRLI SO: 91-letni Giovanni Piazza, 97-letna Emilia Caretti, 72-letna Cecilia Tripar, 87-letna Ervina Lacovich, 82-letna Giuseppina Lorenzi, 71-letna Marcella Battaglieri, 92-letni Luigi Vouk, 83-letna Daniela Sterpin, 72-letni Bruno Miglioranzi, 76-letna Amelia Feriani, 95-Ietna Matilde Lenaz, 85-letna Maria Benzia, 81-letna Maria Bobolini. OKLICI: šofer Simone Anzolin in zdravniška asistentka Cristina Stelvi, uradnik Paolo Turchetto in uradnica Nicoletta Zuc-carello, električar Mauri-zio Cavalieri in uradnica Loredana Vidonis, uradnik Daniele Cattunar in Solnica Anna Spizzo, podjetnik Andrea Perhauz in trgovka Antares Maria Biondi, šofer Massimo Morassut in pripravnica za poklicno bolničarko Tamara Sabrini, uradnik Fulvio Bordon in uradnica Emanuela Šparaviero, gradbeniški izvedenec Andrea Benci in poklicna bolničarka Roberta Davia, trgovec David Danieli in prodajalka Eu-genia Vidau, trener Matteo Boniciolli in prodajalka Nicoletta Ruzzier, obrtnik Roberto Batich in uradnica Mariapatrizia Vitiello, gasilec Sergio Utri in fri- zerka Valentina Zucca, uradnik Massimiliano Rei-ter in uradnica Violetta Rubin, banCni funkcionar Antonio Desiata in uradnica Patrizia Iraldi, karabinjer Antonio Dicorato in v pričakovanju zaposlitve Eleonora Rossi. [J LEKARNE Od PONEDELJKA, 29. aprila, do SOBOTE, 4. maja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’Ar-cano incantatore«, r. Pupi Avali, i. Carlo Cecchi, Stefane Dionisi. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldvvin. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Spe-cie mortale«. i. Ben King-sley. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moonlight & Valentino«, i. VVhoopi Goldberg, Kath-leen Turner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima cavalcata anale della Farfalla«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Toy Story«, prod. VValt Disney. ALCIONE - 18.30, 21.30»Brave Heart - Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson, i. Sophie Marceau. LUMIERE - 16.00 »Babe, maialino coraggioso«; 17.40, 19.50, 22.10 »Ra-gione e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. M PRIREDITVE V BAZOVSKEM DOMU je na ogled razstava brav-nih fotografij 4 LETNI ČASI Janka Kovačiča s sledečim urnikom: danes, 4. maja, od 20. do 21.30, jutri, 5. maja, od 19. do 21. ure. VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30. DOLINA 3., 4., 5., 6. in 7. MAJA 1996 DANES, 4. maja ob 18. uri otvoritev in nagrajevanje 40. OBČINSKE RAZSTAVE DOMAČIH VIN - zvečer in vso noč postavljanje maja JUTRI, 5. maja ob 16. uri kulturni spored: koncert Pihalnega orkestra BREG, nato nastop AFS Študent iz Maribora - ob 19. uri prihod parterjev in parterc na Gorico - nato ples s skupino LONG 2LUNK PONEDELJEK, 6. maja od 20. ure dalje ples z ansamblom ADRIA KVINTET TOREK, 7. maja ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg - ob 19. uri slovesno podiranje maja nato ROCK KONCERT Pri sv. Martinu: razstava likovne in obrtne umetnosti v Torkli: razstava domačih oljkarjev v Mladinskemu krožku: razstava osnovnošolcev o okolju 40. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN Slovensko Stalno Gledališče Maurizio Costanzo IZPRAZNJENO VRNI Igrata POLONA VETRIH in ADR1JAN RUSTJA, režija JAŠA JAMNIK PREMIERA V sredo, 8. t. m., Ob 20.30 - ABONMA RED A PONOVITVI V soboto. 1 1 .t. m.. Ob 20.30 - ABONMA RED B v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C ZDRUŽENJE STARSEV osnovne šole A. Černigoj -Prosek vabi na ogled spevoigre ŽABJI KRALJ v izvedbi mladinske dramske skupine KD Primorec iz Trebe danes, 4. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. KDO SO DRUGI - gledališče Miela. Danes, 4. t.m., ob 21. uri film Y. Gianikia-na in A. Ricci Lucchi UJETNIKI VOJNE ob glasbeni spremljavi Giovanne Marini, jutri, 5. t. m., ob 21. uri film Od Tečaja na Ekvator. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 4. t. m. na predvajanje zabavnega filma “SOLA ”(La scuola). Sledila bo diskusija o problemih naše Sole. Začetek ob 18.30. FINŽGARJEV DOM in zbori Vesela pomlad vabijo na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v dvorani MarijanišCa na Opčinah jutri, 5. t. m. s pričetkom ob 17. uri. Kulturno zabavni program bodo oblikovali igralska skupina Tamara Petaros z igrico Družinski dan v maravi ter mali pevci PrOPZ, OPZ in PrMPZ Vesela pomlad v sodelovanju s posebnim gostom prireditve, priznanim čarodejem Romanom Cerne-tom. Prisrčno dobrodošle predvsem mlade družine! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZBORAZENCEVv Ul. Donizetti 3 v Trstu se bo v ponedeljek, 6. t. m. končal niz IZBRANA PO-GLAVA IZ SLOVENSKEGA ZGODOVINOPISJA O LETU 1945. Ob 20.30 bo predavala o položaju cerkve na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne dr. Tamara Pečar Griesser iz Hamelna v Nemčiji. [?3 OBVESTILA VABILO na protestno kmečko manifestacijo Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in Unione agricoltori. Vabijo svoje elane in kmete na enotno protestno manifestacijo, ki bo v Milanu v sredo, 8. maja. Odhod avtobusa iz Opčin ( tramvaj) ob 4.30 in iz Sesljana (trg) ob 4.45. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14.leta, v Času od 10. junija do 30. avgusta 96, najkrajši Cas bivanja je en teden. Letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginna-stica 72, tel. št. 573141. KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v treh 10- dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije od 6. do 15. maja na sedežu krožka v UL Cicerone 8/B, tel. 3720062 ali 360072 vsak dan v uradnih urah razen sobot. SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR. SKD TABOR se bo poklonilo spominu slikarja Vladimirja Ražma. Naprošamo lastnike njegovih slik, da nam jih posodijo. Sprejemamo po dogovoru. Tel. št. 040/213945 od 16. ure dalje. Giuliani in Igorju se je pridružil lija Staršema Čestitava, novorojenčku pa želiva obilo sreCe nona Adriana in nono Gušto Vedno večja je familja, se rodil je mali lija Naj bo srečen, lep in zdrav, Igorju in Giuliani pa Čestitke in lep pozdrav Kristina, Peter, Samo, Pavel, Franko, Helena, Piero, AIex, Raffaella, Sebastijan, Daniela in Fabio H ČESTITKE Včeraj je privekal k nam mali ILJA. Srečna starša Giuli in Igorja je razveselil in srečen mali je bil. Mi none in nonoti se veselimo in v naročju malega lija držimo. Živjo lija! IZLETI PARTIZANSKI KLUB iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, izlet v Benečijo. Vpisovanje poteka v Klubu, kjer boste prejeli podrobnejše informacije. Pohitite z vpisi. SPDT prireja jutri, 5. t. m. avtomobilski izlet na Kucelj. Odhod ob 7. uri izpred restavracije Danev na Opčinah. Pojasnila daje vodja izleta Zvonko Vidau ( tel. 212359). H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa nestalne osno-vošolske učitelje, da je bil razpisan natečaj po naslovih. Rok za predložitev prošenj zapade 1.6.1996. Informacije nudi SSS danes, 4. t. m. od 8.30 do 11. ure v Ul. Carducci 8 -Trst, tel. št. 040/370301. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi na predavanje dr. Diega Marege, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 18. uri v prostorih O.S. O. Zupančiča pri Sv. Ivanu. Tema predavanja: PRVA POMOČ OTROKU PRI NEZGODAH DOMA IN V SOLI. MALI OGLASI tel. 040-361888 TAJDA CLUB vabi na družabno spoznavni večer z živo glasbo danes, 4. t. m., ob 20. uri v Koper, Hotel Triglav, 11. t. m., ob 20. uri pa v Kanal, gostišče Križnic ( bivši Neptun). Informacije na tel. št. 0038667/21613 in 65/58459. PRODAM divan 1,95 m za tri osebe, inox kuhinjski lijak z dvema luknjama, odcejalnik za krožnike. Tel. št. 040/226133. PRODAM mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure. Y10 elite, junij ’93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost alcantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. št. 0481/412804. PRODAM Y10 fire letnik ’89, svetlosive metali-zirane barve. Tel. ob večernih urah na št. 228614. IZREDNA PRILOŽNOST: prodam Volksvvagen Derby 1100, edini lastnik, 40.000 km, garažiran, v odličnem stanju. Telefon 040/910135 od 13. do 14. ure in od 19. do 21. ure. V PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. št. 417937 - ob uri obedov. SKLADIŠČNIKA do 25 let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev isce slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, UL 24.maja 1, pod šifro “Skladiščnik". MLAJŠA upokojenka, Slovenka, prevzame celotno gospodinjstvo osebi potrebni pomoči. Tel. št. 0038664/45093. KNJIGOVODKINJA z večletno prakso vešča katerikoli uradniškega dela išCe službo v jutranjih urah. Tekst. 812309. GOSPA izkušena kot Čistilka, likanje, pomožna kuharca s sanitarno knjižico isce delo v dopoldanskem Času. Tel. ob uri obedov na št. 040/225023. URADNICA z večletno izkušnjo isce delo tudi part time. Tel.št. 0481/539970 v večernih urah. OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OSMICA je odprta v Medje vasi - Paolo Ferfolja. OSMICO ima Aljoz Kante, Praprot 18. OSMICO je odprl Emi-lio Puric, Repen 15. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja. OSMICO ima v Trnovci Berto Skerk. PRISPEVKI V spomin na Marcella Riolino darujejo družina Riolino 100.000 lir, družina Josip Verša 50.000 lir, Neva in Sonja 40.000 lir ter družina Suber 50.000 lir za obnovo sedeža SK Brdina. V spomin na Stano Stu-belj darujeta Magda in Edo 50.000 lir za SK Kras. Gospa Vanja Turina je darovala 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V počastitev spomina tete Marcele Pahor in ob priliki komaj zaključene retrospektivne slikarske razstave Marte VVerk Volk darujejo mož Franko ter sinova Peter in Igor 150.000 lir za KD Ivan Grbec. V počastitev spomina drage tete Marcele Pahor darujeta pranečaka Peter in Igor ter Franko Volk 150.000 lir za Dom Jakoba Ukmarja. V spomin na pokojne starše in brate daruje Ljudmila Kralj 25.000 lir za Prosvetni dom v Trebčah in 25.000 lir za Stadion 1. maj. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t V 93.letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona Ivana Mihalič vd. Žerjal Pogreb bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Nitka in Nadja, zeta, vnuk Maurizio z ženo Manuelo, pravnuk Andrea in drugo sorodstvo Boljunec, 4. 5. 1996 Ravnateljica, učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini izrekajo iskreno sožalje ravnateljici Nataši Paulin in svojcem ob izgubi očeta SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 8 NOVICE Solidarnostni pohod drevi v Doberdobu Društvo krvodajalcev v Doberdobu bo danes ob 20.30, priredilo "Pohod z baklami”. Pobuda je solidarnostnega značaja, saj bodo denarne prispevke namenili v Sklad za dograditev drugega doma za paciente in njihove sorodnike ob Onkološkem centru v Avianu. Poleg društva krvodajalcev so k pobudi pristopili še občinska uprava, kulturna, športna in rekreacijska društva v občini ter župnija. Skupaj vabijo k množični udeležbi na pohodu, kjer bo sodelovala tudi godba na pihala ”Kras”. Dobrodošb so tudi udeleženci iz drugih krajev. Zborno mesto je pred županstvom, kjer bodo udeleženci prižgah bakle in krenih na pohod do občinskega parka, kjer bodo udeležencem postregh s toplim obrokom. Skupinska razstava v Mittelartu V prostorih kulturnega krožka Mittelart na Trgu sv. Antona 13 bodo drevi, ob 18.30, odprli kolektivno slikarsko razstavo treh goriških likovnikov. Do 18. maja bodo razstavljali Francesca Andriani, Elio Cantarin in Anna Clausero Cossovel. Vsi trije so elani krožka Mittelart. Ženske, Evropa, Informiranje V okviru niza prireditev pod skupnim naslovom Zenske, Evropa, mformiranje je še danes in jutri na gradu (v grofovi dvorani) odprta fotografska razstava o septembrski Mednarodni ženski konferenci v Pekingu. Posnetki so delo Grazielle Vigo. Danes ob 17. uri bodo na velikem ekranu predvajati film Ol-tre la grande muraglia - La Cina e le donne, ki sta ga pripraviti Nella Cirina in Grazia Trabalza. Jutri ob 11. uri bo Mariotina de Feo predstavila nekaj pomembnih Goričank. Predstava ob 50-letnici UNICEF Pokrajinski odbor UNICEF je ob 50-letnici ustanovitve organizacije pripravil nekaj srečanj in kulturnih dogodkov. Drevi ob 20.30 bodo v Kulturnem domu gostovati elani odrske skupine ”1 Piccoli” s komedijo Sergia Tofana ”Qui comincia la sventura del signor Bonaventura” v režiji Valeria Dossa in ob glasbeni spremljavi Fabrizia Battista. Zbirali bodo tudi prostovoljne prispevke v korist mednarodne ustanove, ki pomaga otrokom. Obsojen radi obrekovanja Na okrajnem sodišču je bila včeraj kazenska obravnava proti Luigiju Soiniju, ravnatelju zadružne kleti v Krminu. Prijavil ga je poveljnik krminskih občinskih redarjev zaradi obrekovanja. Do besednega spopada je prišlo pred dobrima dvema letoma ob pripravah na praznik Vina miru. Soini je ravnanje krminskih redarjev primerjal delovanju ge-stapa. Sodnik je Soinija obsodil na plačilo denarne kazni. Silovito trčenje v Ronkah V silovitem čelnem trčenju med avtomobilom znamke peuguet in golfom na državni cesti med Ronkami in Redipuglio so bile ranjene tiri osebe, od teh ena zelo hudo in so jo s helikopterjem prepeljali na Katinaro. NesreCa se je pripetila nekaj pred 18. uro. V bolnišnico v Tržič so prepeljali 30-letno Martino Ghini in Raffaela Zimola. SOVODNJE / OBRAČUN ZADRUŽNE KREDITNE BANKE Dobiček poslovanja 1995 presega 600 milijonov lir Pomemben doprinos podružnice v Štandrežu - Dilema med gradnjo novega sedeža in drugačnimi rešitvami Enajstodstotni porast hranilnih vlog in 17-od-stotni porast posojil že sama po sebi kažeta, da je Zadružna kreditna banka v Sovodnjah lani poslovala uspešno, nad vsemi pričakovanji. Za ta uspeh se Sovodenjci morajo zahvaliti razvoju drobnega domačega gospodarstva in prizadevnosti sovaščanov kot nadvse uspešnemu poslovanju podružnice v Štandrežu. Tu so v dveh. letih, odkar poslujejo, pridobili veliko klientov in tudi nove člane. V kraju namreč prej ni bilo nobenega bančnega okenca. Odločitev o odprtju podružnice je bila torej utemeljena in ob pravem Času. Tudi o tem je bil govor na rednem letnem občnem zboru posojilnice v Sovodnjah. Predsednik Mirko Hmeljak je v poročilu povedal, da je poslovanje iz leta v leto težje, saj tudi v Gorico iz leta v leto prodirajo nove banke, ki seveda konkurenčno naskakujejo že itak razredčeno kliente-lo. Prav zaradi tega je uspeh domače banke, kakršna je njihova, vreden pozitivne ocene. Na vprašanje nekega elana o možnosti razširitve poslovanja v kak drug kraj, je predsednik odgovoril, da so takšno možnost že preučili, vendar pa da morajo pri tem biti zelo pazljivi, saj odprtje podružnice veliko stane in naložba mora biti utemeljena. Odgovor je bil tudi v zvezi z drugim vprašanjem, vezanim na sedanji sedež v Sovodnjah. Zakonski predpisi določajo, da je treba ČRPALKE bančno stavbo primerno zavarovati. Zaradi tega bodo nujno morali namestiti nekatere varnostne naprave. To bodo morali narediti takoj, kljub temu da so že nekajkrat razmišljali, da bi zgradili nov sedež, bolj primeren za povečano poslovanje. V zvezi s tem so bila mnenja različna. Sedanje likvidno premoženje posojilnice znaša nekaj nad 5 milijard lir. Če bi se odločili zgraditi nov sedež (ta naj bi stal nasproti sedanje stavbe, za kar imajo že privoljenje občine) bi morali investirati kar precejšen del te vsote, kar bi seveda zmanjšalo njihovo čisto premoženje, ki jim prinaša lep donos. Vrat si ne bomo zapirali, je v zaključni besedi menil predsednik Hmeljak, saj je potreba po novem sedežu močno občutena. Lahko bi menili, da je razprava okrog tega tudi nekako povezana s tisto o možni združitvi treh slovenskih posojilnic v eno samo. V pred nekaj GORICA 26.Sejem Expomego še danes in jutri Mednarodni blagovni sejem Expomego na razstavišču ob loCniškem mostu se zaključuje. Priložnost za obisk je še danes in jutri in sicer od 10. do 21. ure. Ob Dnevu Koroške (v četrtek) je sejem obiskala delegacija Gospodarske zbornice iz Celovca s predsednikom Kollerjem na Čelu. Z zanimanjem so si ogledali razstavne paviljone, kjer je letos prisotnih okrog 150 podjetij, v glavnem iz naše in sosednih dežel. Kljub muhastemu vremenu v tem tednu, so prireditelji in razstavljale! zadovoljni z obiskom, ki se bo danes in jutri zagotovo Se povečal. Na prireditvenem prostoru bosta danes, od 19. do 21. ure, nastopila ansambla "Lavelace” in ”Mismas”, jutri pa Gino Pipia s svojimi fanti. NAJSTAREJŽA IN NAJVECJA GORIŠKA BANKA V Goriški hranilnici se zbira četrtina vseh vlog No srečanju z novinarji so predstavili tudi zaključni račun poslovanja v lanskem letu V Goriško hranilnico se steka 25 odstotkov hranilnih vlog iz celotne pokrajine, kar se tiče posojil so na ravni 24 odstotkov. S tem so največja in najpomembnejša banka na Goriškem, pa Čeprav se je v zadnjih letih konkurenca zaostrila z odpiranjem novih okenc in prihodom bank od zunaj. Pred nekaj leti, ko so imeli monopol pobiranja davkov in blagajniško službo skoraj vseh krajevnih uprav, so dosegali in presegali 30 odstotkov poslovanja. Prav zaradi tega so pred desetimi leti zaceli odpirati bančna okenca v vsej naSi deželi. Sedaj imajo 26 poslovalnic, od teh 16 na Goriškem. V deželnem merilu krijejo 4, 99 odstotkov bančnega poslovanja, kar ni malo. Tudi v bodoče nameravajo odpirati nova okenca, vedno v deželnem okviru. V naCrt sodi tudi postojanka pri pevm-skem mostu v Gorici, kjer sedaj dela le bankomat. To so novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci povedali predsednik banke Tripani, podpredsednik Gruden in generalni direktor Pod-da. Za slednjega je to, po desetih letih, bilo zadnje srečanje z novinarji, saj bo v juniju odšel v Rim na pomembno mesto namestnika holdinga ICCRI, v katerem so združene vse italijanske hranilni- “Se vedno imam v mislih prodor v Slovenijo”, je povedal Tripani in dejal, da bi to lahko naredili skupno z milansko hranilnico Cariplo, ki sicer že ima 10 odstotkov delnic go-riške banke. Načrtujejo tudi od zakona zahtevano privatizacijo in med “prosilci” so kar tri velike banke oz. naveze: Cariplo (ta ima predpravico), skupno hranilnici Padova in Benetke ter, v zadnjem Času, tudi Cariverona (ta je že prisotna v Trstu in Vidmu). “Združevanje v holdingu je potrebno, vendar pa ne na raCun naše operativne avtonomije”, je naglasil predsednik goriške banke. (MW) leti zgrajenem sedežu takratne posojilnice v Nabrežini, je le nekaj uradnikov, je bilo povedano na občnem zboru, saj je centrala vsega delovanja na Opčinah. Če bi prišlo do združitve, v Sovodnjah novega sedeža ne bi potrebovali. Sicer pa je tiste, ki bi si to želeli, letos se sicer niso oglasili, z mrzlo prho ohladil podpredsednik deželne zveze zadružnih bank Del Negro. Ko je govoril o združevanju nekdanjih posojilnic je odkrito povedal, da se v številnih primerih združitev ni pokazala za koristno in uspešno in je v marsikaterem kraju zaradi tega zadružna banka izgubila svojo identiteto. Pomen takšne banke pa je prav v tem, da je tesno povezana s krajevnim prebivalstvom. Tako v federaciji zadružnih bank kot tudi v Banca d’ Italia so sedaj spremenili svoje poglede izpred let in so zelo previdni v svetovanju o združitvah. Kljub zaostrenim konkurenčnim razmeram je sovodenjska zadružna banka lani ustvarila nad 600 milijonov lir čistega dobička, ki so ga skoraj v celoti vnesli v rezervo, tako da je Cisto premoženje banke zdaj nekaj nad 5 milijard lir. Na občnem zboru so poročila podali predsednik upravnega odbora Mirko Hmeljak, predsednik nadzorstva dr. Stefan Bukovec in ravnatelj Savo Ušaj. Za nove člane (vseh elanov je ob koncu leta bilo 289) so pristopnino od petdeset tisoC lir povečali na 60 tisoč lir. Povečali so tudi najvisji znesek posojil, ki zdaj znaša 700 milijonov za neposredna in na 900 milijonov za posredna posojila. Upoštevajoč določila bančne zakonodaje bodo morali izbrisati tiste člane, ki ne živijo več ali ne poslujejo na njihovem območju. (Foto Bumbaca - s torkovega občnega zbora).Marko VValtritsch HIGIENA / ZUPANOV UKAZ Psi na sprehodu pod nadzorom Lastniki morajo pobrati iztrebke Premirja med Občino in lastniki psov je konec. Včeraj je župan Valenti, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, podpisal ukaz, ki lastnikom psov nalaga obveznost, da s pločnikov in ulic, oziroma drugih javnih površin odstranijo iztrebke, ki jih tam odložijo njihovi Štirinožni prijatelji. 2e do zdaj je bilo v občinskem previlniku določeno, kako je treba ravnati v takih primerih, vendar pa je bilo določilo v glavnem neupoštevano. Od besed k dejanjem, bi lahko rekli. Dejanje predstavlja županov ukaz. V ukazu je tudi navedeno, kako naj lastniki psov "obveznost” opravijo in kako naj se za ta posel opremijo. Pasje iztrebke je treba v zaprti vrečki odložiti v zbiralnike za odpadke. Za kršilce je predvidena denarna sankcija od najmanj 10 do največ 50 tisoč lir. Sankcija se omeji na 20 tisoč lir, Ce se poravna v roku dveh mesecev. Zupanov ukaz ne velja za občane, ki so prizadeti na očeh in ki se za vodenje poslužujejo posebej dresiranih psov. Strožji režim velja odslej tudi kar zadeva "sprehode” živali, ki so doslej lahko prosto tekale po parkih in gredicah. Zupanov ukaz je zelo točen: na vseh javnih prostorih je treba pse voditi na vrvici. Bodo pločniki in ulice odslej bolj Cisti ? Danes popoldne bodo na Goriškem obratovale naslednje črpalke GORICA EP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. L. Isonzo, 77 MONTESHELL Ul. Aquileia, 20 ERG Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - Ul. Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL Ul. Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMEN AGIP Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP Ul. Battisti (Pieris) MARJAN AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33 IZLETI Sekcija VZPI/ANPIDol-Jamlje in KD Kremenjak prirejata enodnevni avtobusni izlet v Verono in okolico. Izlet bo 26. maja. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in Igor Kobal. □ OBVESTILA KD SOVODNJE vabi v torek, 7. maja na redni občni zbor. Skupščina bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. ti PRIREDITVE KD SABOTIN vabi drevi ob 20.30 na predvajanje barvnih diapozitivov Vlada Klemseta ”S planinskega sveta”. Prireditev bo v nekdanji Soli v Stma-vru. KD SOVODNJE vabi na ogled igre Temni pajčolan v izvedbi dramske družine SKPD ”F.B.SEDEJ” iz Ste-verjana. Predstava bo 10. maja ob 20.30. KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00 »Lalettera scarlatta«. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Vite strozza-te«. Ricky Tognazzi. M B ■ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 ul. Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. A. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 9.30, Vittorio Bellotto iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Roka in na glavno pokopališče; 11.00, Anna Valentinsig iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. KD Oton Zupančič iz Standreža izreka svoji bivši predsednici Nataši Paulin najgloblje sožalje ob izgubi dragega oCeta Milana ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV Dini noče odkriti številk RIM - »Ne potrjujem te številke, vendar je res, da je prišlo do znatnega razkoraka zaradi potreb Državnih železnic, kar je privedlo do večjega deficita kot lansko leto,« je izjavil predsednik vlade Lamberto Dini v zvezi z novicami, da primanjkljaj na področju javnih potreb ne znaša 9.600 milijard, ampak kar 15 tisoč milijard. Vsako vznemirjenje je odveč, pravi Dini, ki je pokazal tudi nekaj več prožnosti v zvezi s korektivnim javnobilančnim manevrom oziroma z vprašanjem, kdo naj ga pripravi: »Ne vem, vendar je gotovo, da mora vlada delati vse do zadnjega dne, zato pripravljamo alternativne ukrepe, ki bi bili lahko vsaj del predvidenega manevra. Prihodnja vlada bo imela tako lažje delo.« Na vprašanje, ali pripravlja vlada zakonske odloke, je premier odgovoril, da bo po 9. maju (ko se bo konstituiral nov parlament) mogoče izdajati tudi zakonske osnutke, do takrat pa ne preostaja drugega kot odloki. O javnih financah se je včeraj izrekel tudi evropski komisar Mario Monti, ki meni, da bi morali biti finančni ukrepi bolj »ambiciozni«, tako da bi Italiji uspelo priti v prvo skupino držav monetarne unije. Glede teže prihodnjih manevrov se ni želel izraziti, dejal pa je, da je treba preprečiti nove »luknje« v javnih računih, če pa do njih vendarle pride, jih je treba takoj poravnati. Zaslužen premor po dveh tednih vzpona Eva Vesel Po dveh tednih vzpona pod pritiskom evforije zaradi volilnega izida, so si italijanski trgi privoščili malo oddiha. V političnem oziru vlada pričakovanje za sestavo vlade, kar pa zadeva mednarodno situacijo in ekonomske izglede, so si v tem tednu sledili dokaj protislovni podatki. V Evropi se množijo vesti o ukrepih za zmanjšanje deficitov: po manevru nemške vlade, ki bi morala »rezati« 50 milijard mark državnih stroškov, se premika tudi francoska vlada. Zadnje statistike so namreč pokazale, da niti Francija ni v skladu s parametri iz Maastrichta za vstop v Evropsko monetarno unijo. Pod vprašajem ostaja seveda tudi reakcija, ki jo bodo ti manevri izzvali v javnem mnenju in torej možnost, da bodo zares izpeljani do konca. Ameriški trgi so po pozitivnem začetku tedna v četrtek zabeležili rahel padec zaradi predobrega po- datka o rasti državne proizvodnje: to je spet zbudilo strahove pred rastjo inflacije in povzročilo znižanje cen delnic in obveznic, ki se je kmalu razširilo na ostale trge. Zaupanje tujih investitorjev v Italijo medtem narašča: potem, ko so tujci že v prejšnjih tednih začeli kupovati italijanske vrednostne papirje, so te dni prišle še pozitivne izjave ameriške agencije za rating Moody’s: po petih letih ima Italija po njenem mnenju spet dobre možnosti, da izboljša oceno svojo dolga. Ta perspektiva je ugodno vplivala na državne vrednostne papirje: razlika med donosi italijanskih in nemških vrednotnic, ki izraža višji riziko Italije in večjo nevarnost devalvacije lire v razmerju do marke, se je ta teden znižala na 340 točk (ali na 3,40 odstotka), kar je naj-nižja raven v zadnjih dveh letih. Na milanski borzi, ki je prejšnji teden pridobila skoraj 7 odstotkov, je prišlo v zadnjih dneh do korekcije. Razlogov za to je več: marsikdo je realizmi dobiček, poleg tega pa je konec tedna tudi italijanska borza občutila negativno razpoloženje na drugih trgih. Trg državnih vrednostnih papirjev je v prvi polovici tedna hitro rasel in v četrtek dosegel maksimum: tečaj future za BTP, ki je glavni kazalec za to tržišče, je presegel 115 lir, razširila pa so se tudi pričakovanja, da bo lahko v razmeroma kratkem času spet prišel na zgodovinski maksimum leta 1994. Potem pa je negativen trend na drugih svetovnih trgih slabo vplival na italijanskega in cene obveznic so spet nekoliko padle. Ekonomska analiza severovzhodne Italije VICENZA - Severovzhodna Italija: kateri so vzvodi njenega gospodarskega, industrijskega in finančnega razvoja, in predvsem, katere šibke točke in nerešene probleme ima sistem, ki se je izkazal za zelo dinamičnega in proznega? S temi vprašanji se bodo 25. maja ukvarjali udeleženci foruma, ki ga v kraju Torri di Quartesolo pri Vicenzi pripravlja Banco Ambrosiano Veneto s sodelovanjem deželnih finančnih družb Furlanije - Julijske krajine (Friulia), Veneta (Sviluppo) in Tridentinske (Tecnofin). Razprava bo potekala na osnovi obsežne raziskave o gospodarstvu tega dela Italije. GOSTINSTVO / USPEL STROKOVNI IZLET GOSTINCEV SDGZ IN SGZ GORICA V VENETO Lastnik tovarne sladoleda Šanson želi spoznati slovensko gostinstvo na Krasu TRST - V ponedeljek, 29. aprila so bili gostinci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega gospodarskega združenja Gorica na strokovni ekskurziji z zanimivim sporedom obiskov v tovarni sladoleda Šanson pri Veroni in v dveh postojankah krajevne enogastronomije. Številno zastopstvo upraviteljev slovenskih gostiln, barov in restavracij, od Doline pri Trstu do Srednjega v Benečiji, je sprejel sam lastnik Teofilo Šanson. Ta je gostom v spremstvu tehničnega osebja prikazal faze priprave in proizvodnje sladoleda, ledenih sladic in tudi panetonov, ki jih izdeluje tovarna s 320 delavci na 37 tisoč kvadratnih metrih površine. Šanson je ponosno pokazal gostom voziček, s katerim je prodajal sladoled do leta 1955, ko je odprl prvi proizvodni obrat v Turinu. Odtlej se je znamka Šanson neverjetno razbohotila in s stalno kakovostno in količinsko rastjo postala eden največjih proizvajalcev v državi. V veronski tovarni proizvedejo dnevno več kot milijon sladoledov, ki jih več kot 700 hladilnih tovornjakov razvozi v 33 tisoč prodajnih centrov po Italiji. Gospod Šanson je poudaril dragoceno vlogo sodelavcev pri uspehu firme, ki je lani ustvarila 163 milijard lir prometa: od vseh zaposlenih in 100 področnih zastopnikov do številnih gostincev po vsej Italiji, ki mu od začetka zvesto sledijo zaradi kvalitete izdelkov. Posebno ga je razveselil obisk slovenskih gostincev, ker je bil to prvi obisk odjemalcev, medtem ko so ogledi šol in drugih sku- pin stalno na dnevnem redu. Da bi se oddolžil, je Šanson obljubil predsedniku gostincev SDGZ Linu Doljaku, da jih bo pred poletjem obiskal v kraški gostilni. Tam bodo imeli tudi ostali gostinci priložnost, da se seznanijo z njegovo uspešno življenjsko in podjetniško izkušnjo. V nadaljevanju izleta so gostinci kosili v gostilni v goricah nad Verono, v kraju San Giorgio di Valpolicella. Tu je domačo kuhinjo Alde Dalla Rosa oplemenitila spomladanska zelenjava in začimbe ter seveda vina istoimenskega vinorodnega območja. Znamenite bogate rdeče sorte (Valpolicella classico, Ama-rone in Recioto iz Valpolicelle) so gostinci, ki sta jih vodila še predsednik go-riških gostincev Avguštin Devetak in podpredsednica SDGZ Čedad Tereza Covaceuszach, pokusili tudi na posebni degustaciji na posestvu bratov Speri, ki obsega 50 hektarjev površine, od tega 45 ha vinogradov in 5 oljčnih nasadov. Kosilo v kvalitetni domači gostilni in obisk kleti je organiziral enogastronom-ski konzulent iz Pordenona Paolo Alba-netti, ki oskrbuje gostilne v Furlaniji -Julijski krajini in Venetu s pristnimi in izbranimi izdelki, od vin do olja, moke, začimb in drugih kuhinjskih sestavin. Udeleženci se morajo za uspeh poučnega in prijetnega izleta zahvaliti prav njegovemu posredovanju in sodelovanju tržaškega zastopnika Šanson Justa Fabianija, ki je omogočil potovanje in obisk tovarne. Davorin Devetak 3. MAJ 1996 v LIRAH 52 S valuto nakupni prodajni $ ? ameriški dolar 1544,00 1585,00 nemška marka 1012,00 1038,00 5 o francoski frank 298,00 307,00 P E G. holandski gulden 901,00 929,00 belgijski frank 48,70 50,70 g i funt šterling 2314,00 . 2384,00 irski šterling 2397,00 2470,00 danska krona 261,00 269,00 58 grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1130,00 1165,00 |? japonski jen 14,70 15,30 8$ švicarski frank 1239,00 1277,00 ?.| avstrijski šiling 143,30 147,60 "35 S lf norveška krona švedska krona 234.00 224.00 242.00 231.00 <8 | portugalski escudo 9,80 10,20 := španska pezeta 12,00 12,60 § avstralski dolar 1225,00 1262,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,20 11,70 S hrvaška kuna 265,00 290,00 ' ---------------1 c 3. MAJ 1996 v LIRAH 3. MAJ 1996 v LIRAH 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni prodajni valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1548.00 1015.00 297.00 899.00 48,86 2308.00 2389.00 261.00 6,23 1127.00 1242.00 142,86 11,10 1578.00 1033.00 307.00 924.00 50,66 2388.00 2484.00 271.00 6,83 1162.00 1267,00 147,36 11,60 ameriški dolar ECU nemška marka francoski frank funt šterling holandski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski escudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka avstralski dolar 1564,880 1922,610 1024,340 302,770 2352,640 917,070 49,821 12,275 265,790 2436,210 6,426 9,953 1147,530 14,972 1259,970 145,570 238,280 228,670 325,510 1245,180 - ameriški dolar funt šterling irski funt kanadski dolar nizozemski gulden švicarski frank belgijski frank francoski frank danska krona norveška krona švedska krona italijanska lira avstrijski šiling španska peseta portugalski escudo japonski jen finska marka 1.5007 2.2676 2.3436 1.1055 89.387 23.120 4.8587 29.375 25.850 23.078 22.345 0.9534 14.200 1.1912 0.9700 1.3805 31,940 1.5047 2.2746 2.3506 1.1095 89.497 123.220 4.8687 29.435 25.910 23.138 22.405 0.9574 14.220 1.1952 0.9730 1.3820 32.020 1.5087 22816 2.3576 1.1135 89.607 23320 4.8787 29.495 25.970 23.198 22.405 0.9614 14.240 1.1992 0.9760 1.3835 32.100 GLEDALIŠČE / DOBRA VLOGA LUČKE POČKAJ Pretresljiva slika družinskega pekla in osamljenosti Virginio Gazzolo in Lučka Počkaj na odru Rossettija Deželno stalno gledališče je v redni abonmajski spored v tržaški dvorani Rossetti in tudi v okvir Festivala sodobne dramatike vključilo krstno postavitev drame mladega italijanskega avtorja Roberta Cavosija II mare-sciallo Butterfly. Predstavo v produkciji tukajšnjega italijanskega stalnega gledališča je režiral Antonio Calenda, ki s tem delom nadaljuje lansko plodno sodelovanje z avtorjem, s katerim je lani v sezoni La Contrada predstavil vznemirljivo dramo o ženski vključenosti v zaprti svet mafije Rosane-ro. Z dramo II maresciallo Butterfly je Roberto Cavo-si lani prejel nagrado »Giuseppe Fava« za gledališka dela, ki se strogo posvečajo sodobni problematiki. Naslovni junak je podčastnik italijanskih karabinjerjev, ki je ostal sam po ženinem samomoru. Samote mu ne lajšata odrasla sinova, ki ju je materina tragična smrt prav tako močno zaznamovala. Stvari se že bolj zapletejo, ko se vdovec poroči s precej mlajšo Arevik, ki se je izselila v Italijo, da bi ubežela težki stvarnosti v svoji domovini. Sinova ne skrivata ljubosumne sovražnosti do tujke, ki se je vsilila na materino mesto, tudi očeta samega je v novi zakon gnala osamljenost, strah pred samim sabo, ne pa želja, da bi ponovno zaživel. Navidezno vdana Arevik prav tako skriva svoje resnične namene, ki so jo privedli do poroke, s katero si bo zagotovila italijansko državljanstvo. Preteklost nastopajo- čih, njihov zanačaj in težave, ki jih tarejo, gledalci spoznavajo v učinkovitih dialogih, v katerih je res čutiti današnjo vsakdanjo stvarnost. Pod spretnim vodstvom Antonia Calende, ki zna ustvariti scene, ki prodrejo globoko v dojemljivost občinstva, osebe v drami polno zaživijo. Virginio Gazzolo je maresciallo Filippo Fanti, v katerem se krčevito prepletajo nasprotujoča si čustva: s prezirom združena ljubezen do prve žene, ponos na sinova, ki pa jima ne nudi razumevanja in topline. Lučka Počkajeva je prepričljiva Arevik, pri kateri bi začetno odmaknjenost lahko pripisali dejstvu, da je tujka v ne-pozanenm svetu, ali pa tudi njeni osebni hladnosti, vsekakor je na koncu edina oseba, ki si prav zaradi težkih preizkušenj, ki jo prizadenejo, pribori dostojanstveno življenje. Dobra sta tudi Sergio Pierat-tini in Silvano Torrieri kot Fantijeva sinova Mar-co in Luca, ki vsak po svoje trpita in trpinčita očeta. Učinkovita je tudi Andreja Blagovič v vlogi ruske prostitutke Irine, Are vikine zaupnice. Pri oblikovanju predstave sta sodelovala Se Pier Paolo Bisleri s sceno, ki primerno prikazuje običajno malomeščansko stanovanje, kraj vsakdanjega družinskega pekla, in Germano Mazzoc-chetti z glasbo, ki poudarja dogajanje na odru. (bov) NA REVIJI MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE Zbori iz Primorske so se dobro izkazali Odlična uvrstitev otroškega zbora F. Venturini Na XV. reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi od 24. do 26. aprila je sodelovalo 39 otroških, mladinskih in mešanih mladinskih zborov iz cele Slovenije in eden iz zamejstva. Kriteriji ocenjevalne žirije, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki mladinskega petja Jernej Habjanič, Majda Hauptman in Karmina Silec, so bili na določeni zahtevni ravni. Po rezultatih njihovega dela sodeč, je ocenjevanje bilo objektivno. Ker si na tem mestu ne morem privoščiti podrobnejših ocen tolikšnega Števila zborov, naj vsaj navedem in poudarim uspehe pa tudi pomanjkljivosti zborov primorske regije, od koder se jih je prijavilo sedem - iz Vipave, Vole, Tolmina, Štanjela, Dekanov, Nove Gorice in Ajdovščine ter zamejski iz Domja pri Trstu. Ta otroški zbor in otroški zbor iz Volč sta se uvrstila med pet najboljših v svoji kategoriji. Prvi, otroški zbor Fran Venturini od Domja pri Trstu vodi Suzana Žerjal, ki ga je glasovno skrbno pripravila, kar se je odražalo v zlitem unisonu, kakor tudi v celoti, le v višji dinamični stopnji se je pojavilo nekaj stisnjene forsiranosti, zato bo potrebno veC pozornosti posvetiti dihanju in nastavku; izgovarjava je pravilna, deluje enotno in je ritmično trden. .Opozoril bi na nekoliko preglasno-sicer ustrezno klavirsko spremljavo. Otroški zbor podružnice Sole v Volčah vodi Klavdija Rot in, kakor jd poznamo že s področnih revij, kar uspešno. Dosegla je določeno potrebno glasovno zglaje-nost in mehko obarvan ton pristnega otroškega glasu. Najprepričljiveje se je odzval, s posebno toplino občuteni, Večer P. Kalana. Med najboljše mladinske zbore je žirija uvrstila zbore iz Štanjela, Vipave, Nove Gorice in iz Ajdovščine. Prvi, iz podružnice Sole v Štanjelu, vodi Majda Zgonik. Ta zbor je po številu pevcev najmanjši, zato ni bilo lahko doseči potrebnega glasovnega zlitja, ki ga pogojujejo jasna izgovarjava, dokaj dobro izvežbana dihalna podpora in pa pevska disciplina. Tako sta zborovodka in pianist Vladimir Babin lahko spontano utisnila pesmim svoj muzikalni navdih, da so prepričljivo odzve-nele. Se bolj plastično so se odzvale interpretacije Številčno močnejšega mladinskega zbora osnovne Sole »Drago Bajc« iz Vipave, ki ga vodi Zvonka Starc. Tudi ta zborovodkinja sodi med tiste, ki že več časa po regijskih revijah izstopa po skrbnih pripravah; te so bile vedno odraz zagnanega resnega dela. Dosegla je dokajšnjo homogenost glasovnih skupin, enotnost in uravnoteženost. Priporočal pa bi, da vokalu »i« posveti več kontrole in malo bolj disciplinira alte (Kogoj: Trobentica, Tomc: Prepelica). Najbolj nazorno izrazni sta bili Kogojeva Trobentica in zlasti Se s primarnim občutjem ožarjena Pomladna J. Ježa. Mladinski zbor osnovne Sole »Fran Erjavec« iz Nove Gorice, ki ga vodi Milena Prinčič, potrebuje Se večjo uvežbanost v pogledu glasovno tehničnih zahtevnosti, da bi dosegel se boljše dihanje in potrebno sapno podporo ter s tem stabilnejšo intonacijo, skratka, bolj čisto in homogeno petje. Najbolj glasovno izčiščena in prepričljiva je bila pesem Hihitavca R. Kokošarja. Mladinski pevski zbor osnovne Sole iz Ajdovščine, ki ga vodi Marinka Šuštarjeva, je predstavljal na reviji vrhunec pevske umetnosti kategorije mladinske sestave in sploh dogodek pristne umetniške učinkovitosti. Številčen zbor je glasovno izredno izdelan v vseh sestavinah estetskega petja, uravnotežen, zlit in enoten v delovanju. Marinka Šuštar je osebnost prvinskega dojemanja tonske umetnine, ki jo oblikuje s svojim otipljivim muzikalnim naponom v izrazno močno poustvaritev, v osvajajoči odmev svojsko zagnanega interpretiranja. Nič čudnega, če je žirija ajdovski zbor ocenila kot najboljši zbor mladinske sestave in dirigentki namenila nagrado »za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa«. Otroški zbor iz Dekanov, ki je vedno sodil med boljše zbore, letos ni dosegel potrebne stopnje glasovne dovršenosti, kar si razlagam z menjavo pevcev, ki jih pevo-vodkinja ni uspela pripraviti do potrebne mere. Pueri cantores, Cerkveni mladinski zbor Marija Vnebovzeta iz Tolmina vodi temperamentna Barbara Kovačič, ki pa je posegla po preveč vokalno tehnično in interpretacij-sko zahtevnih delih (GB. Pergolesi, E.M. Deale), ki terjajo glasovno bolj izdelan zbor, čemur bo potrebno posvetiti Se več dela. Umetniško najbolj markanten nastop cele revije pa je bilo izvajanje mešanega mladinskega zbora Centra srednjih sol iz Velenja, ki ga vodi že tako po odlikah glasovno izvrstno formiranega zbora kakor tudi po muzikalno globoko zajetih in izjemno povednih interpretacijah poznana Danica Pirečnik. Komorni mešani zbor Škofijske gimnazije v Ljubljani, ki ga vodi Damijan MoCnik, ima zelo lepe glasove in je dokaj uravnotežen med Zenskim in moškim delom. Med zelo dobre mladinske mešane sodijo še zbor Tehnik iz Celja, ki ga vodi Meta JagodiC-Pogačar, zbor Veter Glasbene mladine Ljubljanske, ki ga vodi Urša Lah in izvrsten zbor Srednje glasbene in baletne Sole iz Ljubljane, ki ga vodi Tomaž Habe. Med dekliškimi pa sta zbor KUD iz Smartna pri Slovenj Gradcu, ki ga vodi Janez Kolerič in zbor Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije iz Ljubljane, ki ga vodi Janja Dragan. Organizacija revije je bila dobra. Bilo je sedem koncertov, na katerih so se zbori vrstili brez zastojev. Revijo je obiskalo več skladateljev in dirigentov, ki jih je vodstvo predstavljalo poslušalcem s ciljem, da jih cim bolj približa mladim pevcem, kar predstavlja smiselno in blagodejno novost. Revijo so z naklonjenostjo spremljali tako prebivalci kakor njihovi občinski predstavniki z opazno naklonjenostjo, ki je v zadnjem času bolj redka in ji gre vse priznanje. Ivan Silič Svojevrstna liturgična glasba odličnega Hilliard Ensembla Tržiška občina prireja tudi letos niz različnih manifestacij pod skupnim imenovalcem mednarodnega festivala »Neli 'aiia della sera«, ki je posvečen Sredozemlju in glasbi. Prejšnji teden je bil na vrsti koncert, ki ga je oblikoval mednarodno znani The Hilliard Ensemble. Vokalna skupina se je predstavila kot kvartet, ki so ga sestavljali kontrotenorist David James, tenorista Rogers Co-vey Crump in John Potter ter baritonist Gordon Jones. Izvajalci so, ob prisotnosti Številnega in raznolikega občinstva, že na samem začetku dokazali svojo izredno tehnično in vokalno pripravo; posebej velja poudariti, da je njihova zvočna tehnika vsekakor različna od običajne operne prakse, saj sega repertoar te skupine predvsem v srednjeveško in baročno glasbeno zapuščino. Ne gre pozabiti, da se ansambel zanima tudi za sodobno glasbo, Številni komponisti so mu namreč posvetih svoje novonastale skladbe, kot npr. Paert, Holliger, Elena Firsova idr. Mešanica med staro in sodobno glasbo pa je dokaj stalni element, ki ga Številne skupine upoštevajo pri oblikovanju svojega repertoarja. The Hilliard Ensemble je na koncertu, ki se je odvijal v sugestivni zvočnosti akvilejske bazilike, predstavil skladbe, nastale za liturgične obrede; sosledica skladb je tako tudi sledila spritualni poti maSe in njeni razdelitvi. Koncertna uporaba skladb, ki so tesno povezane z masno funkcijo je vsekakor odprto vprašanje, s katerim se muzikologi Se vedno ubadajo; če namreč ločimo skladbo od njene funkcionalne naloge, se izneverimo njenemu prvotnemu namenu in jo tako značajsko spremenimo. Mimo tega pa lahko ugotovimo, da bi pri mašnemu obredu težko doživeli tako kakovostno podajanje, kot je bilo ono, s katerim je skupina Hilliard očarala svoje občinstvo. Preko dinamičnih nians, zlitja glasov in in-tonančne brezhibnosti so vsi Štirje pevci uspešno obvladali zapleteno polifonsko prepletanje glasov in zvočni svet modalnosti (tj. organizacijski sistem zvokov, ki je obstajal pred dur-molovsko razdelitvijo). Pevci Hilliarda so nam podali skladbe Giovannija Pierluigija da Palestrina in Tomasa Luisa de Victoria, v katere so vpletali tudi krajše gregorijanske odlomke. Ce se ozremo po zgodovini glasbe, lahko ugotovimo, da sodita oba skladatelja, Italijan Palestrina in Spanec Victoria, v isto gibanje, ki ga poznamo kot protireformacija. Na tridentinskem koncilu se je katoliška skupščina odločila, da samo Palestrina predstavlja najbolj »čisto« polifonijo, po kateri naj bi se zgledovali vsi ostali skladatelji. Ob italijanskem gibanju katoliške protireformacije, katere je torej najvažnejši glasbeni predstavnik prav Palestrina, pa je stala najbližje papežu in »čisti« veri Se Španija, ki jo je v tem koncertnem sporedu predstavljal Victoria. NasploSno je izbira celotnega koncertnega sporeda jasno nakazala, da je The Hilliard Ensemble ne samo neoporečna skupina z izvajalskega vidika, ampak tudi da imajo njeni člani zelo dobro glasbeno-zgodo-vinsko izobrazbo. Slednji rekvizit pa je neobhodno potreben predvsem za tistega glasbenika, ki se ukvarja s staro glasbo. Luisa Antoni DO 19. MAJA V MILANSKEM GLEDALIŠČU SMERALDO Rocky horror se vrača London, spomladi leta 1973. Mladi talentirani komediograf Richard 'O Brien zaključuje svoje krstno delo, The Rocky Horror Show, prvi musical na temo tran-seksualcev, ki se je z dobro mero ironije lotil angleške starokopitne miselnosti. Spolnost in horror, mešanica mrežastih nogavic in spolnih odnosov, ki se je hitro izkazala za izredno učinkovito. Mesečnik Variety je Rocky Horror Shovvu zapisal dve bodočnosti: potepuštvo in uspeh. In res, musical je poosebil obe lastnosti. V sedmih letih, kolikor so ga igrali v Londonu, se je selil iz dvorane v dvorano, o uspehu pa govori število replik, ki je samo v Londonu doseglo mejo 3.000 predstav. Kljub dejstvu, da so Rocky Horror Show uprizorili tudi v Los Angelesu in New Yorku, pa se ta predstava ni uvrstila med najbolj uspešna tovrstna dela. O njej se je precej govorilo v gledališkem am-bientu in med mladimi, za katere je postala prava cult predstava, morda zaradi uprizorjenih tem pa se ni prebila med sirso publiko. V Hollywoodu so se v času uprizoritve predstave v Los Angelesu odločili za filmsko verzijo, v kateri je igrala tudi takrat neznana Susan Sarandon, producenti podjetja Century Fox pa niso film primemo podprli in ga hitro uvrstili med neuspehe. Film pa je kljub temu dve leti kasneje dosegel nepričakovan uspeh. Zaceh so ga predvajati v poznih večernih ah celo nočnih urah v klubskih kinodvoranah, kjer si je kaj kmalu ustvaril svojo publiko in tako z leti postal eden temeljev glasbenih filmov. Ista usoda je doletela gledališko originalno verzijo, ki je v teh dvaindvajsetih letih bila uprizorjena v Številnih drža vali. Rocky Horror Show je zgodba dveh zaročencev, Brada in Janet, ki gresta na obisk k bivši profesorci. Vreme je sila neugodno, avtomobil se jima ustavi, tako da se peš odpravita do bližnjega gradu, Frankenstein Plače. Vrata jima odpre Čudno bitje z imenom Riff Raff, sprejmejo pa ju nenavadno oblečeni ljudje in seveda Frank, kraljica transeksualcev, ki v laboratoriju pripravlja plavolasega lepotca Rockyja. Dogodivščine te posebne noči so z odlično glasbeno podlago trama Rocky Horrorja, ki si ga lahko v teh dneh ogledamo tudi v Milanu. V gledališču Smeraldo, ki je v zadnjih letih ubral hvalevredno vlogo predlagatelja italijanski publiki Številnih musica-lov, so včeraj začeli z igranjem 'O Brieno-vega dela. Rocky Horror Show bo v Milanu do vključno 19. maja, predstave pa se odvijajo ob delavnikih ob 21. uri, ob praznikih pa ob 16. uri. Cene vstopnic so razmeroma nizke (od 30.000 do 50.000 lir), informacije glede vstopnic pa dobite na tel. Številki 02/29006767. AleS VValtritsch SVET / IZREDNA POTRESNA DEJAVNOST OD KITAJSKE DO JAPONSKE IN AMERIKE Žrtve v Notranji Mongoliji drugje le strah in panika Najbolj zaskrbljeni so Japonci ki pričakujejo »veliki potres«, ki bi lahko uničil prestolnico PEKING, TOKIO, VVASHINGTON - V zadnjih 48 urah so po svetu zabeležili izredno potresno aktivnost, ki je povzročila največ gorja v kitajski Notranji Mongoliji. Oblasti so najprej trdile, da je potres v Baotouju terjal le gmotno Škodo in nekaj ranjenih, kasneje pa so sporočili, da je življenje izgubilo najmanj osem oseb, ranjeni pa naj bi bilo veC kot sto ljudi. Potres 6, 4 stopnje po Richterju je ob 11.32 po krajevnem Času prizadel okrožje Guayang in Singuai v predmestju Baotouja (300 kilometrov severozahodno od Pekinga), ki je gospodarsko srediSCe Notranje Mongolije ob reki Hoangho. Pobesni sunek so občutili tudi v upravnem središču Huheaode, kjer pa ni povzročil škode. Da je bil pobesnu sunek izredno močan, priCa tudi podatek, da so ga občutili stanovali v višji nadsbopjih v 300 kilomebov oddaljenem Pekingu. Včeraj ob 11.23 po krajevnem Času pa je pobesni sunek 5. stopnje po Richterjevi jakostni lestvici prizadel tudi japonsko otočje Rjukju, ne da bi povzročil žrtev in gmotne škode. Epienter je bil pri otoku Amami, občutili pa so ga tudi pre- bivalci Okinave. Predvčerajšnjem sta Japonsko prizadela druga dva podobna po-besa, ki sta terjala le zanemarljivo gmotno škodo. Ta izredna pobesna dejavnost seveda skrbi Japonce, ki pričakujejo pred koncem stoletja na območju Tokia »veliki pobes«, ki bi lahko povzročil nepopisno razdejanje. Lanskega januarja je namreč pobes 7,2 stopnje po Ricterju na območju Kobeja terjal veC kot 6 tisoč mrtvih. »Veliki pobes« pa naj bi presegel jakost 8. stopnje po Richterju, tako da je lahko vsakomur jasno, kakšne bi bile posledice za Tokio. Včeraj pa je moCan pobesni sunek prizadel tudi Seattle glavno gospodarsko središče zahodnoameriške zvezne države VVashington. Krajevni seizmološki laboratorij (na sliki AP) je zabeležil pobesni sunek 5,3 stopnje po Richterju. Zvezni seizmološki center v koloradskem Goldenu pa je zabeležil sunek 5,4 stopnje po Richterju. Trideset sekund trajajoči potresni sunek je povzročil ogromno panike, kratkobajen elekbicni mrk, minimalno škodo, nihče pa ni bil ranjen. VESOLJE / SATELITSKI POSNETKI AGENCIJE NASA ZDA / TEDEN DNI PO »NESREČI« Nepričakovano večja sončna dejavnost Sonce se namreč sedaj nahaja v »mirnem obdobju« enajstletnega sončnega ciklusa Colbyja niso našli X 10 NEW YORK - »Bill je še živ in Čaka na reševalce,« bdi Zena nekdanjega šefa ameriške tajnoobvešCeval-ne službe CIA VVilliam Colby, ki je v nedeljo izginil med izletom s kanujem na nekem pretoku reke Po-tomac v Marylandu. Vsi dosedanji poskusi, da bi ga našli tudi s pomočjo potapljačev, psov in najsodobnejše opreme za infrardeče iskanje virov toplote pa so bili neuspešni, tako da so preiskovali prepričani, da je Colby utonil, reka pa je njegovo truplo odnesla neznano kam. »Ta je bosa,« bdijo novinarski izvedenci za tajne službe, ki ne verjamejo v nesrečo, ker je Colbyjevo izginotje preveč Čudno, nekdanji šef tajnoobvešCe-valne službe CIA pa je imel kar preveč sovražnikov. Njegova žena Sally Shelton Colby pa se obupano oprijema zadnje bilke in trdi, da je njen mož še živ, da ni tako banalno umrl, potem ko je preživel dva spusta s padalom v zasedeni Franciji in Norveški med drugo svetovno vojno in je prav tako preživel vietnamsko vojno. Po njenem je bil VVilliam Colby v izredni telesni VVASHINGTON Ameriška vesoljska agencija NASA je posredovala satelitske posnetke Sonca, iz kateri je razvidna še kar precejšnja dejavnost, kljub temu da je Sonce v sredini tako imenovanega »mirnega obdobja« v enajstletnem sončnem ciklusu, ko je najmanj sončnih peg in protuberanc. Na spodnji sliki je levo vidna 129 tisoč kilometrov visoka eruptivna protuberanca. Iz zaporedja slik so znanstveniki izračunali, da se je orjaški steber dvigoval s hibostjo 24 tisoč kilomebov na uro. (Telefoto AP) kondiciji, med drugim je vstopal v svoj kanu vedno z rešilnim jopičem, tako da bi v vsakem primem ostal na površju in ne bi utonil. Colbyja so sosedi zadnjic videli v soboto zveCer pred njegovim podeželskim domom ob bregu VVicomica, ki se nekaj sto metrov nižje izliva v Potomac, potem ko je svoji ženi povedal, da se ne počuti najbolje. »Kaj ga je siblo, da se je v noCi na nedeljo s kanujem podal na razburkane vode«, se upravičeno sprašujejo v ameriških vohunskih krogih. Svoje pomisleke so posredovali New York Postu in izrazili domnevo, da je nekdo Colbyja na domu ugrabil in je nato hlinil nesrečo s kanujem. Colby je imel navsezadnje ogromno sovražnikov. Sodeloval je namreč s kongresom in ga seznanil z umazanimi posli ameriške tajnoobvešCe-valne službe CIA, tako da se je na smrt zameril njenim funkcionarjem in tajnim agentom. Prav zato ga je takratni predsednik Ge-rald Ford zamenjal z bolj molčečim Busem. Vsekakor pa tudi preiskovalci kljub tezi o nesreči ne izključujejo možnosti kake umazane igre. NOVICE V Pekingu usmrtili 8 oseb PEKING - S klasičnim in varčnim sbelom v tilnik so v Pekingu včeraj usmrtili osem kriminalcev, ki so bili obtoženi umorov in ropov. Včerajšnje usmrtitve so po pisanju pekinškega Časopisja le uvod v novo vladno represijo proti rastočemu kriminalu, ki povzroča nezadovoljstvo med prebivalstvom. Pet mrtvih na Popocatepetlu CIUDAD DE MEXICO - Kot je sporočil mehiški radio, so reševalne ekipe končno našle petčlansko alpinistično navezo, ki so jo od srede pogrešali na Popocatepetlu. Peterico so našli na višini 5.300 mebov. Po prvi ugotovitvah, naj bi zdrknili v prepad, potem ko je vanje udarila sbela. Vsi so bili izkušeni hribolasci, ki so imeli s seboj primemo opremo, tako da je nesreči bobovalo le nesrečno naključje. Ognjenik Popocatepetel je visok 5.465 mebov in je priljubljena točka, ker se nahaja le dobrih petdeset kilomebov od mehiškega glavnega mesta. Meningitis kosi v Afriki OUAGADOUGOU - V sahelski Burkini Faso je epidemija meningitisa v zadnjih štirih mesecih terjala veC kot 4 tisoC življenj. Zdravstvene oblasti v Ouagadougouju pa so prepričane, da je najujše mimo. Širokopotezna akcija cepljenja, naj bi obrodila prve sadove, ker se je število novih obolelih za epidemičnim meningitisom v zadnjih petnajstih dneh s 5.903 znižalo na 1.467. Epidemija meningitisa pa še vedno razsaja v skoraj vseh zahod-noafriških podsaharskih državah. Položaj je kot kaže še najbolj dramatičen v Nigeriji, kjer režim poskuša prikrivati prave razsežnosti epidemije. SLOVENIJA Sobota, 4. maja 1996 Novo domovanje Republike LJUBLJANA - Od danes Republika domuje na novem naslovu, to je na Vojkovi 78, v prostorih podjetja Dan. S preselitvijo so dobili tudi novo telefonsko številko 061/16-84-456, številka telefaksa pa je 061 /345-285. Vse informacije ali reklamacije v zvezi z dostavo časopisa sprejemajo na telefonu 061 /446-290 ali telefaksu 061 /18-51-641, ki deluje 24 ur na dan. Sodelavci Republike upajo, da bodo v boljših delovnih razmerah lahko pripravljali še bolj kakovosten časnik. (C. R., foto: Uroš Potočnik) jS& Nove podobe mesta LJUBLJANA - Tam, kjer je še pred nekaj leti bivala ljudska vojska ranjke Jugoslavije, tam, kjer je stala vojašnica Ljube Šercerja, vse hitreje dobiva končno podobo novi sfanovanjsko-poslovni kompleks, ki so ga odgovorni poimenovali Ljubljanski dvor. Dolga in ostra zima gradbincev očitno ni pretirano zmotila, saj so dela večinoma potekala nemoteno. Vsaj če sodimo po vse večjem številu novih, bleščečih in pisanih pročelij. Kdo in kakšni bodo stanovalci novega kompleksa, pa bomo verjetno tudi prav kmalu videli. (N. R., foto: B. Reya) Hi ■ JELKO KACIN PO OBISKU JAVIERJA SOLANE Slovenija trdno odločena za vstop v zvezo Nato Vso nova vojaško opremo je v skladu z Natovimi standardi LJUBLJANA - Pred dnevi se je v okviru srednjeevropske turneje na obisku v Sloveniji mudil generalni sekretar Severnoatlantske zveze (NATO) Javier Solana, ki je v Ljubljano pripotoval iz Bratislave, pot pa je nadaljeval v Tirano. Pogovarjal se je z najvisjimi predstavniki slovenske države, med njimi tudi z obrambnim ministrom Jelkom Kacinom. Kaj je osnovna informacija, ki ste jo hoteli posredovati Solani? Kot temeljno sporočilo ministrstva za obrambo Natu bi veljalo poudariti spoznanje, da se Slovenska vojska zelo hitro prilagaja standardom Nata, kar ima korenine v nekaj predhodnih potezah slovenske države. Ena od njih so nedavno sprejeti sklepi državnega zbora, ki je na izredni seji govoril o približevanju Evropski uniji in Natu. So nedvoumni, kar zadeva nase namene. Druga je zakon o financiranju temeljnih razvojnih programov obrambnih sil iz leta 1994, ki govori o tem, da je treba in je mogoče kupovati le vojaško opremo, ki ustreza standardom Nata. Ta odločitev je za Slovenijo obveza, ki se je držimo, s čimer hočemo poudariti našo odločenost za vstop v polnopravno članstvo v Natu. V Natu takšne obveznosti ni, za njih velja le priporočilo. Sicer pa je generalni sekretar Solana obiskal eno od enot Slovenske vojske, kjer smo mu predstavili našo vojaško gorsko šolo na Bohinjski Beli, letel je tudi s helikopterjem in upam, da se je prepričal o tem, da dosledno izpolnjujemo merila in standarde na tem področju. Posebej je bil navdušen nad dejstvom, da je približno osem odsto-' tkov častniškega kadra v Sloveniji že opravilo ustrezne jezikovne tečaje po standardih Nata, kar je v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami izredno visok delež. Med obiskom ste mu predstavili nekatere primerjalne prednosti Slovenije pred drugimi državami, kandidatkami za polnopravno članstvo v Natu. Katere so te prednosti? Slovenija je vsekakor država, ki že dolgo izpolnjuje nekatera načela, ki so pogoj za sodelovanje v Partnerstvu za mir. Na prvem mestu velja omeniti spoštovanje človekovih pravic, potem je treba zagotoviti demokratično družbeno ureditev, civilni nadzor nad delovanjem oboroženih sil in tr- žno gospodarstvo. Pri drugih kandidatkah morajo spremeniti tudi nekatere miselne vzorce, ki so bili visokim častnikom privzgojeni še v času Varšavskega sporazuma. Velika prednost je tudi dejstvo, da imamo razmeroma dobro urejene odnose s sosednjimi državami. Prvi državi, s katerima smo podpisali dogovor o sodelovanju na obrambnem in vojaškem področju, sta Avstrija in Madžarska, ki sta obe članici Partnerstva za mir. Z Avstrijo imamo celo skupen nadzor nad zračnim prostorom na zgornjem nivoju, kar je stvar, o kateri se druge države šele pogovarjajo. Z Italijo, ki je članica Nata, usklajujemo podrobnosti sporazuma o obrambnem in vojaškem sodelovanju. Smo zelo prilagodljivi, kar potrjujejo tudi predstavniki Ifo-rja, ki so zadovoljni s podporo, ki jo od nas dobivajo pri tranzitu čez Slovenijo. Potem pa je tu še dejstvo, da nikdar nismo bili člani Varšavske zveze in se zato ne srečujemo s takšnimi težavami kot v državah, ki so bile članice te zveze. Tam namreč obseg vojaškega sistema krčijo, medtem ko smo ga pri nas začeli šele graditi. Tako se lahko izognemo vsem napakam in zablodam, ki so posledica tradicionalnega sistema. Majhna ekonomija, kot je slovenska, se je sposobna tudi hitreje prilagajati morebitnim spremembam; omenil sem že jezikovne tečaje, na katerih slovenski predstavniki dobivajo izredno dobre ocene. Vse to so prednosti, ki jih ima Slovenija. Se vam po Solanovem obisku zdi, da je Slovenija kaj bliže Natu, kot je bila pred njim? Po obisku je predvsem realna ocena tukajšnjega dogajanja za tujce veliko lažja. To velja predvsem za generalnega sekretarja, kar pa se njegovega spremstva tiče, sem spoznal nekaj ljudi, ki so izjemni poznavalci Slovenije. In če Solani že manjka kakšen drobec vedenja o Sloveniji, sem prepričan, da mu ga bodo pomagali odkriti. Ena od pomembnejših nalog bo prav gotovo usklajevanje obstoječe slovenske vojaške opreme s standardi Nata. Kako daleč smo pri tem? Najpomembnejše je sodelovanje med članicami Nata na področju zračne obrambe. To je namreč tako sofisticirano opravilo, da zahteva isto tehnologijo pri vseh uporabnikih. Uskladitev sistemov zračne obrambe je obvezno, medtem ko je uskladitev na vseh drugih področjih le priporočilo. Vse korake, ki jih delamo na področju vzpostavljanja sistema zračne obrambe, y celoti načrtujemo v skladu z Natovimi standardi. Pomembno področje so tudi zveze. Podpisali smo že pogodbe o nakupu nekaterih ključnih delov komunikacijske opreme, ki je v celoti v skladu z zahtevanimi standardi, kar je potrdilo tudi poveljstvo Nata v Bruslju. Tudi pri izbiri orožij in druge opreme testiramo in izbiramo proizvajalce iz okvirov Natovih standardov, enako počnemo pri izbiranju vozil. Odločamo se skratka za nakupe, ki bodo omogočali, da bodo slovenske enote popolnoma prilagodljive v situacijah, ko bodo šle v okviru Nata v skupno vajo. Opremo vzhodnega porekla pa ustrezno nadgrajujemo, tako da bo njena uporaba čim bolj učinkovita. Upam si celo trditi, da je Slovenija med državami, ki so doslej na področju prilagajanja storile največ. Slovenija bo imela svojo enoto za sodelovanje z Natom. Kakšen pa bo njen status? To bo manjša enota, ki bo namenjena sodelovanju zunaj slovenskega ozemlja. Že lani je Slovensko vojsko na vaji Co-operative Nugget zastopal vod specialne brigade iz Kočevske Reke, zdaj pa oblikujemo posebno enoto, ki bo po formaciji enaka bataljonu, polno pa bo sestavljena v približno dveh letih. Zaradi vojaškega roka, ki je prekratek za to, da bi vojake izurili in uporabili v času sedmih mesecev, bo ta enota v celoti profesionalna. ZaCele so se priprave za vajo, ki bo v Sloveniji potekala v okviru Partnerstva za mir. Za kakšno vajo gre? Pripravljamo se za vajo z imenom Cooperative Aid, kjer bomo vadili uporabo sanitetnih enot držav članic Nata. Vaja bo na ozemlju Slovenije v letu 1997, priprave pa bodo potekale že letos. Nedavno je bila na obisku v Sloveniji skupina visokih Natovih sanitetnih častnikov, dogovarjanje pa bomo nadaljevali jeseni. Skupno število vseh sodelujočih na vaji presega številko tisoč. To bo prva zelo specializirana vaja na področju sodelovanja Nata in partnerskih držav pri uporabi sanitetnih enot. Ta vaja je zelo pomembna za interoperabilnost, spoznanje, da so vse države sposobne zagotavljati medicinsko podporo vsakršni operaciji, pa je po mojem mnenju eden pomembnejših ciljev. Del potrebnih znanj bomo preizkusili letos jeseni na vaji civilne zaščite za primer potresa, ki se je bodo udeležili tudi pripadniki sanitetne enote Nacionalne garde iz Kolorada. Za konec Se neizogibno vprašanje: kdaj bo po vaši oceni Slovenija vstopila v polnopravno Članstvo v Natu? Obstajajo trije scenariji. Prvi, ki je najbolj pesimističen, pravi, da se na tem področju še vsaj deset let ne bo zgodilo nič bistvenega, saj bo treba opraviti vrsto prilagoditev na gospodarskem in političnem področju, ki bi omogočile, da se države kandidatke popolnoma integrirajo. Drugi scenarij govori o pol krajšem obdobju, ki naj bi minilo do prvih morebitnih širitev, prednost pa daje usposobljenosti obrambnega sistema držav. Tu ima Slovenija gotovo velike primerjalne prednosti. Obstoji pa tudi tretji scenarij, ki pravi, da bi se vse skupaj zgodilo bliskovito, če bi bil to protiukrep na ogrožanje države, ki je kandidatka za Nato. V takem primeru pride do polnopavnega članstva v zelo kratkem času, vendar pa bi bila to čisto politična odločitev. O natančni letnici bi težko govoril, vsekakor pa sem prepričan, da smo se sposobni uvrstiti v prvo skupino držav, ki bodo na novo vstopile v Nato. Odloča pa vendarle Nato. An tis a Korljan, foto: Boban Plavevski KOMENTAR BERNARD PESJAK Boj izvoljenih za nov kos pogače Vse bolj se bliža jesen in z njo nove parlamentarne volitve. Pravila, po katerih bo igra potekala, so v zadnjih tednih, Se posebej pa dneh, glavna tema vseh v parlamentu zastopanih strank. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko volilnih upravičencev sploh ve, koliko predlogov in referendumskih zahtev oziroma pobud za spremembo volilne zakonodaje je vloženih v proceduro. Se bolj zanimivo bi bilo vedeti, ali to vedo vsi poslanci in poslanke državnega zbora. Vse skupaj je videti nekako takole. V parlamentarni proceduri je novela zakona o volitvah v državni zbor, ki so jo vložili poslanci Socialdemokratov Slovenije, vložene pa so Se tri zahteve za razpis referenduma. Eno je vložila skupina poslancev, drugo državni svet, ki ima tudi svoj predlog sprememb volilnega sistema, tretjo pa Janševi socialdemokrati. Ti so kmalu po vložitvi novele o volitvah v državni zbor na prag parlamenta položili Se predlog zakona o volitvah poslancev, s katerim bi v primeru, da bi bil zakon sprejet, spremenili volilni sistem iz proporcionalnega v večinskega. Zadnje dneve predprazničnega tedna sta na dnevnem redu iztekajoče se redne seje državnega zbora, ki, mimogrede, trnja že od sredine marca, ostala le Se dva predloga zakona. Eden od njiju je pmv novela volilnega zakona, ki jo je vložila SDS. Predstavniki strank oziroma poslanskih skupin so se v tistih dneh dvakrat sestali, da bi našli najmanjši skupni imenovalec, presečišče interesov posameznih strank, ki bi omogočilo dvotretjinsko večino vseh poslancev pri potrditvi zakona v prvem branju, kar pač zahteva ustava. Nadvse zanimivo je, da predstavniki poslanske skupine SDS niso niti enkmt prišli na pogovore, čeprav gre ravno za njihov predlog. Kakorkoli, ostali so pripravili predlog desetih točk, o katerih naj bi se sporazumeli, vendar jim je to uspelo le v Štirih točkah. Pa vendar niso bili pred prazniki sposobni sprejeti niti teh Štirih točk in spraviti novele zakona skozi prvo branje. V dvom-ni namreč niti pri enem štetju ni bilo vsaj šestdeset poslancev. Zdaj naj bi o tem odločali v sredo, vendar, kot opozarjajo mnogi, bo treba pohiteti, ker se 17. maja izteče rok za formalni razpis referendumske zahteve, ki jo je vložila skupina poslancev. Sicer bi utegnilo priti do velikih pmvnih in političnih zapletov, ker če bi bil referendum uspešen, bi bila uzakonitev sprememb do jesenskih volitev pod velikim vprašajem, volilci pa bi volili po pravilih, ki so veljala že na prejšnjih volitvah. Navaden volilec bo mogoče naivno verjel, da si stranke, posamezniki in različne skupine res prizadevajo pripmviti tak zakon, ki bi omogočil cim večje pokrivanje volilnega rezultata z voljo volilcev. Vendar če bi bilo to res, potem gotovo ne bi imeli toliko razhčnih predlogov. Zato naj bo že zdaj vsakomur jasno, da je to del strategije posameznih strank, ki bi si tako rade izborile takšna pravila igre, ki bi jim za naslednji mandat dala čim večjo moč. Upam, da volilci čez nekaj mesecev tega ne bodo pozabili, če se jim sploh še zdi vredno zapravljati proste nedelje na volišču. SVET Sobota, 4. maja 1996 VELIKA BRITANIJA / MESTNE VOLITVE Hud poraz torijcev Premier Major ostaja optimist LONDON (Reuter, B. S.) - Vladajoča britanska konservativna stranka je na mestnih volitvah - te so navadno najboljši pokazatelj javnega mnenja pred splošnimi volitvami - doživela hud poraz, saj je izgubila polovico sedežev v mestnem parlamentu. Uradni izidi so pokazali, da je vladajoča stranka dobila le 27 odstotkov glasov, pri Čemer so britanski mediji opozorili na dejstvo, da je s tem konservativna stranka drugič v zgodovini zbrala manj kot 30 odstotkov glasov. Opozicijski voditelj Tony Blair je izide Četrtkovih mestnih volitev označil kot »spektakularno dobre«. »Nobena vlada se pri taksni nepriljubljenosti ni uspela vnovič zavihteti na oblast,« je zadovoljno zatrjeval Blair. Kljub nespodbudnim izidom so si v konservativni stranki, kjer so na volitvah pričakovali popoln polom, oddahnili. Premier John Major, ki je bil v zadnjih tednih nenehno tarča kritik, ki so mu očitale slabo voditeljstvo in zmedeno politiko, bo konservativno stranko, kot kaže, vendarle popeljal na naslednje volitve. Nekateri viri blizu konservativne stranke so namreč namigovali, da bi Major utegnil odstopiti v korist njegovega namestnika v vladi Michaela Heseltina, Ce bi konservativna stranka doživela katastrofalen poraz na mestnih volitvah. Toda premier je odločen, da bo njegova stranka naslednje leto na sploSnih volitvah tudi petič zapored zmagala. Predstavniki konservativne stranke so ugotovili, da so od 1200 mest, ki so jih na volitvah »branili«, izgubili kar 575; v mestnem svetu so od 148 mest dobili le tri. »Bodimo odkriti - izidi so zgovorni,« meni George Gar-diner, vodilni kritik Majorja »z desne«. Predsednik konservativne stranke Brian Mawhinney meni, da je laburistični tabor začel prezgodaj pra- znovati, kar ga bo po nje- ni tako slab, saj so se tisti, ki je tradicionalno govem mnenju pahnilo konservativci na Cetrtko- naklonjen konservativ- »na dno«. Privrženci vih volitvah vendarle cem - pa si ni delal utvar, konservativne stranke odrezali nekoliko bolje Zapisal je namreč, da je namreč poudarjajo, da kot lani na lokalnih voli- vladajoča stranka dožive- izid mestnih volitev niti tvah. Britanski tisk - tudi la hud udarec. JAVIER SOLANA V BUKAREŠTI Vrata Nata odprta tudi za Romunijo BUKAREŠTA (Reuter, B.S.) - Generalni sekretar Nata Javier Solana je včeraj prispel v Bukarešto, kjer je romunskim oblastem skušal zagotoviti, da Nato v svojih načrtih za širitev na vzhod, ni pozabil Romunije. »V Natu odločitve o tem, katere države bomo povabili, da se nam pridružijo, še nismo sprejeli,« je dejal Solana. »Zdaj smo sredi procesa dvostranskih pogovorov - videli bomo, kako se bo končal,« je dejal Solana in dodal, da bodo pogovori o morebitnem sprejetju v zavezništvo z zainteresiranimi državami potekali do konca leta. Bukarešta je zadnja postaja voditelja Nata, ki se je v zadnjih dneh mudil na turneji po državah srednje in vzhodne Evrope, Članicah Partnerstva za mir. Romunska vlada, ki je postkomunistično obrambno in politično strategijo gradila zgolj na članstvu v Natu in Evropski uniji, je bila nekoliko presenečena, da je bil generalni sekretar v njihovi državi le šest ur; prav zato so oblasti v Bukarešti od Solane na vsak način hoteje dobiti zagotovilo, da jih zahodno zavezništvo še ni izključilo iz skupine držav, ki naj bi se prve pridružile Natu. Voditelj Severnoatlantske zveze je po pogovorih z romunskimi oblastmi dejal, da v Natu cenijo to, da se je Romunija prva pridružila programu Partnerstva za mir in s tem države nekdanjega vzhodnega bloka pripeljala v bližino Natovega »varnostnega dežnika«, pri Čemer se Solana Romuniji ni pozabil zahvaliti za njen prispevek pri mirovni misiji na območju nekdanje Jugoslavije. Kljub reorganizaciji oboroženih sil po standardih Nata in zahtevah Sporazuma o konvencionalnih enotah v Evropi se Romunija ne more znebiti bojazni, da bi ostala zunaj Natovega okrilja. Diplomati namreč trdijo, da so Madžarska, Češka in Poljska najresnejše kandidatke za zgodnejše Članstvo v Natu. ŠPANIJA IMA NOVEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Aznarjeve reforme po evropskem okusu MADRID - Novi španski ministrski predsednik Jose Maria Aznar, ki ga je danes potrdil španski parlament, je trdno odločen, da bo Španijo popeljal v Evropsko denarno zvezo, vendar analitiki trdijo, da bo moral imeti jeklene živce, Ce bo hotel uresničiti to napoved. Predsednik Ljudske stranke (PP) je premiersko mesto prevzel po trinajstih letih vladavine socialistov, ki so zapustili dokaj klavrno Španijo. Brezposelnost je zelo visoka, javni dolg znaša 65 odstotkov bruto domačega proizvoda, javni sektor se je nenavadno razbohotil. Aznar je obljubil, da bo te številke spravil v red, Španijo pa z liberalnejšo in učinkovitejšo politiko pripeljal v evropski elitni denarni klub. Toda volil-cem, ki so zaradi štiridesetletne vladavine diktatorja Franca na vnovično moc desnice gledali nezaupljivo, je Aznar obljubljal, da bo zadržal sedanjo stopnjo socialne varnosti. »Stranka bo imela zelo malo manevrskega prostora. Sindikati namreč ne bodo dovolili, da bi Aznar pozabil predvolilne obljube,« meni politični analitik Charles Powell iz inštituta Orte-ga y Gasset. Sindikati že opozarjajo na množične demonstracije, do katerih bi prišlo, Ce bi se Aznar dotaknil zdravstvenih, pokojninskih, izobraževalnih in zaposlovalnih izdatkov. »Ne bomo jim dovolili, da bi počeli to, kar navadno počne desnica,« je dejal predsednik Katalonskega sindikata. Trgi so načrte Aznarjeve vlade že nagradili, kar zbuja dodatno upanje, da mu bo vendarle uspelo izpeljati reforme, ki so po mnenju gospodarstvenikov potrebne, Ce hoče Španija držati korak z EU. Trgi so potrpežljivo Čakali na izid Aznarjevih pogajanj s Katalonci, ki naj bi podprli njegovo stranko in tako zagotovili stabilno vlado. Pezeta je v primerjavi z nemško marko dosegla tako visoko vrednost, da je morala Banka Španije posredovati in zaustaviti njeno rast. Visoke vrednosti so dosegli tudi španski borzni indeksi. Bo imel Aznar dovolj moči za izvedbo reform? Vprašanje je, ali bosta Aznar in njegovo moštvo tehnokratov, ki jih podpirajo konservativni Katalonci, imela dovolj politične moCi, da bosta Španijo spravila Cez zadnje ovire na poti v Maastricht. Ljudska stranka, ki jo podpirajo številni finančni analitiki, menijo, da bo Španiji uspelo uresničiti vsa merila in postati resna kandidatka za vstop v Evropsko denarno zvezo (EDZ). »Menim, da nam bo uspelo, saj obstaja zelo trdna politična volja, da Španija že v prvem krogu postane članica EDZ,« je dejal Jose Juan Ruiz, glavni ekonomist državne banke Argentaria. Ali država izpolnjuje pogoje za vstop v EDZ, bodo odločili na temelju gospodarskih izidov v letu 1997. Z inflacijo naj ne bi bilo težav, saj je Banka Španije posredovala nekaj podatkov, ki kažejo, da se bo inflacija naslednje leto spustila pod tri odstotke. Javni dolg bodo tudi nekoliko zmanjšali, tako da naj bi znašal od 63 do 64 odstotkov BDP, kar bi bilo morda še dovolj za vstop v EDZ. Največja težava nove vlade bo zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki ne bo smel presegati treh odstotkov BDP. Leta 1994 je proračunski primanjkljaj znašal šest odstotkov BDP, letos pa naj bi se v skladu z naCrti ustavil pri 4, 4 odstotka, kar bo zelo težko doseči. Zmanjševanje proračunskega primanjkljaja bo zelo zapletena nalo- ga, ne le zaradi Aznarjeve omejenosti pri zmanjševanju izdatkov, marveč tudi zaradi zmanjšanih prihodkov, ki so tudi posledica mirovanja gospodarstva v Nemčiji in Franciji, najveCjih španskih trgovinskih partnericah. »To bo velik izziv... Zagotovo bodo morali razmisliti o zmanjševanju izdatkov na vseh področjih - tudi socialnem,« je dejal Juan de la Mota, direktor podjetja Standard & Poors Iberia. Socialistični vladi je v preteklosti sicer uspelo izvesti nekaj reform na področju zaposlovanja. Zmanjšala je število tistih, ki prejemajo podporo za brezposle-ne, vendar se je pri tem srečala s tremi splošnimi stavkami. Zmanjševanje državnih subvencij Ljudska stranka zaradi nemirov v Italiji, Franciji in Nemčiji bržkone ne bo tvegala reform socialne politike. Analitiki vidijo možnosti za zmanjšanje proračunskih izdatkov v državnih podjetjih, ki z neposrednimi subvencijami in davčnimi olajšavami državi poberejo kar dva bilijona pezet. Isti analitiki menijo, da bo Ljudska stranka poskusila tudi s pospešitvijo privatizacije in prestrukturiranjem nekonkurenčnih gospodarskih panog, kot so jeklarstvo, rudarstvo in državne železnice. Čeprav je gospodarska rast letos nekoliko manjša od predvidene, so analiti ki prepričani, da je Špa- nija, ker je že izvedla nekatere reforme, v boljšem položaju kot druge evropske države blaginje. Zavezništvo Ljudske stranke s Katalonci bo po mnenju analitikov kratkoročno sicer povzročilo nekaj stroškov, vendar bo dolgoročno ustvarilo zaveznika, ki bo Aznarju pomagal prebroditi težavno obdobje zmanjševanja proračunskih izdatkov. »Ljudska stranka ima zaveznika in bo lahko del krivde za boleče poteze - zlasti na področju privatizacije in liberalizacije trgov -prenesla na Katalonce,« meni Powell. Katalonci so se z Ljudsko stranko, ki namerava proraCimske dohodke povečati tudi z zmanjševanjem davčnih utaj, prepirali predvsem o regionalnem nadzoru nad delom davkov na dohodek. Katalonci so dosegli, da se bo 30 odstotkov davkov na dohodek vrnilo v regije, kar bo po mnenju analitikov Aznarju onemogočilo nadzor nad davčnimi utajami. Spanci verjamejo, da bodo ukrepi nove vlade in tesnejše sodelovanje z Evropo Španiji omogočili pravočasno izpolnitev maastrichtskih meril, kar bo Madridu odprlo vrata v EDZ. »Ce bo ljudska stranka na oblasti in nam ne bo uspelo priti v EDZ, na naslednjih volitvah ne bodo dosegli nove zmage,« je dejal Ruiz in dodal, da bodo v Ljudski stranki storili vse, kar bo mogoče, da bodo dosegli spravo med Španijo in Evropo. Tracey Ober / Reuter Novi španski premier se zaradi obilice dela ne bo več dolgo smejal (Reuter) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG V sredo, 8. maja, ob 20.30 premiera komedije: Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jasa Jamnik. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 4. maja, ob 20. uri (red L): P.I. Čajkovski »Evgenij Onegin«. Režija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bare-za. Naslednje predstave: jutri, 5.5., ob 16. mi (red G); torek, 7.5., ob 20. mi (red F); sreda, 8.5., ob 20. mi (red H). Gledališče Rossetti Danes, 4. maja, ob 20.30 (red prva sobota): Stalno gledališča F-JK »II maresciallo Butterfly« Roberta Cavosija. Režija Antonio Calenda, nastopa Virginio Gazzolo. Predstava v abonmaju: odrezek 9 rumen. Spazio Rossetti: ob 16. mi Video. V teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavi »Shakesperiana« Giorgia Al- bertazzija (od 7. do 12.5.), P.P. Pasolini »I Tmcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063). TS FESTIVAL Gledališče dei Fabbri Danes, 4. maja, ob 16. in ob 21. mi (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca Ar- chibugi »La notte della vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel. Gledališče Cristallo Danes, 4. maja, ob 21. mi: Italijanska drama z Reke »Maria Stuarda« Dacie Marai-ni. Režija Nino Mangano. TSFestival: predstava F7. Železničarski muzej (Čampo Marzio) Danes, 4. maja, ob 21. mi: Teatro Studio Giallo »Merima« z Barbaro Della Polla. TSFestival: odrezek F5. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 4. maja, ob 23.30 Stalno gledališče F-JK: »Illazioni su una sciabola« Claudia Magrisa. Nastopa V. Gazzolo. TSFestival: odrezek F6. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče Danes, 4. maja, ob 19.30 - Turrinijeva ljudska igra »Sauschlachten«. Danes, 4.5., ob 11. uri otvoritev 4. Srečanja avstrijskih gledališč - slavnostni govornik Peter Turrini. Javni studio ORF - Glasbena šola: v sredo, 8.5., ob 18. uri 14. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov. Sodelujejo učenci iz Koroške, Slovenije in Italije. DJEKŽE Ljudska Sola - PD Lipa Jutri, 5.5., ob 10.30 vigredni koncert. Sodelujejo vokalna skupina Resonet iz Trsta, vokalna skupina Lipa iz Velikovca in tamburaši iz Šentjanža. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center V petek, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela »Kdo so drugi« Danes, 4. maja, ob 21. mi film Vervanta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi »Ujet- niki vojney ob spremljavi Giovanne Marini. Jutri, 5. maja, ob 21. uri film Vervanta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi »Od Tečaja na Ekvator: ljudje, leta, življenje«. GLASBA TRST Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V ponedeljek, 6. maja, ob 20.45 bo nastopil trio, ki ga sestavljajo Dado Moroni, Rosario Bonaccorso in Mark Taylor. Rossetti V torek, 21. maja, ob 21. mi celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. HUMIN Danes, ob 16. mi bodo na glavnem mestnem trgu nastopili Nomadi. PASSARIANO - Villa Manin V torek, 7. maja bo nastopil Sting. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu Do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella Na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Ma-labottiju; danes, 4. maja bo vodila razstavo dr. Daniela Mugittu. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti Bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure. Železniška postaja Danes, 4. maja, ob 17. mi otvoritev razstave Roberta Kozmana. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Galerija Rettori Tribbio 2 Do 10.5. razstavlja Giuseppe Senigaglia. Galerija ISIS Ul. Corti 3/A Na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36 Do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) Na ogled je razstava Josepha Stabilita. BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giu-sy Grisafy. GORICA Kulturni dom Do 5. maja bo v galeriji Kultmnega doma razstavljala ruska slikarka Olga Samarina. Urnik: vsak delavnik od 9.00 do 13.00. Katoliška knjigarna Na ogled je razstava slikarke Patrizie De-vide. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. SPETER Beneška galerija Se danes, 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik: od 17.00 do 19.00. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli. Galerija Holzer: razstavlja Oswald Oberhuber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gusta- va Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Cmo». ROŽEK Galerija Sikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo Wulz. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner. BISTRICA NA ZILJI Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik - Oki. SPITAL OB DRAVI Galerija v gradu Porcia: do 12.5. razstavlja češki slikar Jan Pistek. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 A. P. Cehov: TRI SESTRE Danes, 4. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 7. maja, ob 19.30: I. Cankar: HLAPCI, za IZVEN in KONTO. SLAVNOSTNA predstava v počastitev 120-letnice Cankarjevega rojstva. Sobota, 11. maja, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN in KONTO. ZADNJIKRAT V SEZONI! Mala drama D. Mamet: OLEANNA Torek, 7. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. ZADNJIKRAT V SEZONI! P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Sreda, 8. maja, ob 20. mi, za IZVEN in KONTO. Ponovitvi v četrtek, 9. in v petek, 10. maja, ob 20. mi. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV 9. maja, ob 20. mi. PREMIERA. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 4. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 9. maja, ob 20. mi, za abonma RED B in IZVEN. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Ponedeljek, 6. maja, ob 20. mi, za abonma ŠTUDENTSKI D in IZVEN. Sreda, 8. maja, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. A. Jarry: KRALJ UBU Torek, 7. maja, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI B in IZVEN. Petek, 10. maja, ob 20. mi, za abonma K in IZVEN. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI! Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Ponedeljek, 6. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 7. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Sreda, 8. maja, ob 21.30 uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 10. maja, ob 22. mi, za IZVEN in KONTO. I. Cankar: MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA Sobota, 11. maja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 H. Achternbusch: SUSN Torek, 7. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sreda, 8. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Danes, 4. maja, ob 11. in 17. mi: S. Makarovič: SAPRAMISKA Jutri, 5. maja, ob 20. mi: J. Lorenci: ANTIGONA. PREMIERA. Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT. E. Umek: CAPEK IN KLARA Četrtek, 9. maja, ob 17. mi. Sobota, 11. maja, ob 11. in 17. mi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 F. Sehovič: KURBE Petek, 10. maja, ob 20. mi. Gostovanje v Izoli. Sobota, 11. maja, ob 20. mi. Gostovanje v Ajdovščini. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748 Jutri, 5. maja, ob 11. uri: Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA. Petek, 10. maja, ob 19.30, v Minoritski cerkvi v Mariboru: Lutkovna skupina MI SMO MI iz Celovca: T. Dorst: EVGEN, za otroke od sedmega leta naprej. Poletni lutkovni pristan. Sobota, 11. maja, ob 10. uri: Bina Stampe-Žmavc: URE KRALJA MINA, za otroke od petega leta naprej. Poletni lutkovni pristan. Nedelja, 12. maja, ob 15. mi: TEATRO MUF, MENICO CITY: LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej. OTVORITEV 7. MEDNARODNEGA LUTKOVNEGA FESTIVALA POLETNI LUTKOVNI PRISTAN ‘96 SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Opera in balet G. Donizetti: LUCIA Dl LAMMERMOOR Jutri, 5. maja, ob 18. uri. za abonente in IZVEN. Nedelja, 12. maja, ob 18. mi, za abonente in IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tef: 065/25-326 Marv Chase: HARVEY Petek, 10. maja, ob 14.30. Gostovanje v Kopru. Sobota, 11. maja, ob 20.30, za abonma SOBOTA A in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681. 222-701 G. Lešnjak - B. Kobal: DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA 7., 8. in 9. maja, ob 20. mi, za IZVEN in KONTO. Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 10. maja, ob 20. mi, za IZVEN in KONTO. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 V. Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU Torek, 7. maja, ob 20. mi. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664 Sreda, 8. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu: Mamizio Costanzo: IZPRAZNJENO VRNI CANKARJEV DOM Film Danes, 4. maja, ob 19.30: Slovenska premiera filma UNDERGROUND (PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Na sporedu še: v torek, 7. in sredo 8., ter od petka, 10. do petka, 17. maja. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic •na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Glasba Torek, 7. maja, ob 19.30: KONCERT ORGELSKEGA ODDELKA AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI. Nastopajo: Tanja Zemljarič, Anita Lakner, Polona Fister, Klavdija Zoran, Veronika Vake, Anamarija Štukelj, Renata Burzi Mirkac, Katarina Arlič. Mentor red. prof. Hubert Bergant. Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. me, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA GRADAC V BELI KRAJINI Danes, 4. maja, ob 20. uri: SRBSKI ROKENROL UDAREC. Nastopajo: Goblini (Sabac,), Love Hunters (Novi Sad), Svarog (Beograd), Nista ali logopedi (Sabac). KLUB K4 Kersnikova 4. Ljubljana Torek, 7. maja, ob 22.15: MILADOJKA YOUNEED. GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1. Ljubljana Nedelja, 12. maja: Slovenski baročni trio: Irena Baar, Tomaž Lorene, Maks Strmičnik. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Ponedeljek, 6. maja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA: MEDNARODNI MOJSTRSKI CIKLUS: James-Galway, flavta; Phillip-Moll, klavir. Program: L. van Beethoven, F. Schubert, C. Czemy, A. F. Doppler. CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI Sejmišče 4. Kranj Petek, 10. maja, ob 20. uri v avli Zavarovalnice Triglav Kranj: LETNI KONCERT: MOŠKI PEVSKI-ZBOR KRANJ. Zborovodja Milan Bajžel. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KOPER Verdijeva 3 Petek, 10. maja, ob 20.30, večerni koncert: BACALA BLUESBAND. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 6. maja, ob 20.30: Moški pevski zbor PROVOX. Zborovodja Pavel Pahor. Koncert ob 10-letnici delovanja zbora. RAZSTAVE AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike2. Liubliana Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere, (do 17. maja) KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Ana Matijevič Skice gledaliških kostumov. Razstava bo na ogled do 6. maja. VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 7. maja na ogled razstava akademskega slikarja Viktorja Snoja. SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC V galeriji je do 16. maja na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Franca Kosca Karasa. DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo Mesto Drago Tršar Bronaste in keramične skulpture. Razstava bo na ogled do 19. maja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 9. maja. GALERIJA KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana Rajko Bizjak Fotografije Razstava oo na ogled do 21. maja. GALERIJA ARS Čevljarska 2. Ljubljana Samo Siles: Slike Razstava bo na ogled do 9. maja. AVLA OBČINE LITIJA Jerebova 4 Leopold Kerne: Slike Razstava bo na ogled do 17. maja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848-1951 Razstava bo na ogled do 16. junija. r FORMULA 1 / PRED NEDELJSKO DIRKO V IMOLI -i Schumacher je takoj pokazal, da bo njegov ferrari tokrat zelo hiter Nemec je bil včeraj zanesljivo najhitrejši IMOLA - Po briljantni Ferrarijevi predstavi prejšnjo nedeljo na Niirbur-gringu, ko je Michael Schumacher le za las zgrešil zmago, bosta oba rdeča dirkalnika ta konec tedna nedvomno med resnimi kandidati za zmago na dirki Formule 1 v Imoli. Ferrari tehnološko sicer še vedno rahlo zaostaja za vvilliamsom in morda tudi benettonom, toda domač teren in domači navijači, ki so se jim letos pridružili še Nemci, pri Ferrariju vedno pomenijo kako desetinko boljši čas na krog. Na dober rezultat upajo tudi Ferrarijevi navijači, ki so kljub samo neuradnemu treningu že včeraj dodobra napolnili dirkališče v Imoli. Tako se dirka za veliko nagrado San Marina očitno ne bo izneverila tradiciji in bo tudi letos ena od najbolje obiskanih dirk v ceh sezoni. Michael Schumacher je še sredi tedna trdil, da bo v Imoli težje, kot je bilo na Niirburgringu, toda po včerajšnjem neuradnem treningu je sam pri sebi zagotovo drugačnega mnenja. Že zjutraj je bil na mokri progi občutno hitrejši od vseh tekmecev, isto pa je ponovil še v popoldan- skem delu na suhi stezi. S časom 1.28.831 je bil za 6 desetink hitrejši od Brazilca Rubensa Barrichella z jorda-nom, nato pa je sledil moštvenemu kolegu Eddieju Irvineu, se zavrtel in trening predčasno končal v pesku. V boks se je vrnil na tovornjaku skupaj s svojim dirkalnikom šele pol ure po končanem treningu. Na včerajšnji preiskušnji, ki sicer še ne odloča o ničemer, je pa dober pokazatelj za današnji uradni trening, sta oba williamsa zaostala za več kot sekundo. Jacques Villeneuve je bil tretji, Damon Hill pa šesti. Posebej Villeneuve ima prav gotovo še precej rezerve, saj se je vseh letošnjih treningov lotil zelo previdno in proti koncu vedno bolj stopnjeval svoj ritem. Ponovno so lahko zadovoljni pri mclarenu, saj sta tako Hakkinen kot Coulthard uvrščena pri vrhu. Povsem drugače velja za Benetton. Aleši in Berger nista niti med deseterico, tako da njune mehanike pred današnjimi kvalifikacijami čaka še precej dela. Simon Demšar H KOŠARKA / KONČNICA V NBA h Houston in Seattle sta se v četrtfinalu pridružila Chicagu, N. Yorku in Orlandu Indiana izenačila stanje HOUSTON - V končnici NBA prvenstva se število znanih četrtfinalistov hitro dopolnjuje, saj sta se po Chicagu, New Yorku in Orlandu tudi Seattle in Houston že znebila svojih nasprotnikov. Sonicsi so izkoristili poškodbo Richmonda in še drugič zmagali v Sacramentu, Rocketsi pa so ponovno zaustavili Magic Johnsona in tretjič tesno premagali Lakerse. Izredno važen uspeh je zabeležila Indiana, ki je v Atlanti izenačila na 2:2, peto tekmo pa bodo Pacersi igrali pred domačimi gledalci. VZHOD Atlanta (6) - Indiana (3) 75:83 (2:2; Atlanta: S.Smith 19, Blaylock 17. Indiana: Smits 17, McKey 14) ZAHOD Sacramento (8) -Seattle (1) 87:101 (1:3; Sacramento: Simmons 24, Edney 14. Seattle: Payton 29, Kemp 23) Houston (5) - Lakers (4) 102:94 (3:1; Houston: Olajuvvon 25 točk, 11 skokov, 7 asistenc, Horry 17, K.Smith 17. Lakers: Ceballos 25, M.Johnson 8) Tako v četrtfinalu Vzhod: Chicago (1) -New York (4), Orlando (2) - Indiana ali Atlanta Zahod: Seattle (1) -Houston (5), San Antonio ali Phoenix - Utah ali Portland (VJJ NOVICE Principe danes s Teramom v polfinalu play offa RIM - Rokometna zveza je v četrtek zvečer zavrnila priziv Bressanona zaradi domnevne nepravilne registracije tujega rokometaša pri Teramu, Alžirca Maxema, zaradi katere so tudi odpovedali polh nalno srečanje play offa med Principom in Teramom, ki bi moralo biti na sporedu že prejšnjo soboto. Srečanje bo zato na sporedu danes ob 19. uri v tržaški športni palači. Odložitev tekme je še povečala napetost v obeh taborih, to pa še posebej velja za Teramo, ki je izredno borbeno razpoložen, saj je bil ta klub nehote »krivec« za odložitev tekme. Kljub temu pa so seveda Tržačani, ki tudi letos ne skrivajo ambicij po novem državnem naslovu, izraziti favoriti.1 Bukovčeva med svetovno elito RIO DE JANEIRO - Slovenska atletinja Brigita Bukovec bo danes v teku na sto metrov z ovirami nastopila na uvodnem mitingu za veliko nagrado prve kategorije v Riu de Janeiru. Na štadionu Ce-lioo de Barros bodo poleg slovenske šampionke nastopili tudi drugi največjk zvezdniki kraljice športov. Američan Michael Johnson, ki bo v Atlanti skušal osvojiti zlato v tekih na 200 in 400 metrov, je v daljši disciplini neporažen na 52 zaporednih tekmah v dvoranah in na prostem. Sest metrov bo v skoku s palico poskušal preseči ne-prekosljivi Ukrajinec Sergej Bubka, seznam svetovnih prvakov in olimpijskih zmagovalcev pa nadaljujejo Derrick Adkins (400 m ovire), Kanadčan Donovan Bailey (100 m), Američanka Gwen Torrence (100 m), Ukrajinka Inesa Kravec (troskok), Angležinja z italijanskim potnim listom Fiona May (daljava), visoke dosežke pa napovedujeta tudi Kubanec Javier Sotomayor (višina) in Američan Mike Powell (daljava). GORSKO KOLESARSTVO / »DEVIN BIKE« ZA TROFEJO ZADRU2NE KRAŠKE BANKE David Taučer ugnal vso konkurenco Tekmovanje organiziral SK Devin, pokrovitelj pa Občina Devin-Nabrežina V organizaciji Smučarskega kluba Devin in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina je bila preteklo nedeljo na sporedu že peta preizkušnja »Devin bike«, ki je veljala za trofejo Zadružne kraške banke. Prireditev, na kateri je nastopilo približno 170 gorskih kolesarjev in kolesark iz tridesetih društev, od katerih so bila tudi tri izb Slovenije. Trofejo si je zagotovil David Taučer, ki je bil boljši od Boštjana Breliha iz Idrije in Roberta Moi-masa iz Ronk. V domačem taboru je bilo največje zadovoljstvo zaradi zmage Crishana legiše, ki je v mladinski kategoriji dokazal svojo premoč. Tekmovanje je v celoti uspelo, konkurenca pa bi bila še hujša, če bi na njej nastopili še nekateri gorski kolesarji iz Slovenije, ki pa so imeli istočasno tekmo za svetovni pokal v Nemčiji. REZULTATI Naraščajniki 1. Aljoša Bevc (Uni Ljubljana) 1.24.30; 2. Mirco Brovedani (AC Camia Bike); 3. Andrea Mascher (GS Libertas Pratic. Junior 1. Rok Drašler (Uni Ljubljana) 1.13.23; 2. Goran Muzga (Uni Ljubljana) 1.16.33; 3. Tomaž Pirc (Uni Ljubljana) 1.17.1ZT Sportsmen (mladinci) 1. Chrishan Legiša (SK Devin) 1.25.04; 2. Marco Pesamosca (Ped. Tarvisiano) 1.31.59; 3. For-tunato Ferrara (SC 9Lik) 1.34.32; 4. Thomas Battorti (SK Devin) 1.43.12. Elite 1. David Taučer (Federclub TS), 1.18.07; 2. Boštjan Brelih (Črni vrh) 1.37.10; 3. Roberto Moi-mas (Cottur) 1.38.49 Sportsmen 1. Eligio Petris (GS Libertas Pratic) 1.40.50; 2. Michele Pittaco-lo (SC. Vet. Cottur) 1.46.17; 3. Maurizio Tabotta (GS Libertas Pratic) 1.46.30. Master 1. Gaetano Cimenti (AC Camia Bike) 1.42.50; 2. Fabio Pugliese (SC Vet. Cottur) 1.44.00; 3. Massi-mo Paravano (GS Varianese) 1.44.20. Društvena lestvica 1. Uni Ljubljana 23; 2. Libertas Pratic 15; 3. Federclub Trieste 14. NAMIZNI TENIS / DRŽAVNI FINALE MLADINSKIH IGER Martina Treljak (OŠ Križ) prva v Italiji ATLETIKA / PRVENSTVO NAŠIH NIŽJIH IN VIŽJIH ŠOL Spomladanski dež pregnal 500 atletov Na državnem finalu mladinskih iger v namiznem tenisu v Spoletu je Martina Tretjak (OS Križ) osvojila mladinski državni naslov, to je trofeja Topolino v kategoriji petošolk. Tretjakova, kot tudi ostali dve naši udeleženki finala mladinskih iger, pripada naraščaju Krasa Telital. V Spoletu sta namreč nastopili še Sara Ciuffarin (3. in 4. razred. OS J. Kugy Opčine) in Gia-da Vidoni (5. razred, OS Križ), iz Trsta pa je bil še Pande Zampar (3. in 4. razred, OS Suvich). V posamičnem tekmovanju je bila Sara Ciuffarin v svoji skupini zmagovalka, v končnici pa je osvojila 5. do 8. mesto. Isti rezultat je dosegel Paride Zampar, s katerim je nato šara v igri dvojic dosegla še odlično tretje mesto. Nekaj smole je imela Giada Vidoni, ki kot tretja uvrščena v skupini ni mogla nadaljevati tekmovanja. V skupini je bila s Tretjakovo (-19, -19). Tudi s predstavnico Bolzana je tesno izgubila (-19, -18) in odigrala tri sete z nasprotnico iz Lacija. V Spoletu, ki je v dneh državnega finala dobesedno živel za namizni tenis, so organizatorji pripravili slikovit otvoritveni sprevod po mestnih uficah, udeležence so pozdravil župan in drugi predstavniki upravnega in športnega življenja, v sprevodu pa je nastopila tudi godba, metalci zastav, na čelu pa je bila Disneyeva figura Miki Miške. Martina Tretjak je v finalnem delu pokazala, da je Krasova šola izvrstna. V četrtfinalu je premagala nasprotnico iz Tridentinske Kesslerjevo (ll, 13), v polfinalu Toskanko Spennacchi (-18, 22, 10) in v finalu nasprotnico iz Lombardije Trianijevo (-19,14, 9). (J.J.) Zanimivo atletsko tekmovanje za naše višje in nižje srednje šole je bilo zaradi aprilskega muhastega vremena prekinjeno. Na atletskem stadionu na Kolonji se je zbralo izredno veliko nižješol-cev kot tudi zastopnikov vseh naših štirih višjih šol. Poudariti moramo, da je bilo pripravljenih kar 320 nižješolcev in 230 višješolcev. Ko je bilo tekmovanje v polnem teku - za nižje šole tek na 60 m, met žogice in skok v daljino ter višje šole 100 m, met krogle, skok v višino in kot zadnja panoga še 1000 metrov - v sklopu četveroboja - so bili organizatorji - prof. Marta Vižintin (Jožef Stefan) in prof. Loredana Kralj (Anton Martin Slomšek) - prisiljeni tekmovanje prekiniti, saj je bil spomladanski dež neusmiljen. LJpati je le, da bo tekmovanje, kakršnih so naši dijaki in učenci sila potrebni, ponovljeno oziroma izpeljano, kot si ga je organizator zamislil s svojimi 30 pomočniki, ki so skrbeli, da so se prvi nastopi končali v splošnem zadovoljstvu, spodbujanju in tudi nekaterimi spodbudnimi dosežki, čeprav ima kraljica športov vse manj atletov in atletinj, s čimer siromašimo naš celoten športni pogon. (G. F.) JADRANJE Čupini »optimisti«' so se v Livornu res izkazali Mladi Cupini jadralci so se od 24. do 28. aprila udeležili trofeje Accademia Navale (LNI) v Livornu, kjer je nastopilo preko 200 optimistov iz Italije, Hrvaške, Madžarske, Švice ter celo Rusije. Mednarodna regata je potekala od četrtka do nedelje v oblačnem vremenu ter dokaj mirnem morju. Organizatorju, ki se najbolje izkazal, je uspelo opraviti pet od sedmih preizkušenj v prvih treh dneh regat, medtem ko je v nedeljo optimiste pričakalo brezvetrje. Najbolje se je v izredni konkurenci ponovno izkazala izvrstna Johana Križnič, ki se je v posamičnih preizkušnjah prebila celo do tretjega mesta, v skupni razvrstitvi pa je pristala na desetem mestu, medtem ko je prepričljivo zmagala v konkurenci deklet. Soliden je bil tudi Daniel Picu-lin, ki je osvojil 46. mesto, v konkurenci kadetov do 10 let pa je bil drugi. Erik Masten je bil 67., Jaro Furlani 90. (peti od kadetov), sledile pa so še Mirjam Malalan na 118. ter Barbara Piculin na 128. mestu. Manifestacija se je v nedeljo popoldne zaključila z nagrajevanjem. Absolutni zmagovalec je bil odlični hrvaški jadralec Damir Nakrst (Opatija), sledil mu je Ivan Bertaglia (JC Adria-co) ter Enrico Fonda (LNI Gradež). Trener Maurizio Benčič je bil z nastopom zadovoljen. Dober rezultat pa jim bo služil kot spodbuda za odločen nastop na selekcijah za evropsko (v Španiji) ter svetovno (v Južnoafriški republiki) prvenstvo, ki so se v Riminiju začele včeraj. (Domeniš) V Zgoniku danes in jutri konec deželnega finala Danes in jutri se bo v zgoniški telovadnici zaključilo deželno prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Danes ob 15. uri bodo nastopih še igralci tretje kategorije, v nedeljo od 9. ure dalje pabodo tekmovanja v absolutni kategoriji, kjer imajo pravico nastopiti drugoka-tegomiki in prvih osem uvrščenih iz tretje in četrte kategorije. Organizator tega tekmovanja je SK Kras, ki je doslej med 17 nastopajočimi društvi ze osvojil 14 zlatih, 12 srebrnih in 23,5 bronastih medalj. OJ.) domači šport KOŠARKA / V PREDZADNJEM KOLU DODATNIH TEKEM ZA NAPREDOVANJE V ELITNO B LIGO Danes Sobota, 4. maja 1996 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 18.00 v Castelnovu Sotto: Marconi Volley RE - Imsa MOŠKA C1UGA 18.00 v Tržiču: Fincantieri - Koimpex; 21.00 v Legnagu: Victoria Legnago - Soča Sobama ZENSKA Cl LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Mercantile - Volley Ts; 20.30 v Cavazzaleju: Oroleader Cavazzale - Koimpex MOŠKA C2UGA 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Fortrade - Eltor; 17.00 v Trstu: Prevenire Ts - 01ympia CDR ŽENSKA C2UGA 20.30 v Gorici, Katobški dom: 01ympia K2 Šport - Vivil; 20.30 v San Giovanniju al Natisone: Dragon Pub - Sokol 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Dolini: Breg - Nuova Pallavolo Ts; 19.00 na Proseku: Kontovel - SanfAndrea NOGOMET NAJMLAJSI 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans CICIBANI 15.00 v Doberdobu: Mladost B - Staranzano B; 15.30 na Proseku: Primorje - Opicina B; 15.00 v Trstu, igrišče In-ter S. Sergio:. Giovanni B - Breg MLAJŠI CICIBANI 17.00 v Dolini: Breg Grmada - Altura Muggesana ROKOMET ZENSKA BUGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Quadrifoglio Thiene TENIS ZENSKA GUGA 15.00 na PadriCah: Gaja - ET Cordenons KOŠARKA KONČNICA BUGE 21.00 v Forbju: Cosmogas - Jadran TKB DUGA 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Inter 1904 - Kontovel PROMOCIJSKA UGA 17.15 v Dolini: Breg - San Vito PROPAGANDA 16.00 pri BriSčkih, »Ervatti«: Jadran - Azzurra; 18.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Libertas - Bor Dentalex Jutri Nedelja, 5. maja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Maranu: Maranese - Juventina; 16.00 v Rivigna-nu: Rivignano - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Forgarii: Forgaria - Primorje; 16.00 v Križu: Vesna - Torreanese; 16.00 v Buji: Buiese - Zarja 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo POPRVENSTVO 3 .AL 18.00 v Dolini: Dolina - Solese ZAČETNIKI 10.30 v Zagraju: Real Isonzo - Mladost TURNIR V TRICESIMU 10.00 finale za 3. mesto: Primorje Telital - Tricesimo TENIS MOŠKA C UGA 9.00 na PadriCah: TC Triestino - Gaja ITALIJANSKI POKAL - MOŠKI 9.00 na PadriCah: Gaja - AT Opicina A ITALIJANSKI POKAL - ZENSKE 15.00 na Opčinah: AT Opicina B - Gaja ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus Ts A - Sloga KOŠARKA C2UGA 18.15 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Manzano PROPAGANDA 11.00 pri BriSCkih, »Ervatti«: Polet - Santos Za Jadran TKB pride v Foriiju v poštev te zanesljiva zmaga Sanj o napredovanju je po porazu v Bielli sicer konec, toda ostaja še boj za končno drugo mesto, kar bi predstavljalo res izvrsten dosežek Po tesnem porazu v Bielli se je letošnja pravljica Jadrana Tkb zaključila, kljub temu, da smo lahko vsi zelo zadovoljni s tem, kar je naša združena ekipa letos prikazala. Do konca letošnje sezone sta na sporedu še dve koli, jadranov-ci pa odločno ciljajo na to, da bi z dvema uspehoma sklenih dodatni del prvenstva na končnem drugem mestu. Nocoj (pričetek ob 21.00) bo VremCeva ekipa spet igrala v gosteh, in sicer v Foriiju, kjer se bo spoprijela z zadnjeuvršCenim Cosmogasom, ki v dosedanjih osmih tekmah še ni okusil zmage in ima misli usmerjene na počitnice in na pripravo za naslednjo sezono. Ze v Trstu so teka-bejevci pokazah, da so odločno boljši in so brez težav zanesljivo odpravili peterko iz Forhja, kjer sta izto-pala le Fusati in Gavagnin. FORLT: 2e pred Startom drugega dela prvenstva so si bili izvedenci edini, da bo Cosmogas odigral stransko vlogo, saj si je v zadnjem hipu priboril šesto mesto v skupini B. In res je Cosmogas nanizal vrsto gladkih porazov, saj nima dovolj kakovostnega moštva za tako hudo konkurenco. Forli predvaja hitro in dinamično igro, v napadu pa njegova moč sloni na krilu Nem ter na starejših centrih Fusatiju in Gava-gninu, ki sta bila tudi na prvi tekmi z Jadranom najbolj učinkovita. Trener Ar-paia pa je na vseh tekmah namenil večjo minutažo tudi mlajšim igralcem, ki si tako nabirajo dragocene izkušnje. Ni pa izključeno, da bo Cosmogas danes na vse načine skušal zabeležiti zmago, da bi sklenil sezono vsaj z delnim zadoščenjem. JADRAN: Na prvi tekmi z moštvom iz Forhja so ja-dranovd nastopili v nepopolni zasedbi, saj se je Arena šele vrnil po poškodbi, odsoten pa je bil Samec, kar se je pod košema tudi občutilo. Nocoj bi morali plavobeli ponoviti igro, ki so jo takrat prikazali zunanji igralci, ko so dobro zaustavili nasprotnikove zunanje igralce, bolj učinkovito pa bi morali zaigrati tudi visoki igralci, od Rauberja do Calavite in Samca. Naj omenimo še to, da bi si Biella, v primem zmage v Padovi, že nocoj zagotovila prestop v elitno B hgo. Postava - playmakerji: Chiadini (62 - 185), Casicd (72 - 188), Del Testa (76 -185); branilci: Patrizi (2 -188), Giomo (75 - 190); kri- la: Nero (71 -197), Gardini (70 - 202), Rambelli (73 -200); centri: Fusati (68 -205), Gavagnin (66 - 203); trener Maurizio Arpaia. TAKO NA 1. TEKMI Jadran Tkb - Cosmogas Forli 79:63 (35:31) Jadran: Pregare 19, Vitez 15, Budin 14, Arena 10, Calavita 8, Rauber 8, Hmeljak 5, Oberdan, Klabjan. Forli: Fusati 16, Gavagnin 15, Nero 8, Casicci 7, Gordini, Chiadini 5, Patrizi 5, Giomo 2. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 9. KOLA: Padova -Biella -7, Cividale - San Lazzaro +13. VRSTNI RED PO 8. KOLU: Biella 16, Padova 12, Jadran Tkb 10, Cividale 6, San Lazzaro 2, Forh 0. Vanja Jogan Christian Arena v prodoru na tekmi proti Gestecu (F. kroma) POGOVOR Z NOGOMETNIM DELAVCEM IZ SEŽANE Štolfa: Zamejski nogomet dobro poznam »Premalo je tudi stikov nried nogometaši na obeh straneh državne meje« Rajko Štolfa je reden spremljevalec zamejskega nogometa. Zato ni nic Čudnega, da smo ga prejšnjo nedeljo opazili med gledalci ob proseškem pravokotniku. Rojen leta 1927, v nogometnem svetu deluje od leta 1938. Kot igralec je nastopal v Gorici in nato pri mladincih Triestine. Po vojni je v Sežani obudil delovanje NK Tabor, pri katerem je deloval polnih 40 let in opravljal funkcije tajnika, podpredsednika in predsednika. Od leta 1976 do 1990 je deloval v organih nogometne zveze Jugoslavije. Pet let je bil tudi elan predsedstva NZJ, pred kratkim pa je za svoje delo na nogometnem področju postal tudi Častni elan NZ Slovenije. »Na Prosek nisem prišel sluCaj-, no, saj sem recimo prejšnji Četrtek bil v Bazovici na odločilni tekmi Zarje. Sploh zamejskemu nogometu stalno sledim, tako Članskim kot predvsem mladinskim ekipam. To je realnost, ki si pozornost zasluži,« je kratek pogovor zaCel Štolfe, Ekipe iz Slovenije igrajo na turnirjih po Italiji. Naša društva bi lahko od slovenskega nogometa marsikaj pridobila. Kljub temu že vec let ni nikakršnih stikov.... »Res je. Glavna ovira je po mojem v dejstvu, da imata slovensko in italijansko prvenstvo različne termine. Ko se pri nas začnejo prvenstva, se v Italiji komaj začnejo poletne priprave. Pozimi počivamo, spomladi pa zaradi tega zaključimo sezono, ko ste v Italiji že na počitnicah. Kljub temu me- nim, da bi morah biti stiki med primorskimi društvi, recimo s Sežano, Komnom, Kozino, tesnejši.« Sekaj? »Naj eno misel posvetim še amaterstvu v nogometu in športu nasploh. Glej, nogomet na tem nivoju ne bi smel biti vir zaslužka, ampak samo zabava, edini motiv pa ljubezen za športno udejstvovanje. Za profesionalni nogomet je po mojem potrebno troje faktorjev: ugodno okolje, dobri športni objekti in finančna sredstva. Profesionalen pristop ni mogoč, Ce ena izmed teh postavk zmanjka. Na amaterskem nivoju prav tako morajo obstajati ti trije pogoji, vendar v razumnih mejah in pravem razmerju«. (Dimitrij Križman) KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA NOGOMET / CICIBANI NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Kontovelovi dečki za las ob podvig Lahko bi premagali močni Poggi - Derbi propagande po pričakovanjih Brežani in Prosečani zelo dobri Obe ekipi ne poznata porazov - Na Goriškem trije porazi Mladosti DEČKI Kontovel - Poggi 78:84 (37:39) KONTOVEL: Šušteršič 14, Doglia 13, Sibelja n. v., Rebula 15, Semec 11, Žagar 3, Kocjancic 10, Bogateč, Gregori 12; trener Meden 3T: Semec 1, Kocjancic 1; PON: Doglia Kljub porazu so Kontovelovi dečki na poslovilnem domačem srečanju zapustili dober vtis. Poggi, ki spada med »velesile« te kategorije, se je moral pošteno potruditi, preden je strl odpor naše ekipe. Ob grenkobi za zamujeno priložnost je v tolažbo to, da so Medenovi varovanci odigrah daleč najboljšo prvenstveno tekmo in zato vsi zaslužijo pohvalo. Kontovelci so se v prvem delu srčno borih tako v napadu kot v obrambi, gostje pa so šele ob izteku polčasa prehiteli našo peterko. Tudi v nadaljevanju srečanja smo prisostvovali lepi košarkarski predstavi in ekipi sta se stalno izmenjavali v vodstvu. S trojkama Semca in KocjanCiCa je Kontovel tri minute pred koncem povedel za pet točk, nato pa je zbranost popustila. Pod svojim košem so Kontovelci izgubih dve zaporedni že pridobljeni žogi. Nasprotnik je to izkoristil in zmagal. (Šušteršič) PROPAGANDA Kontovel - Polet 78:32 (43:15) KONTOVEL: Sossi 2, Stoka, Zavadlal 6, Budin 10, Rogelja 3, Nabergoj 28, Matjacic, Emili 3, Privileggi 6, MatiaCiC 4, Kosmina 10, Cemjava 4. POLET: Rebecchi, Iskra, Vaintho, Malalan, Daneu 14, Corbatto 4, Sancin, Mihe 4, Gregori, Paulin, Starec 10. nekoliko starejši Kontovelci so brez težav premagah vrstnike Poleta, ki na igrišču še niso zmagali. Zmagovalec je bil znan že takoj na začetku, igra je bila športna, posebno pohvalo pa zaslužita Jurij Daneu pri Poletu in Damir Kosmina pri Kontovelu. MUSUBASKET Turnir Zini Bor - Libertas Barcolana 65:50 BOR: Oblak, Sarma 2, Novak 3, Filincerri, Ferluga 3, Kralj 23, Obersnel 2, Crevatin 1, Madonia 7, Kneipp 18, Černigoj, Coretti 6; vaditeljica Delibašič Borovci so tudi v tem kolu dosegli lepo zmago. Madonia in ostah so v prvih dveh Četrtinah zaigrah nekoliko boječe, tako da so zaostajah za nasprotnikom za 9 točk (Kneipp 12). V tretji Četrtini je stopil na igrišče Ivan Kralj, Denis Kneipp pa je nadaljeval z dobro igro iz prvega dela tekme, tako da so naši najprej dohiteh, nato pa prehiteli in ob koncu zasluženo premagah solidno ekipo Barcolane. Pohvalo za zmago zaslužijo vsi. Turnir Prvi koši Bor - Libertas A 62:15 BOR: Ferluga 4, Sosič 16, Trevisan 6, Malalan, Crevatin 6, Ukmar 2, Sgarro, BatiC, Nadhsek 18, Bemetti, Celano 6, Klobas 4; vaditelj Jogan. Proti skromni ekipi Libertasa so Borovi mi-nikošarkarji ponovno visoko zmagah. Plavi so z Nad-hškom in Sosičem na Čelu takoj zaCeh silovito ter že po prvi Četrtini zanesljivo vodih (24:0). Pri plavih so vsi zaigrali dobro, posebno pohvalo pa zasluži Aleš Ukmar, ki je dosegel tudi lep koš. (Mat) Pri KK Bor se ponovno veselijo. Giuli in Igorju Can-ciani se je pridružil lija CICIBANI NA GORIŠKEM Mladost B - Isonzo 15:16 (4:5,11.7,0:3) MLADOST: Nikolič, Otgia-nu, Visintin, Bagon, Bressan, Cecchini, Geigolet, Peric, Ferlež. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, Doberdobci pa so se zlasti izkazah v igrah. Tekmo so dobili fizično in tehnično boljši gostje. Pri Mladosti pa se je še kako poznala odsotnost strelca Marušiča. Ronchi - Mladost A 10:6 MLADOST: PemarCiC, Vi-dulic, Visintin, Ponzetta, M. Peric, Frandolie, GešCut. Proti najboljši ekipi v skupini so mlaai Doberdobci igrali eno svojih boljših tekem, saj so le tesno izgubih in nekajkrat tudi spravil) ah v težave gostiteljev. Naposled pa je prevladala boljša tehnična in fizična pripravljenost gostiteljev. NA TRŽAŠKEM Costalunga - Primorje Tehtal 2:3 (2:2) STRELEC ZA PRIMORJE: Sciccardi 2, avtogol. PRIMORJE: Kante, Furlan, Stoka, Pilat, Claudio, Batti, Cozzutto, Sciccardi, Doronzio. Po zelo živahni in zanimivi tekmi je proseška ekipa zasluženo zmagala, Čeprav so gostitelji prvi povedh. Čeprav so za zmago zaslužni vsi nogometaši, hi vseeno posebej pohvalili vrataria Mirka Kan-teta, Jd je nekajkrat odločilno posegel. Breg Grmada - Roianese 6:1 (3:1) Strelci za Breg: Milic 2, Franco 2, lozza, Klun BREG GRNADA: Slavec, Franco, Sancin, lozza, Mihelčič, Klun, Mihe S teniškim izidom so mladi Brežani odpravili ekipo Roianeseja. Domačini so imeli stalno pobudo, saj je na- enkrat je vratnico, domačini pa so poleg zadetkov zapravili še vrsto priložnosti. Od posameznikov bi pohvalili predvsem Francota in Kluna. (E.B.) MLAJŠI aOBANI NA GORIŠKEM Carmons - Mladost 6:6 Pro Romans - Mladost 4:4 MLADOST: Cecchini, Ger- golet, Ferlež, ViduliC, Peric, Mania, Peric, Trudu. Najmlajši nogometaši do-berdobske Mladosti so prvič uradno nastopih na turnirju v Gradišču na predtekmi na-rašCajniškega srečanja Boruss-sia Dortmund - Lazio. Mladi Doberdobci so se na svoji prvi preizkušnji dobro odrezah. NA TRŽAŠKEM Primorje Tehtal - Fulgor 2:2 STRELEC ZA PRIMORJE: Pipan 2. PRIMORJE: Regent, Di Maria, Lucchesi, Zuppin, Pipan, Kante, Ziani. Proti še nepremaganameu Fulgorju so mladi primorjaši izsihli neodločen izid in si za veliko požrtvovalnost zaslužijo pohvalo. Breg Grmada - Fulgor A 4:1 (2:1,3:1) Strelca za Breg: Lovrečič 3 in Cheber BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Di Donato, Merlak, Cheber, Lovrečič, Carli, Romano, Kraljic, Zennaro Z agresivno igro so Brežani uspeh premagah dobrega nasprotnika. Tekma je bila privlačna in kar izenačena. Na srečo pa sta bila Lovrečič in Cheber neustavljiva in sta dosegla vse štiri zadetke. (E.B.) TRI KOLA DO KONCA ŽENSKE C1 UGE / IZREDNO POMEMBNO GOSTOVANJE r V MOŠKI B2 LIGI / PROTI MARCONIJU V IGRI PETO MESTO Koimpex si hoče že danes priboriti napredovanje Z zmago proti Covozzoleju bi bile slogošice nedosegljive Bor Mercontile v derbiju no Stadionu gosti Volley 93 Bodo pri Koimpexu drugič nazdravili že danes zvečer? Po napredovanju moške ekipe v prejšnjem kolu, imajo danes dekleta možnost, da si zagotovijo matematično napredovanje v B2 ligo. Za to pa morajo danes v gosteh premagati Cavazzale, ki ima štiri točke manj od slogašic. Cavazzale je dobra ekipa, saj so njene igralke hitre in gibčne v obrambi, ima pa tudi nekaj visokih igralk, ki so nevarne v napadu. Slogašice ne smejo nikakor ponoviti napake iz prvega dela, ko so se po vodstvu 2:0 zmedle, niso veC servirale, kot znajo, tako da jih je lahko Cavazzale nadigral. Tekma bo torej vse prej kot lahka in tega se pri Koimpexu zavedajo. Cavzzale ima danes zadnjo možnost, da lahko še upa v direktno napredovanje. Ce danes zgubi, se bo moral zadovoljiti s play offom, zato bodo igralke gotovo igrale z maksimalno zagrizenostjo. Gostiteljice imajo prednost domačega igrišča, predvsem pa jih bo spodbujala številna publika, saj jim že na gostovanjih sledi veliko ljudi. Da bo tudi stanje na tribunah malo bolj izenačeno, pa bo slo-gašicam sledilo veC kot 30 navijačev s tremi kombiji in nekaj osebnimi avtomobili. Za Koimpex vsekakor to še ni odločilna tekma, saj si lahko napredovanje zagotovi tudi z zmagami v naslednjih kolih. Vsekakor pa je trener slogašic Sain pri- Katja Fabrizi (Koimpex) bil, da je zanje danes imperativ zmaga: »Mi gremo tja po zmago. Za zdaj ne razmišljam o tem, da imamo potem še nekaj možnosti,« je dejal Sain, ki je potem razložil svoj recept za zmago: »Najprej potrebujemo veliko dozo samozavesti in prepričanja v lastne sposobnosti, tako da smo na igrišCu pripravljeni tudi kaj tvegati. Poleg servisa, ki je vedno odločilen, bo danes izredno pomembna taktična disciplina. Med tednom smo se domenili, kako igrati v določenih situacijah, in zdaj se moramo tega držati.« Tudi danes bo imel Sain na razpolago sedem starejših igralk in štiri mladinke, ki so že dokazale, da so lahko solidne menjave in da lahko Sain nanje računa. Pri Boru takih skrbi -Čeprav bi se jih najbrž ne branili - nimajo. Kljub temu pa trener Kalc pravi, da do konca prvenstva ne bo nobenega popuščanja in da se bo na vseh tekmah igralo odloCno za zmago. Danes posebna motivacija ni potrebna, saj na Stadion prihaja Volley 93, mestni derbi pa ima vedno svoj Car in zmaga vsakemu veliko pomeni ne glede na trenutno stanje na lestvici. V jesenekem delu so slavile borovke s 3:2, toda spomini na to tekmo so precej boleči. Takrat se je namreč hudo poškodovala Tanja Pi-tacco in Bor Mercantile je nato doživel kar osem zaporednih porazov. Kriza je zdaj prebredena, forma ekipe je dobra, zato Kalc raCuna na uspeh tudi danes, cilj pa je zdaj osvojitev osmega mesta. »Vendar pa bo tekma zelo trda. Tržačanke so v dobri formi, proti nam pa vselej dajo vse od sebe. Oboji se zelo dobro poznamo, za nas pa bo važno, da nasprotnicam ne dovolimo, da se razigrajo. Toda zadnji nastopi so pokazali, da spet igramo, tako kot zmoremo, zato sem pred današnjo tekmo optimistično razpoložen,« je še dejal Borov trener. Glede postave bistvenih sprememb ne bi smelo biti. Edino neznanko predstavlja Breda Cok, ki zaradi poškodbe in delovnih obveznosti ves teden ni trenirala. Toda danes bo prav gotovo na razpolago. Pri Imsi nič več ne razmišljajo o boju za play off Odbojkarji Imse se podajajo v Reggio Emilio, kjer jih danes čaka izkušena ekipa Marconija, s katero si valovci delijo peto mesto. V rahli prednosti je Marconi, M ima za 1 set boljšo razliko. V prvem delu so valovci proti tej ekipi zaigrali izvrstno in dosegli letos najlažjo zmago, saj so Marconiju v treh nizih prepustili vsega 18 točk. »Lahka zmaga v prvem delu nas ne zavaja. V bistvu gre za tekmo, ki bo odločala o tem, kdo bo na koncu osvojil peto mesto, saj imamo tako mi kot Marconi samo še teoretične možnosti za osvojitev četrtega mesta, ki vodi v play off za napredovanje,« je povedal športni direktor Imse Ivan Plesničar. Da je temu res tako, zadostuje že bežen pogled na lestvico, kjer ima San Miguel tri kola pred koncem štiri točke prednosti pred valovci in Marconijem. Res bo San Miguel danes igral proti vodilnemu Sassuolu, toda v zadnjih dveh kolih bo ekipa iz Trenta igrala proti Modeni in Pordenonu, ki San Miguela ne moreta presenetiti. »Seveda vlada pri nas delno nezado- voljstvo in v zadnjem Času intenzivno premišljujemo, kje smo izgubili manjkajoči dve (ali štiri) točki, ki bi nam prinesli možnost za igranje dodatnih tekem. Toda zdaj je naš osnovni cilj zmaga z Marconijem in nato osvojitev petega mesta. O Cem več najbrž ne smemo vec niti sanjati,« je zelo realističen Plesničar. Imsa bo nastopila brez glavnega tolkaCa Gianluce Populinija, ki ima zlomljen prst, toda njegov brat Giancar-lo, Feri, Matej Cemic in Florenin so v dobri formi, tako da napad Goričanov ne bi smel biti preveč oslabljen. Ob tem prvenstvenem nastopu pa pri Goričanih razmišljajo tudi o jutrišnji mladinski tekmi proti Sisleyu v Trevisu. Za srečanje, ki se bo začelo ob 17.30, vlada veliko zanimanje, tako da so pri Valu organizirali celo avtobusni izlet. Čeprav je nasprotnik ugleden, pa v vrstah deželenega mladinskega prvaka razmišljajo tudi o presenečenju, ki bi valovce popeljalo na zaključni turnir šestih najboljših mladinskih ekip v Italiji. V 24. KOLU MOŠKE C1 LIGE / SOČA SOBEMA V BOJU ZA PLAV OFF Z Legnagom za sočane lahko delo? Koimpex na gostovanju v Tržiču, kjer pa tekma ne odloča več o ničemer V moški Cl ligi so torej prva štiri mesta, ki zagotavljata neposredno napredovanje zdaj oddana, tako da je zdaj najbolj zanimiv boj za uvrstitev v play off za napredovanje. Tri kola pred koncem se namreč pet ekip še vedno poteguje za dve mesti. Med temi je tudi Soča Sobema, ki si je z zmago v prejšnjem kolu proti Laguni Light zagotovila dober izhodiščni položaj za zaključni sprint. Trenutno namreč deli peto mesto z ekipo Ponte nelle Alpi, predvsem pa ima zdaj dve lažji tekmi proti Legnagu in Vivilu, kjer bi morala zmagati in tako še povečati svojo prednost pred drugimi ekipami. V zadnjem kolu pa ima težko tekmo proti vodilnemu Moglianu. Ze danes pa bi morala biti slika jasnejša, saj sta na poredu dva medsebojna obračuna: Ponte nelle Alpi se bo srečal s Fossojem, Pallavolo Ts pa se bo na domačem igrišču pomeril s Cessaltom. Te tekme pa bodo z zanimanjem spremljali socani, ki proti šibkemu Legnagu ne bi smeli imeti problemov. Ta ima namreč na lestvici le dve točki in je zdaj izgubil že 13 zaporednih tekem. Vseeno se nasprotnika ne sme podcenjevati in važno je vsiliti nasprotniku svojo igro. Trener Jakopič bo tokrat lahko računal na vse igralce. Tudi Koimpex, ki je prejšnjo soboto že proslavljal zasluženo napredovanje, se danes odpravlja na gostovanje, tokrat v bližnji Tržič. Tu se bo srečal s Fincantierijem, ki ima na lestvici 20 točk in si je z zadnjimi tremi zaporednimi porazi dejansko zapravil možnost za uvrstitev v play off. Tekma sama torej ne bi smela biti posebno zanimiva, saj sta obe ekipi brez prave motivacije. Za Koimpex je zmaga vseeno važna, da lahko zbere čimvec točk in tako na koncu lahko doseže tudi drugo ali vsaj tretje mesto. Fincantieri pa bo poskusil doseči prestižno zmago in premagati ekipo z vrha lestvice. Blahutovi varovanci so tudi ta teden normalno trenirali in si niso privoščili počitnic še pred koncem prvenstva, Čeprav so že prejšnji teden dosegli matematično napredovanje. Pri slogaših bo tokrat odsoten Marco Rovere, ki je diskvalificiran, medtem ko bodo ostali vsi prisotni. Vsi pa bodo dali vse od sebe, da zmagajo v Cim krajšem Času, saj želijo potem odhiteti proti Vicenzi, da bi lahko spodbujali dekleta Koimpexa, ki jih Čaka izredno važna tekma s Cavazzalejem. (A.M.) Na sliki: Igor Strajn (Koimpex) V DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH / V C2 LIGI VAZNO ZA DEKLETA OLVMPIE Val zadružna banka danes začenja naskok na C2 ligo Danes se začenja play off za napredovanje v žensko C2 ligo. Val Zadružna banka igra v Vidmu proti ekipi Boem & Paretti, ki je zasedla prvo mesto v rednem delu v svoji skupini. Valovke so se pod vodstvom Jožka Prinčiča (Jerončič bi se moral vrniti danes po nastopih z reprezentanco Slovenije) dobro pripravile na to tekmo, odigrate pa so tudi prijateljsko tekmo s Torriano. Nasprotnik je precejšnja neznanka, vseeno pa je spremljevalec Zlatko Vižintin optimist: »Ce igramo tako, kot smo sposobni, bi morali zmagati.Vse igralke 80 zdrave in bodo danes prisotne.« V ženski C2 ligi igra 01ympia K2 šport danes važno tekmo za uvrstitev na končno tretje mesto. Na domačem igrišCu se bo namreč srečala z Vivilom, ki ima enako število točk kot Go-ricanke. Tekma bi morala biti precej izenačena, toda po gladki zmagi v Martignaccu lahko pričakujemo novo prestižno zmago Kristančičeve ekipe. Vse igralke bi morale biti prisotne razen Mirjam Cemic, ki verjetno ne bo igrala do konca sezone. Vi vil je vsekakor nevarna ekipa, ki pa je v prejšnjem kolu izgubila v Tarcentu. Sokol igra danes v gosteh proti Natisonii, ki ima na lestvici le 14 točk. Sokolovke so zdaj utrpele tri zaporedne poraze na precej nesrečen način. »V zadnjih tekmah smo naredile vse same, saj smo najprej vodile, potem pa zapravile tekme,« je priznala trenerka ekipe Silva Meulja. »V zadnjih treh tekmah ciljamo na poln izkupiček, se pravi na šest točk. Ne bo lahko, tudi ker imamo samo osem igralk, toda treba se bo boriti,« je še dejala Meulja. Za danes je še pod vprašajem nastop Lare Masten, ki ima Valovka Lara Vižintin nekaj težav z ramo. Gotovo pa bo igrala Betty Visentin, ki je med prvenstvom imela manj možnosti, v zadnjih nastopih pa jo hoče trenerka Meuvlja nagraditi za prizadevnost, ki jo je pokazala med letom. V moški C2 ligi igra Bor Fortrade na domačem igrišCu proti vodilni Natisonii. Za borovce bo to zelo težka tek- ma, dosti pa bo odvisno od Natisonie same, saj je v prejšnjem kolu izgubila s šibko Mosso, kar kaže na slabo motivacijo igralcev, morda pa Natisoma niti ni igrala z najboljšo postavo. Tako ima nekaj možnosti tudi Bor, za katerega bosta spet zaigrala Marega in Coloni. Priprava na tekmo ni bila najboljša, saj nekateri igralci niso bili prisotni na treningih iz raznih razlogov. 01ympia CDR igra danes v Trstu proti Prevenireju. Ta ima na lestvici dve točki vec od Goričanov in je 01ympio premagal že v prvem delu v Gorici. V Dornijevi ekipi se po porazu s Faedisom danes vračata Simon Terpin in Pintar, ki sta bila v prejšnjem kolu diskvalificirana. Prevenire pa ostaja nevaren, saj je v prejšnjem kolu gladko premagal Porcio, ki se bo tako morala za napredovanje boriti do konca. (A.M.) Sobotna napoved: Simon Černič Simon Cemic (letnik ’78) je začel igrati odbojko pri sedmih letih pri Sod. Tu je igral prvenstvo mini-volIeya in under 14, nakar je prestopil k Valu, ko so sestavili združeno ekipo. V prvenstvih dečkov in mladincev je osvojil več pokrajinskih in deželnih naslovov (zadnjega letos), na članski ravni pa je eno leto igral v D ligi, potem pa je prestopil v prvo ekipo Vala v B2 ligo. V A ligi navijam za: nobeno ekipo Najboljši igralec: Karch Kiraly Najboljši igralec pri nas: Matej Cemic Najboljša igralka pri nas: Erika Brisco Moja najboljša tekma: pred dvema letoma v Sovodnjah proti Sisleyu under 16 (zgubili 3:0) Moja najslabša tekma: letos proti Asoh Se boste uvrstili v play off? Upam, da ja, ampak bo težko. Drugo leto pa napredujemo gotovo. Sisley - Espego (mladina): 1:3 Bo Val (2) napredoval? Mislim, da ja. DANAŠNJA NAPOVED Marconi RE - Imsa 2:3 Fincantieri - Koimpex (M) 0:3 Legnago - SoCa Sobema 0:3 Bor Mercantile - Volley 93 3:2 Cavazzale - Koimpex (Z) 3:1 Prevenire - 01ympia CDR 0:3 Bor Fortrade - Eltor Natisoma 0:3 01ympia K2 spori - Vivil 3:1 Natisoma - Sokol 0:3 Boem & Paretti Videm - Val Zadružna banka 2:3 Obvestila SPOT prireja jutri, 5. maja, avtomobilski izlet na Kucelj. Odhod ob 7. uri izpred restavracije Danev na Opčinah. Pojasnila daje Zvonko Vidau (tel. 212359). PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita jutri, 5. maja tekmo s skrlami v Trebčah pred spomenikom ob 10. uri. V slučaju slabega vremena bo tekma naslednjo nedeljo, 12. maja. SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ov 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah redni občni zbor. TEČAJ KOTALKANJA »IN LINE« NA OPČINAH Na kotalkališču SD Polet v Repentaborski ulici na Opčinah se bo 7. maja ob 20.30 začel tečaj kotalkanja z rollerji za odrasle. Informacije, prijave in morebitna izposoja kotalk v športni trgovini SURE, Miramarski drevored 31 (tel. 425145) SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ati naj pokličejo na tel. St. 227044 v večernih urah. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sobota, 4. maja 1996 ( Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20,4.: Sitni boste in tečni, kakor da bi vas pikale mesarske muhe. NiC Čudnega, ko pa Se zmeraj ne boste prav vedeli, kam se pravzaprav nagiba srce simpatije: k vam ali k nadaljnji svobodi. BIK 21.4. • 20. 5.: V svojem vzvišenem letu boste tako zelo ponosni nase. da bo videti, kakor da ste pomembni samo vi. drugi pa obstajajo samo zato, da služijo vašim muham in se odrekajo svojim. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zbali se boste za stabilnost družinskega gnezdeca, zato boste pohiteli z revizijo svoje vloge in si priznali, da je ne igrate ravno najbolje. Najbolje bi bilo, da sploh ničesar ne igrate. RAK 22. 6. - 22. 7.: Po urici iskrenega razmišljanja boste ugotovili, da vam materialna plat življenja sploh ne pomeni toliko kot včasih, kajti vas tekmovalni duh ni le utrujen, ampak tudi sit. LEV 23.7. - 23.8.: V vzdušju notranje vedrine boste odkrili lepoto tudi v povsem nevrednih rečeh. Ne vztrajajte torej vec v prepričanju, da o kakovosti počutja odloča zgolj dragocenost predmetov. DEVICA 24.8. - 22.9.: Premlevali boste o svojem delu in o spremembah, ki bi jih bilo dobro vnesti v poslovno plat življenja. Ne bojte se samostojnega koraka, kajti na povodcu se boste vselej vrteli v krogu. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Drugi bodo zaskrbljeni zaradi vaše trenutne občutljivosti, vi pa se boste se naprej delali, kakor da ste iz železa A tudi železo se slej-koprej stali, še zlasti če je podhlajeno. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Silili boste v par tnerja, ces, naj vam že enkrat razkrije ozadje svoje skrivnostne zamišljenosti A namesto odgovora boste prejeli globoko tišino. Utihnite, pa bo brž spregovoril. STRELEC 23.1T. - 2T. 12.: Analizirali boste svoje pokroviteljsko vedenje do bližnjih ter ugotovili, da marsikomu pomagate zato, da bi se osvobodili občutka krivde, s katerim so vas obremenili diktatorji. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Razveselili se boste vsakršne prijazne geste, kajti to bo za vas dokaz, da vas vendarle ne prezirajo tako zelo, kot se bojite. Ko se jih boste nasitili, boste postali prijaznejši vi, VODNAR 21. 1. -19. 2.: Nove ideje se vam bodo nizale druga za drugo, tako da včasih ne boste vec vedeli, katera si zasluzi večjo pozornost. Prav nobena; dokler bodo tekmovale za prednost, mirujte in opazujte, RIBI 20.2. - 20.3.: Marsikdo vas bo poprosil za nasvet, kajti danes boste videti zelo močni in modri. Ne trosite jim obrabljenih fraz; zastanite za trenutek, prisluhnite notranjemu modrijanu in molčite. NOVA ZNAMENITOST LAS VEGASA Največji tobogan Vije se okrog stolpa Stratosphere LAS VEGAS - V Las Vegasti v ameriški zvezni državi Nevadi za navdušenje obiskovalcev ne skrbijo vec samo igralni avtomati, ampak tudi najveeji tobogan na svetu. Tobogan se vije okrog stolpa Stratosphere in sega približno 280 metrov visoko. Omenjeni stolp je približno 350 metrov visoka nadgradnja nad 750 milijonov nemških mark vrednega igralniško-hotelskega kompleksa z nakupovalnim centrom, ki so ga v začetku tedna odprli v Las Vegasu. Za glavno zanimivost pa veljata tako imenovani High Koller in Big Shoot. Slednji pogumneže na posebnem sedežu izstreli približno 50 metrov visoko in jih nato na podoben način kot bungee-jumping zaniha na višini vec kot sto nadstropij na zemljo. High Koller pa se vrti okoli vesoljski ladji podobne zgradbe, na vrhu katere je restavracija. Nemške počitniške hišice so Dancem trn v peti K0BENHAVN - Danski pravosodni organi nameravajo nemške lastnike počitniških hišic na Danskem prisiliti, da jih prodajo, proti njim pa nameravajo u\'esti tudi sodne postopke. Vodja enega od oddelkov danskega finančnega ministrstva je povedala, da danske oblasti s tem odgovarjajo na vse vec pritožb iz danskih občin. Nemški državljani namreč vse pogosteje obidejo dansko zakonodajo, tako da pri nakupu izjavijo, da bodo počitniško hišico uporabljali kot svoje stalno bivališče. Nakup počitniških hišic pa tujcem, M nimajo stalnega bivališča na Danskem ni dovoljen. Danski Časnik piše, do so v neki občini odkrili trinajst hiš, katerih lastniki so tujci, ki zatrjujejo, da v njih živijo vse leto. Predstavniki omenjene občine pa zatrjujejo, da to ni res, o Čemer priča reden nadzor zabojnikov za smeti, ki so vseskozi prazni. Vseh trinajst lastnikov najverjetneje Čaka sodni postopek in prisilna prodaja. Za Nobelovo nagrado odslej milijon dolarjev STOCKHOLM - Nobelova fondacija je sporočila, da se je vrednost Nobelove nagrade letos zvišala za tri odstotke in bo tako znašala 7,7 milijonov švedskih kron ali 1,09 milijon ameriških dolarjev. Nagrado podeljujejo za izjemne dosežke na področju kemije, fizike, medicine, književnosti in ekonomije, podelijo pa tudi Nobelovo nagrado za mir. Letos bo fondacija dala institucijam, ki bodo kandidate izbirale in jih predlagale za nagrado, 6,24 milijona ameriških dolarjev. Celoten znesek, ki bo potreben za letošnjo izvedbo podelitve nagrad, bo znašal 12,7 milijona ameriških dolarjev. ■ SKANDINAVSKA KRIŽANKA r NEAPELJSKI ROPARSKI POGLAVAR MICHELEPEZZA SL. PISATELJ (GROGA IN DRUGI) JAKOBOV STAREJŠI BRAT (EZAV) NAČIN KONJSKEGA TEKA PREBIVAL. ANTIČNE BEOTUE DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI THOMAS MANN GERMANSKI OREL NEKDANJA SL IGRALKA RINA UGLED, VEUAVA OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU AVTOR: MARKO DRESCEK PREDEL Z DOLOČENIMI LASTNOSTMI SPOPAD, PRETEP THEODOR VELDE FRANCOSKI SLIKAR (AVGUSTE) SPANSKO ZENSKO IME TIPKE PRI PISALNEM STROJU PRITOK BALHSKEGA JEZERA V RUS. REPUB. CEBEUA TVORBA V PANJU AMER. FILM. IGRALEC, PEVEC IN PLESALEC VNETJE SKLEPOV KDOR SE UKVARJA Z RADIOAMATERSTVOM DREVO Z MADAGASKAR DEL GASIL. ORODJA - NEMŠKI FILOZOF (THEODOR) POVZROČITEV RANE BELA AFRIŠKA PTICA CERKVENI SODNIK HRVAŠKO VIŠAV,IF POSESTVO, DOMAČIJA PRAŠEK ZA BARV. LAS PISATEU ISLABŠ.l TIR, KI GA OPISE NEBESNO TELO STANJE ODRASLEGA ČLOVEKA PRIPRAVA ZA ČIŠČENJE ŽITA SL. PESNICA ANA KRASNA IVAN MINATTI FIN, ATLET NURMI KIT. PISATEU DUN KAR OBSTOJI KOT ZDRUŽENO ENAKA VOKALA NEM. SLIKAR (HANSI ZEVS. ZENA V GR. MIT. KOT, KI TVORI IZTEGNJ. KOT SVIC.ZIM. SREDISCE BOUŠI NEMŠKI AVTO KONRAD ADENAUER PREMIKANJE PO GLADKI PODLAGI OGNJENISKO ZRELO NEKD. PLOŠČ. MERA VISOK, MOČAN GLAS NAROD V NIGERIJI STANE POTOKAR PRISTANIŠČE V IZRAELU GAMSJI Biva VRH.PLAST ZEMUE HOKEJSKI PLOŠČEK VEDAO (LASTNIH) IMENIH CERKVENI ZBOR IRIDU MESTO NA ZAHOD. OBALI ISTRE RADU ODPRTINA V STENI MANJŠI KRAJ PRI JESENICAH SPANSKI VIOLINIST (PABLODE) METULJ Z OCESCINA KRILIH / OSEBA, KI ORJE (star.) PRISILNO DELO, RABOTA 0KAY NO VNVTL BVLVH WNO RLVSVtiVS DiOLOci VNn Danod BON vmsvpioNO VSflti VONV oai NSItiA MLVtiN alNasda ionv ddV n OVPI OAVVd pa LSOTSVtidO VNN pioa JJS3N AHJJNVd ONtiOOV VTVNHAVd daivjATvoiavN SLURLdV 3hivlsv aaiiti :OUABJOpOyX :A3JJS3^ RAI 3 slovenski program ® RAI 1 Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro Dok.: Vatikanski muzeji -Sistinska kapela Dokumenti Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Nan.: Carol & Company Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik Rubrika o zdravju in lepoti Piil sani piu belli (vodi R. Lambertucci) Risanke Variete: Disney Club Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan - Nedeljski evangelij Variete: Luna Park fvodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved, dnevnik, šport Variete: Luna park - La zingara (vodita CIoris Bo-sca, Fabrizio Frizzi, 0769/73921) Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Film: Lettera da Parigi (kom., It. ’93, r. F. Giordani, i. Roberto De Fran-cesco, Lucrezia Lante Della Ro vere, I. Papas) Variete: Su e giii (’68, vodi Corrado, 17.) Nočni dnevnik Doc Musič Club F RAI 2 Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualno: Evropski dnevni,10.35TGR v Evropi, 11.05 Potrebujem te Variete: V družini (vodita P. Perego, M. Giletti) Dnevnik, športna odd. Dribbling Aktualno: Dalle parole ai fatti - Od besed k dejanju Glasba: Mio Capitano Izžrebanje lota Variete: Videocomic Aktualno: Tvoj bližnji 1 Film: La donna piu bella del mondo (kom.. It. ’55) Dnevnik Tg2 Sereno variabile Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Tv film: Porte aperte al delitto (dram., ZDA ’94, i. A. Paul, M. Marut) Glasba: Čarobna piščal (W.A. Mozart, dir. R. Muti), vmes (23.50) nočni dnevnik Napoved TV programov A RAI 3 6.30 7.00 8.55 11.00 12.00 12.15 12.40 13.00 14.00 14.20 15.15 18.50 19.35 20.00 20.30 22.05 22.55 23.55 Pregled tiska Film: Bader il pilota (dram., VB ’56, r. L. Gil-bert, i. Kenneth More) Šport: Veslanje - Memorial D’ Aloja Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Napoved TV programov Ribiči pripovedujejo Aktualno: II cittadino ha sempre ragione, 13.30 V Evropi Deželne vesti, dnevnik Tg3 Extra, 14.50 Tgr Okolje Italija Šport: kolesarstvo, atletika, rally RAI, golf Vreme in dnevnik Deželne vesti Variete: Blob Soup Aktualno: Ultimo minuto (vodita Maurizio Mannom, S. Martone) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Pascia Dnevnik in vreme 0.50 1.35 Šport: SP v streljanju, sabljanje Variete: Fuori orario §3 RETE 4 Nan.: Giudice di notte, 7.00 Love Boat, 8.00 Av-vocati a Los Angeles, 9.00 VVings Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Nad.: La forza deli’ amo-re, 12.30 Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o medicini Nan.: Burk Aktualno: Agencija Variete: Gosi come siamo (vodi Paola Saluzzi) Nan.: Jeffersonov! Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: II Grinta (vestern, ZDA ’69, i. J. Wayne, R. Duvall, D. Hopper) Film: Delitto passionale (dram., It. *95, i. F. Testi, S. Grandi, F. Bolkan), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 6.00 9.00 10.00 10.15 10.30 11.00 13.00 13.25 13.40 15.30 16.00 17.25 18.00 20.00 20.25 20.40 23.00 23.15 1.30 Na prvi strani Nan.: Arnold Oddaja o otroških boleznih: Planeta Bambino Teleprodaja Nan.: Pappa e ciccia Aktualno: Anteprima , 11.30 Televizijsko sodišče - Forum (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Li-cheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici - Prijatelji (vodi M. De Filippi) Nan.: Simpsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari Kviza: OK, il prezzo 6 giusto! , 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti) Variete: Il boom (vodija Teo Teocoli, Ambra, Gene Gnocchi) Večerni dnevnik Tg5 Film: Donne di piacere (kom., Fr.-It.-Kan. ’90, i. R. Bohringer, I. Rosselli-ni, M. Basler), vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani # ITALIA1 Slovenija 1 fH Koper 6.10 10.15 10.45 12.25 12.50 14.10 15.30 16.45 17.20 17.50 18.30 19.05 20.30 22.30 0.40 1.50 Otroški variete Šport: Rally Nan.: Mac Gyver, 11.30 Adam 12 Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti Avtomobilizem Fl: VN San Marina, poskusne vožnje Otroški variete, vmes risanke, 15.20 Ciao ciao mix Variete: Mai dire gol del lunedi Variete: La scuola in di-retta Nan.: Bayside School Variete: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper - Spretna prodajalka Film: Cobra (krim., ZDA ’86, i. S. Stallone, B. Nielsen, B. Thompson) Film: Oltre ogni rischio (dram., ZDA ’89, i. P. VVeller, Kelly McGillis), vmes (23.30) Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Le ragazze della Terra sono meglio, 3.00 Baywatch S TELE 4 13.30 14.55 15.40 16.15 20.30 21.15 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d' arancio Nan.: Nice Friends Film: Un americano a Roma (kom., It. ’54) Dokumentarec Športna oddaja ($) MONTECARLO 13.00 12.00 14.00 18.00 1945 20.30 0.00 20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Charlie’s Angels, 13.30 Free Spirits Film: Suez (pust., ’38, i. T. Povver, L. Voung) Variete: Zap Zap The Lion Trophy Show Variete: Roxy Bar (vodi Red Ronnie) Film: Faccia da schiaffi (kom., It. '69, r. A. Crispi-no, i. Gianni Morandi) 8.00 8.20 8.40 8.55 9.20 9.50 9.55 10.10 11.50 12.20 13.00 13.05 14.05 14.45 15.35 16.20 17.00 17.10 17.30 17.55 18.25 Videostrani Radovedni Tacek Kljukčeve dogodivščine, 17, del serije Sest ta pravih in cirkus Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov, francoščina, 7. del Angleščina Potovanje na Melonijo, švedski film Veliki dosežki slovenske kirurgije, pon. 15. oddaje Koncert prvonagrajencev 25. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije Poročila Hugo, pon. tv igrice Terra X, 8. del Tednik, pon. Christy, 13. del Nečloveški napori, 2. del švicarske dok. serije TV dnevnik Moj oče živi v Riu Tiri skozi čas, ob 150-le-tnici železnice na slovenskem, pon. Alpe Jadran Ozare 18.30 19.00 19.10 19.30 20.10 21.15 22.15 22.40 23.10 0.35 Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Izbor najlepše gospe Slovenije Zgodovina Vatikana, 1. del Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Nasprotni spol, am. film Poročila Slovenija 2 Euronews Poglej in zadeni, ponovitev Norčije v operi, ameriški čb film Znanost od blizu, 10. del kanadske znanstvene nadaljevanke SP v hokeju na ledu, polfinale, posnetek z Dunaja Iskanje nekoristnega, športni film Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria Na vrtu Metulj, ameriški barvni film, 1973 Sobotna noč Eu- 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 22.30 22.45 23.15 Euronews Peter Pan Club, otroška oddaja TVD mladi Ameriški avtorji: Ernest Hemingway Slovenski program Poper, kabaretno-satiricna oddaja Primorska kronika Nikar TV dnevnik Vsedanes Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak, ponovitev Četrtkova športna oddaja, ponovitev Radio Live, oddajo vodi Angelo Baiguera Vsedanes »La bavisela 96«, jadranje Achtung Baby! oddaja o kulturi, avtor Roberto Fermcci Hrvaška 2 10.00 10.15 10.25 17.20 18.05 19.00 20.20 21.00 21.45 22.35 23.05 Video strani TV koledar Beverly Hills 90210, 11. del ameriške nanizanke Melrose Plače, 10. del ameriške nadaljevanke Nenavadna okolica, 2. del dokumentarne serije Vaterpolo, prenos finalne tekme med ekipama Mladost - Roma Lepa naša: V spominu na Daruvar, dokumentarna oddaja Vidikon Izobraževalna oddaja Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 12. del dokumentarne serije Hr Top 20, posnetek Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15,00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.25 Za prijeten konec dneva, 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra, Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.30 šport in Vaše melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus; 19.30 Opera: Fierrabras (F. Schubert); 21.10 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,, 17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Napoved oglašanja v Primorski zaliv; 9.00 Informacije; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 ©poldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 TV poper; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 modrih (T. Kahrimanovič); 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Drobci; 8.05 Horo skop; 8.40 Nogomet; 9.00, 9.30 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Med vrsticami; 11.15 Dorothy in Aliče; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 14.45 Teen redakcija; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Fish eye; 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Pogovori z bratoma Avsenik; 9.30 Slov. glasba; 10.10 Koncert; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.30 Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Klavir je igral (r. B. Kobal); 18.30 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Sobota, 4. maja 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI J_ . SRK ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 # c VREMENSKA SLIKA Po prehodu hladne fronte je nad Balkanom in severnim Sredozemljem nastalo Šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka z jugozahodnikom prehodno nekoliko hladnejši zrak. HELSINKI 7/a OSL° STOCKHOLM '6/* . ° 7/9 1010 * KO BEN HA V tl 7/lft AMSTERDAM 9/9 oBRUSEU oPARIZ »/'O 7/12 ŽENEVA 5/9 ° MILANO °12/18 LIZBONA 9/17 o Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. MADRID 4/13 ° V SPLIT 16/19 KOPJE o 13/20 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.44 in zašlo ob 20.14. Dan bo dolg 14 ur in 30 minut. X- -s .ATENE 19/24 . 6XA, /lunini mene ©£^©1 o Luna bo vzšla ob 21.27 in zašla ob 06.31. Zadnji krajec bo 10. maja, ob 7. uri in 04 minut. SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Golte Vogel Krvavec Velika Planina Kanin Rogla PLIMOVANJE Danes: ob 4.53 najnizje -63 cm, ob 11.13 najvisje 36 cm, ob 16.43 najnizje -27 cm, ob 22.43 najvisje 55 cm. lutri: ob 5.27 najnizje -63 cm, ob 11.54 najvisje 34 cm, ob 17.20 najnizje -22 cm. ob 23.16 najvisje 50 cm. BI0PR0GN0ZA Le vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo se občutili manjše, vremensko pogojene težave in tudi spali bodo slabo. Z ministrstva za notranje zadeve so nam včeraj sporočili da je na Vršiču začelo snežiti in da je na cesti pet centimetrov snega, zato prosijo voznike, ki potujejo v to smer, naj poskrbijo za zimsko opremo na vozilih. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 17 1000 m 11 1500 m 6 2000 m 2 2500 m -2 220 2864 m -4 Snežna odeja je dokaj sesfeaena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah oa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. 5 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE 1 S W m j£2l dvedka Elle McPherson se je zaljubila v grškega princa? LONDON - Svetovno znana avstralska manekenka Elle McPherson se je baje ponovno zaljubila. Kot je zapisal britanski tabloidski Daily Star, so 31-letno manekenko zasačili v neki londonski restavraciji v intimnem klepetu s princem Nikolajem, dru-gorojencem nekdanjega grškega kralja Konstantina. »Poljubljala sta se na neobičajen način,« je Časopisu povedal neki očividec in dodal, da je Elle Nikolaju neprestano nekaj šušljala na uho. Grška kraljeva družina je po proglasitvi republike leta 1974 izbrala London kot kraj svojega izgnanstva. Daily Star je seveda zapisal, da je Nikolaj šest let mlajši od manekenke. Zadovoljstvo V kalifornijskem Valleju je 5-letna albina tigrica skotila »normalna« mladiča (AP) Videoigrice nevarnejše kot so do sedaj sklepali TOKIO - Zadnja japonska znanstvena raziskava je ugotovila, da so videoigrice nevarnejše, kot so do sedaj sklepali. Kot je povedal nevropsihiater Masahisa Sato, ki je jeseni leta 1994 s svojo ekipo pregledal 5.400 uCencev in dijakov iz japonske pokrajine Niigata, so rezultati dobesedno šokantni in precej hujši od predvidenih. Kar 95 odstotkov uCencev in dijakov se redno igra z videoigrica-mi. Od teh jih je 29, 7 odstotka imelo zdravstvene težave med in po igranju. Sest fantov se je onesvestilo, petnajst jih je imelo epileptične napade, zabelezib so tudi 34 prime- rov želodčnih motenj z bruhanjen, 64 primerov nekajminutne zamračitve vida, 256 primerov glavobola, 287 primerov bolečine v očeh, 292 primerov izgube ravnotežja in 722 primerov bolečin v križu in hrbtu. Kar 435 uCenev in dijakov pa ni kazalo vec zanimanja za učenje. Profesor Sato je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem državnem kongresu pediatrije v južnojapon-skem Kumamotu. Po njegovem mnenju je podatek o 30-odstotnih bolezenski primerih tako hud in nepredviden, da bi se morah starši in vzgojitelji resno zamisliti. Raziskovalca je se najbolj presenetilo visoko število onesvešCenih in fantov z napadi, ki so bili zelo podobni epileptičnim napadom, tako da bi morali to upoštevati tudi proizvajalci videoigric. Za 24-odstotkov fantov so prve težave nastopile ze deset minut po začetku igranja, 46-odstotkov pa ji je imelo težave, ko so bili pred ekranom pol ure. V Kumamotu pa so pediatri opozorili na nevarnost tridmenzional-nih televizijskih slik (3-D). TakaSi Fužikado z osaske univerze, ki je sodeloval pri raziskavah o tridimenzionalni televiziji, je povedal, da taka televizija dvakrat vec utruja oci kot navadna.