r
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprav«! Maribor, Ooaposka uklt/ TaMo« oradnUtva M40, uprava 2406 tahaja raza« nadalja In praznikov vaak dan eb 16. uri / Valja ■>—6wo pra)>aw» « upravi •* p« potu 10 Otn, dostavljati m doai 13 Ota / Oglaal pa aaalk« / OftaM •prajaan tudi oglašal oddalak Jutra” v LtuMjaal » PatM »aha»rt raiaa ■», tiM*
JUTRA
Zalet in polom romunskega fašizma
PO UMORU MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA Dr. DUCE.
Pred približno enim mesecem smo nalConstantinescu na železniški potu mestu prvič opozorili našo javnosti staji v Si n a ji. Meril je dobro, kajti dr.
nj romunski fašizem, ki se je zbiral v ofanizaciji »Garda de Fer« — Železna grda. Opisali smo njegov historiat od p/ih neresnih začetkov do velike poli-the akcije, pričete ob razpisu novih viitev v parlament. Da je bila ta akcija spil mogoča, so se morali mladi ro-lnnski fašisti zahvaliti svojim podpornem izven Romunije, ki so se jih hote Poslužiti v svoje temne zunanje-P <1 i t i č n e namene. Da pa je bila pravila naša takratna trditev, da stoje za roiunskimi fašisti italijanski fašisti, so doodki zadnjih dni potrdili dovelj oči-to,a izkazalo se je, da so se poleg ita-lijaskih fašistov zavzemali za romunske tud nemški narodni socialisti, seveda iz istil raZiogov — odtrgati Romunijo od Frfpije in s tem od njene evropske za-veaiške skupine, v prvi vrsti male a n a n t e.
^ Rmunska vlada je razpustila fa-šistine organizacije »Garde de Fer« že kmaii po pričetku volilnega boja, čim je spoziala njene prave tendence, zlasti pa njeni zveze s sovražniki Romunije. Iz-vršitv razpusta ni bila lahka stvar, zlasti ne včasu najbolj srditega volilnega boja. Šfrvilčno »Garda de Fer« sicer ni bila Ekr ve kako močna, dasi je računala Pri vditvah na nekaj mandatov, zato pa so bil njeni člani toliko bolj b o r b e n i in s ni el. 2e pri preiskavah v tajniških in drugil lokalih garde, pri zaplenitvi spisov, trožja, streljiva in aretaciji nekaterih vaditeljev, so nastali nemiri. Fašisti so se upirali policiji z vso energijo, zla-sti v Bukarešti in drugih večjih mestih. Ir tudi potem, ko je bila razpustitev izvrŠeia. se fašisti niso uklonili: delali so tajno /telje ter sklenili posluževati se zgolj lelegalnih in terorističnih sredstev. Pred Vsem so zasnovali za dan volitev n s ta. o, katere pa niso izvedli samo zato, ker so dobili iz tujine obljubljena denarna sredstva za prevrat prepozno!
Vendar misli na prevrat niso opustili, hoteli pa so ge prej pripraviti ugodnejši teren z umorom raznih vodilnih osebnosti sedanjega režima. Za žrtev so si izbrali najprej svojega največjega nasprotnika, ministrskega predsednika in voditelja liberalne stranke dr. Jona D u c o. Naročilo za izvršitev	'lata na
tega odličnega državnika so	i trije
Slani »Garde de Fer«, atentat .n je pa izvršil pretekli petek mladi Bukareštanec
Duca je bil po štirih strelih takoj mrtev. Obenem so pa bili izdani tudi ukazi za nadaljnje atentate, katerih fašisti niso mogli več izvršiti. Atentat na dr. Duco je pokazal vladi preveč odkrito, kakšna nevarnost preti njej in vsej Romuniji, če ne seže po najenergičnejših sredstvih samoobrambe. Ker so bili voditelji fašizma dobro znani, so bili skoraj vsi takoj prijeti in odvedeni v zapore, samo glavnemu voditelju in nekaterim drugim se je posrečilo še pravočasno doseči državno mejo in pobegniti. Istočasno je vlada proglasila nad vso Romunijo obsedno stanje In izdala razne druge energične ukrepe proti vsakemu, kakršnemu koli poizkusu obnovitve organizacije romunskega fašizma.
Kakor v mnogih drugih državah, tako se je tudi v Romuniji fašizem pošteno vštel in je izgubil bitko že takoj spočetka, čim jo je pričel. Njegov poraz je pa končno do dna razgalil tudi vse njegovo ozadje, pokazal je niti, vodeče v R i m in Berlin. Italijanski in nemški tisk kaže po umoru ministrskega predsedniku d!r. Duce in ukrepih vlade proti romunskemu fašizmu docela neprikrito, da ju je neuspeh po fašizmu in narodnem socializmu podpirane »Garde de Fer« globoko zabolel. Zato pa tudi pretirava pomen zadnjih dogodkov v Romuniji in se tolaži z napovedovanji, da se bo romunski fašizem zopet dvignil. V Rimu in Berlinu bi to radi, ker bi po njih denarno in moralno podprti romunski fašizem ustvaril iz Romunije, če bi jo dobil v svoje roke, voljno deklo Italije in Nemčije, ki naj bi jima služila v akciji proti Franciji, mali antanti in vsem skupinam, ki se upirajo revizionizmu in diktaturi pofašistenih velesil. Toda zdrave sile romunskega naroda niso zmagale samo začasno, marveč trajno. Romunski fašizem, ki je hotel voditi politiko za tuje račune, se je zrušil pod pezo lastne zgrešenosti.
Mi verujemo trdno v moč romunske v 1 a d e in v razsodnost romunskega n a-r o d a, ki ve, da bi pomenil fašizem zanj in za njegovo domovino največje zlo, ki bi ju kdaj moglo doleteti. Mesto Romunije je samo na strani male antante in Francije, in samo v zvezi s svojimi sedanjimi prijatelji in zavezniki so varne meje komaj zedinjene kraljevine!
NAGEL PRIHOD SIRA SIMONA V RIM. — MUSSOLINI ODVETNIK NEMČIJE. RAZOROŽITVENA KONVENCIJA Z DIKTATOM MALIM DRŽAVAM. SIR SIMON OBIŠČE ZNOVA PARIZ IN MORDA TUDI
BERLIN.
RIM, 3. januarja. Angleški zunanji minister sir John Simon je priletel sinoči s hidroavionoin s Capria v Ostio, od koder je nadaljeval pot v Rim, na sestanek z Mussolinijem. V političnih krogih se naglasa, da je sir Simon pospešil svojo pot v Rim radi izročitve francoske spomenice Nemčiji, dasi je Anglija zahtevala odgoditev.
PARIZ, 3. januarja. Ves francoski tisk zasleduje z veliko napetostjo pot sira Simona v Rim. Splošno se naglasa, da je Mussolini zopet prevzel ulogo nemškega odvetnika in podpira celo vrsto nemških zahtev. Obenem se naglaša, da se je znova okrepila znana akcija Italije, ki stremi po razbitju Društva narodov in oslabitvi Francije.
LONDON. 3. januarja. Rimski poročevalec »Daily Telegrapha« javlja, da je povzročila Izročitev francoske spomenice Nemčiji docela nov mednarodni diplomatski položaj, ki bo ro-
dil novo akcijo. Po njegovem zatrdilu je Mussolini trdno odločen poseči vmes kot posredovalec med Nemčijo in Francijo. Ne glede na to, pa bo izročil siru Simonu tudi svoje predloge radi reorganizacije Društva narodov. »Daily Express« pa piše, da bo Mussolini znova zahteval sklicanje konference velesil. Na tej konferenci naj bi se formulirala razorožitvena konvencija, ki bi se malim državam potem enostavno diktirala, odnosno ok-troirala. Sir Simon se bo na potovanju iz Rima znova ustavil v Parizu, kjer bo obvestil francosko vlado o svojem razgovoru z Mussolinijem. Mussolini bo pa obenem stopil v tej zadevi v stik s Hitlerjem.
LONDON, 3. januarja. »News Chro ničle« poroča iz Berlina, da bi tam zelo pozdravili sklep sira Simona obis katl Hitlerja. In res tudi ni docela izključeno, da ne bi sir Simon pred vrnitvijo v London obiskal tudi Berlin.
Mussolinijev načrt za reformo Društva narodov
GLAVNA ZAHTEVA JE DIKTATURA VELESIL IN REVIZIJA MIROVNIH
POGODB IN DRŽAVNIH MEJ.
Po Izročitvi francoskega memoranda
anglija JE zahtevala odgodite v. memorandum bo objavljen
koncem tega tedna.
PARIZ, 3. januarja. Tukajšnji politični krogi niso pričakovan, da bo Francois-Poncet tako naglo izročil Hitlerju francoski memorandum* Trdi se, da }e storil to radi Anglije. Francoski poslanik v Londonu Corbin je namreč dospel v Pariz že 30, decembra 1* I. in izjavil Paulu-Boncourju željo, naj bi se Izročitev fran-colskega memoranduma v Berlinu zavlekla, ker hoče Anglija Pre(* Izročitvijo skupno s Francijo proučiti tekst In izvesti morebitne potrebne spremembe. Nato pa francoska vlada ni pristala, marveč je hitro sporočila svoje stališče Berlinu. Zvedelo se je namreč, da je angleški zunanji minister sir Simon sklenil ‘zdelati z Mussolinijem posredovalni Predlog, na podlagi katerega bi naj bil francoski memorandum Izročen šele P° vrnitvi sira Simona iz Rima v Pariz. Politični krogi pričakujejo, da bo me-
morandum objavljen že koncem tega tedna, da bi na ta način kdo ne očital Fran ciji, da vodi tajno diplomacijo.
Kriza v belgijski vladi
BRUSELJ, 3. januarja. Belgijska vlada je v krizi. Nekateri ministri so zaradi odklonitve nekaterih zahtev Flamcev vložili zahtevo, da se zopet snrejme v državno službo 80 Flamcev, ki so opravljali državne posle za časa nemške okupacije in so bili zato odpuščeni. Vojni minister je radi tega zagrozil z demisijo.
RUSIJA PRISTOPI K DRUŠTVU NARODOV?
BERLIN, 3. januarja. V tukajšnjih političnih krogih so se raznesle vesti, da bo sovjetska Rusija v najkrajšem času pristopila k Društvu narodov.
LONDON, 3. januarja. Vsi tukajšnji listi posvečajo veliko pažnjo današnjemu sestanku sira Johna Simona irt Mussolinija. Mussolini je baje sklenil staviti angleškemu zunanjemu ministru predloge, ki vzbujajo tu veliko senzacijo, in sicer o reformi Društva narodov. Po poročilu »Daily Telegrapha« bo stavil Mussolini v tej zadevi sledeče konkretne predloge: 1. Versajska mirovna pogodba se docela loči od ženevskega pakta Društva narodov. 2. Svet Društva narodov se po
stavi na širšo podlago. 3. Črta se člen 10., ki zagotavlja vsaki članici teritorialno nedotakljivost, spremene se pa mnogi drugi členi, katerih Društvo narodov samo ne more reformirati. 4. Revidira se sistem enake glasovalne pravice a velesile in male države. 5. Poenostavi sc revizijsko postopanje. 6. Vstavi se določilo, po katerem si države, ki so revne na sirovinah, te lahko preskrbe v vojni in miru po smernih cenah. (Italiji manjkajo najbolj!).
Carinska vojna med Francijo in Nemčijo
PARIZ, 3. januarja. Ker Nemčija do 1. t. m. ni spremenila svojega stališča v trgovinsko-polltlčnem sporu, radi katerega so bita 21. decembra lanskega leta prekinjena nemško-fran coska pogajanja, računajo tukajšnji politični krogi, da bo v najkrajšem času prekinjena nemško-francoska trgovinska pogodba. V tem primeru bo Francija 76% dosedanjega nemškega uvoznega kontingenta razdelila na one države, ki se bodo obvezale uvažati v zameno francosko blago. Radi tega bo Nemčija prav gotovo izvajala represalije in bo nedvomno nastala carinska vojna med Francijo in Nemčijo.
TITULESCU NE ODSTOPI.
PARIZ, 3. januarja. »Le Journal« omenja vesti, ki ponovno krožijo glede ostav ke romunskega zunanjega ministra Titu-lesca in pri tej priliki naglaša jo: Popolnoma bi bilo treba ignorirati sedanjo politično situacijo in Titulescove diplomatske sposobnosti, če bi se hotelo govoriti o tako nagli demisiji. Ta naglica, o kateri se govori, nas je pripravila do tega, da smo stopili v direktno zvezo z ministrom Titulescom in lahko registriramo formalni demanti.
V	ROMUNIJI ZOPET SMRTNA KAZEN.
BUKAREŠTA, 3. januarja. Čeprav je bila v Romuniji ukinjena smrtna kazen, je po prekem sodu zopet uvedena /a vstaše in morilce. Nova uvedba je bila objavljena v listih in na lepakih.
ANGLIJA RABI 25.000 LETAL.
LONDON, 3. januarja. Ob novem letu je napisal lord Rothermere v »Daily Mailu« senzacionalen članek po katerem zahteva, da ukrene vlada vse potrebno za obrambo Anglije proti napadom iz zraka. Značilno je, da je lord Rothermere v svojih prejšnjih člankih zahteval, naj bi se angleška zračna moč povečala najprej na 3000, potem na 5000 aeroplanov, dočim sedaj naglaša, da je obramba Anglije nemogoča brez 25.000 aeroplanov, ki morajo biti zgrajeni v treh letih. Tudi trdi, da je zračna moč Francije danes štirikrat večja kakor pa angleška.
JAPONCI POSTAJAJO KATOLIČANI.
PARIZ, 3. januarja. »Echo de. Pariš« poroča, da sta obe hčerki japonskega poslanika Satoha v Parizu prestopili v katoliško vero. Obenem se poroča, da je v višjih japonskih krogih prijazno razpoloženje napram katolicizmu in so v teku velike akcije za pokatoličenje.
Stran 2
Mariborski »Vecernttč« Jutra
V	Maribor t», dne 3. I. 1934.
Dnevne vesti
Prva redna seja mestnega občinskega
sv eta. Mestni župan g. dr. Lipold je sklical prvo redno sejo mestnega občinskega sveta za četrtek 11. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in razprava o letošnjem proračunu.
Krajevna organizacija JNS za II. (kolodvorski) mestni okraj ima v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne Vlahovič na Aleksandrovi cesti svoj letošnji redni občni zbor, na katerem bosta poročala tudi g. senator dr. Miroslav Ploj in g. narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko. Vabljeni vsi člani in somišljeniki!
AKADEMSKI PLES
Avtomatična tehtnica ua Glavnem trgu ob avtobusni postaji, ki jo je postavila s sodelovanjem krajevnega odbora »Rdečega križa« tukajšnja »Narodna obrana«, je skoraj stalno pokvarjena in ne daje točnih podatkov o teži onih, ki se na tem prometnem kraju ob čakanju na avtobuse kaj radi tehtajo. Zato bi bilo želeti, da bi dali omenjeni društvi tehtnico temeljito popraviti, da bodo tako izostale nadaljnje upravičene pritožbe občinstva, pa tudi dohodki teh naših važnih organizacij se bodo s tem izdatno zvišali.	t
Iz Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. V petek, 5. t. m. priredi Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru svoj tradicionalni akademski ples. Mariborskemu občinstvu je ta prireditev znana kot ena najelitnejših zabav plesne sezone, je rendez-vous vse mariborske elite in večer neprisiljene zabave. Za ta ples je angažiralo DJA akadem ski »Ronny«-Jazz iz Ljubljane, ki je gotovo marsikomu znan z letošnjega gostovanja na Bledu, kjer je pred razvajeno letoviščarsko publiko žel kar največje uspehe. Trne »Ronny« jamči za prvovrstno glasbo, dočim bodo neplesajci prišli na račun pri izborni vinski kapljici. Kdor morda — pomotoma — še ni prejel vabila, naj se blagovoli vpisati v reklamacijsko knjigo, ki je na razpolago v trgovini Sax na Grajskem trgu.
Ljudska univerza v Studencih, Jutri v četrtek bo ob 19. uri predaval g. dr. Vilko Marin o spolnem vprašanju mladine. Predavanje spremljajo skioptične slike. Mladini vstop ni dovoljen.
Sokol Studenci ponovi v soboto 6. jan. 1934 ob 19. uri Nicodemijevo sijajno komedijo* »Mucek« (Scampolo) v priredbi R, Lintnerja. Po splošni sodbi občinstva je bila to doslej najboljša igra na studenškem odru. Ker je sobotna vpri-zoritev bržkone zadnja, naj nikdo te prilike he zamudi.
Pomočniški odbor združenja trgovcev vljudno vabi na čajanko, katero priredi v soboto, dne 6. jan. ob 18. uri v mali dvorani »Uniona«.
Uprava Združenja brivcev in iasničar-jev obvešča občinstvo in svoje člane, da bodo. brivnice in česalni saloni odprti po odredbi banske upravo v petek 5. t. m. kakor navadno ob sobotah, v soboto na dan Sv. Treh kraljev od pol. 8. ure zjutraj do 12. ure in od 14. do 19. ure zvečer, v nedeljo 7. t. m. pa bodo ves dan zaprti. Ta odpiralni in zapiralni čas ve* lja za vse okrožje združenja.
Društvi »Jadran« in »Nanos« priredita jutri ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma nadaljevanje predavanja dr. V. o socialnih in gospodarskih razmerah na Primorskem. Vabljeni vsi!
Jadrana*!! V petek 5. t. m. bo prva pevska vaja. Ker obhajamo letos 15let-uico obstoja in se namerava ta jubilej svečano proslaviti, vabimo k pristopu vse one pevce, ki še niso pri nobenem zboru: pa bi radi peli. Tekom leta bomo priredili več večjih in manjših izletov. Naša želja je, da se naš zbor. ki šteje preko 40 pevcev, še poveča in bo potem lažje vršil nalogo, ki si jo je nadel ob ustanovitvi: razširjanje naše narodne in iiimetne pesmi!
Namesto venca na grob sinčku ob meinega komisarja g. Krajnoviča je daroval g. dr. Mirko Sesardič iz Beltincev 200 Din za revno deco. Znesek je na razr polago v upravi »Večernika«,
Vprašanje avtorskih pravic. Izvršilni odbor Zveze godbenikov kraljevine Jugoslavije je obravnaval te dni vprašanje zaščite avtorskih pravic, ki je bilo sproženo nedavno tudi v narodni skupščini. Avtorski honorarji se plačujejo sedaj Centralni zadrugi jugoslovanskih avtorjev in Združenju jugoslovanskih glasbenih avtorjev. Prireditelji so že ponovno izjavili in naglašali, da je to stanje nevzdržno. Zveza godbenikov pa je ugotovila, da so s tem težko prizadeti tudi reproduktivni godbeniki, ker so jim morali mnogi prireditelji zaradi dvojnega plačevanja avtorskih tantijem odpovedati službo, ali pa ponovno znižati plače. Zato a-pelira zveza na merodajne činitelje, naj ukrenejo vse potrebno, da se poveri oirga nizacija zaščite avtorskih interesov
5.I.1934-UNI0N
Združenja jugoslov. glasbenih avtorjev, ki' je kot domače avtorsko društvo v to edino poklicano in je bilo v ta namen tudi ustanovljeno.
Prebojni indigo, karbon papir v la. ka-liovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Zmanjšanje brezposelnosti v Angliji. Brezposelnost v zadnjem času pojenjuje in bo število brezposelnih v kratkem padlo pod 2 milijona. S tem bo v primeri z lanskim doseženo zmanjšanje brezposelnosti za 800.000 delavcev.
Znamke za zračni promet. Naša glavna poštna direkcija bo v kratkem izdala novo serijo znamk za zračni poštni promet. Za načrte nove serije je bil razpisan natečaj in je dobil prvo nagrado načrt za znamko s sliko Dubrovnika,
Nove telefonske zveze. Te dni je bil otvorjen telefonski promet med Mislinjem in Gradcem. Pristojbina za 3minutni govor 2.70 zlata franka.
Službeni list dravske banovine objav-ja v zadnji lanski 105 Številki: Kraljevo odločbo o ukinitvi generalnega konzulata v Liegeu; odločbo o postavitvi uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije; navodilo za uporabljanje pogodbe, sklenjene med. kraljevino Jugoslavijo in Družbo za zračni promet v Beogradu; navodilo za. uporabljanje pogodbe, sklenjene med našo državo in Mednarodno družbo za zrakoplovstvo, uveljavitev zapisnikov, ki se nanašajo na amendemen-te mednarodne konvencije za zrakoplovstvo; izmeno znakov nevojnih zrakoplovov naše države; nadalje pravilnik o načinu hranjenja zdravil biološkega izvora; pravilnik o izknjiževanju neizterljivih terjatev, škod radi višje sile in manjka radi manipulacije pri državnih, rudniških podjetjih; pravila o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti; dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev" državnih prometnih naprav; spremembe v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno blagajniško poslovanje davčnih uprav; pojasnilo k pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančne direkcije itd.; popravek odločbe ministra'za kmetijstvo; uveljavitev konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem zračnem prometu; nadalje spremembo pristojbin za pisma in dopisnice v tujino; odločbo o soli za mlečne iz-, delke, pristop Turčije k mednarodni bernski konvenciji o uporabi belega odnosno rumenega fosforja v industriji vžigalic; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
Luksuzni davek na izgotovljene obleke. Glede luksuznega davka na izgotovljene obleke je izdalo finančno ministr-, stvo ta-le odlok: Če izdelujejo krojači!, obleke iz luksuznemu davku podvrženega blaga za stranke, odnosno naročnike, ki so obenem potrošniki, torej za osebe, ki bodo obleko nosile same, potem ta obleka ni podvržena luksuznemu davku. Če pa je naročnik trgovec, ki daje material krojaču za konfekcijsko izdelavo in je blago podvrženo luksuznemu dav kil, se smatrajo take obleke kot luksuz in je treba plačati od njih davek.
Zadruga zdravniškega sindikata. Sindikalna organizacija zdravnikov, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Beogradu, je že osnovala v raznih večjih mestih svoje sekcije, sedaj pa je ustanovila tudi svojo zadrugo, ki jo je že odobril minister za trgovino in industrijo. Pravila zadruge so sestavljena tako, da bodo vsi člani zdravniškega sindikata lahko postali tudi zadružniki, če bodo plačali določen delež. Med zadrugami pa ne bo nobene razlike, ker bo imel vsak pravico samo do enega deleža in bo tako tudi vsak lahko glasoval samo za sebe in ne po številu delnic. Na ta način so izključene vse spekulacije z zadružno imovino.
Tujski promet v decembru. Pri policiji je bilo v decembru prijavljenih 989 oseb, med njimi 257 tujcev. Od teh je bilo 86 oseb z Dunaja, 29 iz Gradca in 142 drugih.
Obsojena uradnika. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava radi poneverbe pri zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Na zatožni
?10NNY-JAZZ
klopi sta sedela bivša uradnika Anton Markovič in Marin Bulič, obtožena, da sta poneverila milijon 12.000 Din. Oba sta bila kriva v smislu obtožbe in je bil obsojen Bulič na 8 let težke ječe in riaj-no izgubo častnih državljanskih pravic, Markovič pa na 5 let težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. Oba sta bila obsojena tudi na povračilo škode, ki sta" jo povzročila zvezi s svojim nepoštenim poslovanjem.
Nočni vlom. V noči na pretekli torek so neznani vlomilci obiskali Lepoševo trgovino s šivalnimi stroji na Aleksandrovi cesti. S ponarejenim ključem so odprli dvoriščna vrata v trgovino iin vlomili v blagajno,-iž katere so pobrali 107 Din. Odnesli so s seboj tudi 1400 Din vreden gramofon s 40 gramofonskimi ploščami, vrednimi okoli 1300 Din. Vlonn je prvi opazil trgovec, ko je prišel zjutraj v trgovino. Značilno je, da .so odnesli samo gramofon, ko so vendar bili v trgovini drugi bolj dragoceni predmeti. Policija je drznim vlomilcem že na sledu.
Dve nezgodi. V Zrkovcih je padel s kolesa 18-letni delavec Tomaž Velečič in si pri padcu, zlomil desno roko. V Krčevini je pa padla na poledenelih tleh 58-letna vdova Marija Obratiova in si zlomila nogo v kolenu. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Nesreča. V Einspielerjevi ulici stanujoča 301etna žena vojaškega uradnika Marija Železnikova je včeraj na poledeneli cesti padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo pod kolenom. Pone-s,rečenko so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico.
Sosed nad soseda. V prevelikem Silvestrovem razpoloženju je v Zrkovcih na novega leta dan zjutraj zabodel neki sosed svojega soseda 26-Ietnega čevljarja Rudolfa Bevčiča trikrat z nožem v pleča. Rane so bile tako hude, da je moral Bevčič iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 3. tm. Qb 12.45: reproducirani vokalni koncert; 12.45; poročila; 13: čas, kmečka godba na plošče; 18: komorna glasba, radio kvintet; 18.30: radio orkester; 19;
o	vzgoji, predava dr. Stanko Gogala; 19.30:	literarna	ura,	pregled	razvoja
ruske drame; 20: violinski koncert Karla Rupla s spremljanjem radio orkestra; .20.45.: klavirski koncert Jadvige Pože-nelove; 21.30: kvartet Glasbene Matice; 22: čas,, poročila, reproducirana ameriška plesna glasba.
Grajski kino. Do vključno četrtka »Škandal v Budimpešti«. Frančiška Gaal, Szbke Szakall, Paul Hdrbiger v gl. vlogah. Pripravlja se največji film sedanjosti: »Cesarski lovci v ognju« (Na polju časti — vohuni na delu). Mojstrsko ve-ledelo iz svetovne vojne.
Kino Union. Do vključno četrtka ve-lefilm »Velika kneginja Aleksandra« s svetovno znano komorno pevko Marijo Jeritzovo v glavni vlogi. Film, ki ostane vsakomur v neizbrisnem spominu.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurju in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi ’ silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času.
Narodi giec&ahste
REPERTOAR.
Sreda, 3. januarja: Zaprto.
Četrtek, 4. januarja ob 20. uri: »Mala Floramye«. Red A.
Petek, 5. januarja: Zaprto.
Sobota, 6. januarja ob 15, uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«, Otroška pred stava po najnižjih cenah. Od Din 10.— navzdol.
»Mala F!orainye«, popularna opereta splitskega skladatelja Iva T i j a r d o v ica, se ponovi v četrtek, 4. t. m. za ref A. Izvrstna muzika ter posrečeno zabav no dejanje sta »Mali Floramye« tudi ■ Mariboru pripomogla do popolnega usp^ ha. — »Okence«, izborno veseloigro Če ške pisateljice iti igralke S c h e i n p f 1 u g o v e uprizorc v kratkem. Delo, ki s ga je osvojil tudi češki zvočni film pr j pravlja gl. režiser J. Kovič, ki igra tuč glavno ulogo. Nastopijo še Zakrajškov« Barbičeva, P. Kovič, Nakrst, Grom, Blaž Medven, Furijan in Gorinšek. — »Scam polo« je duhovito in prisrčno pisana ko medija Daria Nicodemija. Delo s drži stalno na repertoarju gledališč te ga tudi mariborsko gledališče pripravi} za bližnji čas. Režira V. Skrbinšek, v n? slovni ulogi debitira Branka Rasberget jeva, v ostalih ulogali so zaposleni Ude vičeva, Starčeva, P. Kovič, Harastovi, Furijan, Medven.
Marica Lubejeva bo gostovala v Ka-manovi opereti »Grofica Marica« v m-krajšem času.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in po. zastrupljeni ir pokvarjenih jedil, kaKn-tudi po, alkoholu, nikotinu, morfiju »Fraiz Joseiove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniško strokovna dela navajajo, da pri zastrupi jen ju s svincem sfaropreifku šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratne zapeke, temveč da u-činkuje tudi, kot specifično protisredrf.vo. »Franz Josefova« grenčica se doti v vseh lekarnah, drogerijah in specerifkih trgovinah.
Danes !!! VILKO !!! Univcualni komik! V »Veliki kavarni«!
Nesrečna ljubezen. Na novega leta dan se je v Robindvoru pri Dravogradu odigrala tragedija dveh mladih src. Orožnik Milutiu Rakovič se jedo smrti zaljubil v mlado Anico Pernatovo, hčerko tamkajšnjega trgovca. Ker pa je dekle odklonilo ljubezen mladega orožnika, je to nesrečnega fanta tako potrlo, da je usodnega jutra hotel uničiti življenje mladega dekleta in' temeljito obračunati sam s svojo usodo. Obupan in potrt je obiskal zjutraj mladenko in oddal na njo dva strela, sebe pa ustrelil trikrat v srce. Streljanje je prebudilo domače, ki so prihiteli v sobo in našli na tleh oba v krvi. Poklicani zdravnik je ugotovil, da Anica ni smrtno nevarno ranjena, dočim je nesrečnemu fantu prebil strel prsni kos. Zdravnik je odredil, da i© dekle ostalo v domači oskrbi, smrtnonevarno ranjenega orožnika pa so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Krvavi dogodek je vznemiril vso okolico.
Današnji trg je bil bolj srednje založen. Okoliški kmetje so pripeljali 3 voze zeljnih glav, čebule in krompirja in 3 voze sadja. Na kokošjem trgu je bila slaba izbera. Okoličanke so prinesle samo okrog 400 kokoši, piščancev, gosi. puranov in rac. Cene so bile nizke. Prodajali so zeljne glave 1 do 2 Din, cvetačo 2 do 5 Din, ohrovt 1 do 1.50 Din, sa-lato 1 do 2 Din, čebulo 2 do 3 Din, jajca
1 do 1.25 Din, hruške 5 do 10 Din, jabolka 4 do 8 Din. Na trgu je bilo precej mlečnih izdelkov. Liter mleka se je prodajal po 2 do 3 Din. Na trg za seno in slamo so kmetje pripeljali 9 voz sena,
2 voza otave in 3 vože slanic. Seno stat po 35 do 40 Din, otava po 40 do 45 Pin-slama pa po 30 do 33 Din.
Vremensko poročilo mariborska mete-orološke postaje. Davi ob 7. uri J© kazal toplomer 1.3 stopinje C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.4 stopinjah 737.6, reduciran na ničlo pa 736; relativna vlaga 92; od včeraj na danes je padlo 9 6 mm padavin. Vremenska napoved pravi, da bo vreme pretežno oblačno, večinoma megleno, nagnjeno k padavinam in da se temperatura ne bo mnogo spremenila.
Mariboru, dn • '
assema*.
1984,
^sSMRSU-v.
Mariborski »Večernih« Jutra
^trao 3
Mariborsko fezero in Mariborski
otok
PREDLOG DALEKOSEŽNEGA POMENA ZA RAZVOJ NAŠEGA MESTA.
aaaamamjmmmssssmnam -
Kdor je zasledoval, kaj se je vse storilo v Mariboru v zadnjem desetletju, mora priznati, da smo dobili velike pri-dobitve, na katere smo lahko ponosni, in to kljub razmeroma malini stroškom. Ideje za te razne pridobitve so se do Malih izjem sprožile v tisku in nič ne de, če sp bile morda tudi nekoliko drugače realizirane. Če smo se pa vsi v Mariboru zedinili v prepričanju, da si moremo obetati še največ od tujskega prometa, potem moramo neprestano iskati novih možnosti storiti vse, da bo naše mesto postajalo od leta do leta za tujce privlačnejše. Zato moramo z največjim veseljem pozdraviti vsako zdravo idejo, vsak pameten predlog, ki bi se dal kakorkoli realizirati.
Ideja, o kateri nameravamo tu govori«. je v posredni zvezi s krasnim kopališčem na Mariborskem otoku, ki je že sedaj naš ponos, neposredno pa s cesto, ki naj bi ga vezala z mestom. Ž njeno realizacijo pa bi dobili tudi tisto, kar nam najbolj manjka in brez česar ne bi nikoli mogli konkurirati z Gorenjsko — dobili bi j e z e r o! Morda bo ta trditev koga presenetila in se mu bo zdela naravnost fantastična, pa je vendar prav tako realna, kakor bi bila trditev, da bi se dal tudi v Mariboru zgraditi nebotičnik, kakršnega ima Ljubljana.
Gre za to: Sedanja cesta do Mariborskega otoka ima dve veliki napaki, da pada na meji mariborske in kamniške ob cine po dveh zelo strmih k 1 a n c i h v dolino potoka, ki se kakšnih 200 m pod cesto izliva v Dravo, drugič pa, da ž nje ni razgleda na Dravo in njen biser, Mariborski otok! Otok ž nje sploh nikier ni viden. Tujec, ki se n. pr. pelje v avtomobilu s Koroškega v Maribor, se bo peljal mimo otoka in kopališča ne da bi sploh slutil eksistenco obeh. Ta cesta bi •se torej morala preurediti, in sicer tako, da bi se nadaljevala s Koroške ceste ra.v no tam, kjer je sedaj odcepek pešpoti na otok, torej čez sedanjo dolino omenjenega potoka pri Schmidererjevem posestvu. S te ceste, ki bi se potem vila na •desnem bregu potoka dalje po enaki rav nini kot je ona IV. okraja, proti Kamnici. bi bil v precejšnji dolžini najlepši r S 1 e d na Dravo, njen otok in kopališče na njem. Odpadla bi pa tudi oba sedanja prestrma klanca in izginil bi nevarni in zamudni ovinek.
Nikakor pa ne mislimo pri regulaciji te ceste na most! Ta bi bil predrag in ne bi ustvaril našega cilja — j e z e r a. V ta namen bi se moral napraviti ob ustju doline, tam kjsr je sedaj brv za one, ki Sredo peš na otok. nasip. Cesta bi se izpeljala po vrhu nasipa, za nasipom bi Pa nastalo precej znatno jezero čiste vode, ki bi segalo od tega nasipa vse gori do one ceste, ki vodi v Kamnico mimo
Lorenčičeve gostilne. Od tega jezera bi imel Maribor1 ogromno korist: dobil bi čisto novo lice; prostor za sijajen veslaški šport, prhneren tudi za velike do. mače in mednarodne tekme; pozimi bi imel ogromno drsališče; pridobival bi tam ves potrebni led in v jezeru bi se lahko gojile take množine rib, da bi stalno vse leto zalagale mestni trg.
Svet. ki bi ga pokrila voda, je danes neobdelan, večinoma razrit in močvirnat travnik, torej manj vreden, zato ga ne bi bilo škoda, če bi izginil. Nasip bi se dal napraviti razmeroma poceni s samim zasipanjem ustja, le južna stran proti Dravi bi sc utrdila s koli in iz vej pletenimi braniki, na katerih bi se zasadilo grmovje in drevje, ki bi pozneje samo varovalo breg pred posipanjem Na severu bi ga pa zalila voda. pritekajoča po sedanjem potoku. Na bregovih tega umetnega jezera bi potem prav ktna lu zrastli h o t e 1 i in v i 1 e za letoviščarje, ki bi imeli tu skupaj jezero, otok in kopališče na njem. In vse to bi se dalo doseči z razmeroma neznatnimi stroški, neznatnimi v primeri s koristjo in ugodnimi posledicami! Zato mislimo, da je tu sprožena ideja vsekakor vredna res nega razmišljanja in morda tudi javne diskusije. Naj so oglasijo strokovnjaki in zastopniki občine!
sreča, da zapade ljudski morilki in da mu bo azil za tuberkulozne uteha v njegovi nesreči. Zato se v drugem letu zbiralne akcije oklenimo naše požrtvovalne
lige / vso odločnostjo in zbirajmo dinar za dinarjem, dokler s skupnim prizadevanjem ne postavimo spomenika svoji požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega,
ki naj ga predstavlja azil za tuberkulozne.
Prepričani smo, da bo prebivalstvo tudi v novem letu sprejelo nabiralne pole. ki jih te dni dostavljajo organi lige in bodo prispevali tudi oni, ki se v preteklem letu še niso zavedali dolžnosti do bližnjega.
Piuf
Azil za tuberkulozne bolnike
Lep uspeh plemenite akcije v prvem letu.
Naša agilna Protituberkulozna liga je prav pred enim letom uvedla svojo zbirko za postavitev azila za tuberkulozne bolnike v Mariboru. Ta plemeniti čin je povsod v mestu in na deželi naletel na splošno razumevanje, tako, da je uspeli prvega leta prav zadovoljiv. Le malo je še onih, ki še niso uvideli velikega pomena nove akcije, ki ima namen olajšati gorje najbednejšim med bednimi, onim nesrečnežem, ki so izgubili ljubo zdravje in zapadli strašni ljudski kugi jetiki. Zato se je nadejati, da se bodo pozivu Pro-tituberkulozne lige, naj prebivalstvo s skromnimi vsakomesečnimi prispevki čimprej omogoči uresničenje te plemenite zamisli, pridružili tudi oni, ki doslej še stoje ob strani.
Prvo leto zbiralne akcije je prineslo razveseljiv uspeh. Fond za zgradbo azila za tuberkulozne šteje že 81.453 dinarjev in je dokaz, da se z dobro voljo iu doslednostjo da tudi s skromnimi sredstvi ustvariti nekaj velikega, seveda če sodelujejo vsi, prav vsi, brez izjeme. Zakaj vsakega izmed nas lahko doleti ne-
Obešen vasovalec na oknu dekleta.
Pretekli petek v pozni noči se je podal 231etni Jakob Pernek, posestniški sin iz Mestnega vrha, k oknu svojega dekleta, ki stanuje isto tako v Mestnem vrhu, da jo pokliče Dekle se pa njegovemu vabljivemu pozivu ni odzvalo iz razloga, ker je bil nekoliko okajen in ker je bila že ena ura. To pa je zaljubljenega Jaka tako užalilo, da se je z vrvjo obesil na njenem oknu. Naključje pa >3 hotelo, da ie bilo truplo obešenca obrnjeno v okno tako, da mu je iz obraza molel jezik. Misleč, da se Pernek norčuje in jej kaže 5e-zik. se ie užnlieno dekle v postelji obrnilo in zaspalo. Ko se je naslednje, jutro zbudila, se je močno raztogotila, da ljubimec še vedno stoji pri oknu. Šla je na cesto z namenom, da ga zapodi od okna. pa je z grozo opazila, da je Jakob Pernek mrtev in je vso noč bil v tem položaju. med tem ko je ona mirno spala v svoji postelji. O samomoru je bila obveščena oblast in orožniki. Truplo so spravili v mrtvašnico v Rogoznici. Dekle je obupano, ker ni ugodilo prošnji ljubim-čevi, da mu odpre in je na ta način povzročilo njegovo smrt.
Gozdovnike in prijatelje našega gibanja
bavljalna zadruga v Mariboru je poslala za Din 150 najfinejše moke, tvrdka Hoh-njec pa 5 kg hrenovk. Vsem darovalcem na tem mestu najtoplejša javna zahvala da so pomagali napraviti našim malim revčkom — dasi skromen — vendar veseli Božič. Poleg teh nam je omeniti novega prijatelja otrok, ki se je z vso gor-koto in ljubeznijo zavzel za nje ter mnogo pripomogel do lepega uspeha, to je novi odbornik krajevnega šolskega odbora in občinski svetnik gospod Ivan Lačen, ki je z g. Šabedrom trkal na vrata lastnikov visokih dimnikov — in ne brez uspeha. Hvala njemu in vsem! Tvornica »Teksta« doslej še ni poslala svojega prispevka, a je tudi obljubila in se zgodi to naknadno, ko dospe dovoljenje iz Zagreba.
Sv. Primož na Pohorju
Božičnica. Naš planinski, po krizi dvakrat zadeti kraj je slavil na Štefanovo svojo šolsko božičnico. Svojim staršem in znancem so šolarji priredili prijeten, lep večer s prisrčnimi rodoljubnimi deklamacijami. petjem in igro. Kot nagradn je šolski Božič prinesel vsakemu otroku praktično darilo, največ obleke in obutev. Obdaritev je bila obilna in v tako
opozarjamo, da so slike velikega letnega siromašnem kraju prav na mestu, zato tabora v Kranjski gori sedaj razstavlje- ' ne v Ptuju v trgovini »Petovia« (Hu-manik) in v izložbah Zadružne elektrarne Nc zamudite in oglejte si čimpreje! Mir z Vami!
Kino. V sredo 3. in četrtek 4. t. m. vsakokrat ob 20. uri se uprizori film »Naprej Bobby«. V glavnih ulogah Harry Piel,
Hilda Hildebrandt in Kurt Lilieti.
Tezno
Božičnico smo imeli, kakor doslej vsako leto, tudi letos ter je bilo obdarovanih 90 otrok s toplim perilom, obleko in obuvalom. Da smo zamogli obdarovati toliko siromačkov ter je bil poleg tega pogoščen še sleherni drugi otrok, se moramo zahvaliti dobrotnikom, ki nobeno leto ne zapro svojih src, kadar trkamo na nje. Ti so: tvornica »Kovina« 1000 Din, po Din 500:	kraljevska banska
uprava, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, tvornici »Splošna« in »Bratje Bacher« ter občina Pobrežje; Din 300: tvrdka »Reich«; mesar Flis 30 Din, gostilničar Felič 25 Din, gostilničar Barič 20 Din, frizer Denk in gostilničar Marin pa po 10 Din. Delavska pekarna in pekovska mojstra Kovačič in Čelan so pa darovali pecivo v prav izdatni meri. Na-
je vzbudila zadovoljstvo vseh udeležencev. Prireditvi je prisostvovalo vseh 70 učencev in enako število staršev. Zahvala za socialno in narodno uspelo prireditev gre predvsem dobrotnim šolskim podpornikom in sicer: uvidevni kr banski upravi in redni šolski skrbnici. C M-družbi, ki sta v ta namen dali vsaka 500 Din, ter blagima gospema Ivanki Lipol-dovi in Olgi Balonovi iz Maribora, ki sta z materinsko skrbjo najugodnejše priredili darila, ter darovalcema obutve, g. Puglu iz Maribora in ge. Mariji Verčkovi iz Varaždina. Vsem navedenim iskren,i zahvala!
Nov letalski hitrostni rekord.
Po poročilih iz Marseilla je francoski letalec Delmotte te dni potolkel svetovni letalski hitrostni rekord v drugi kategoriji lahkih letal na 1000 km. Za to pred pisano zračno progo je potreboval Delmotte 3 ure, 14 minut in 35 sekund. Letel je torej s povprečno brziuo 332 605 km na uro. Doslej je držal ta rekord Francoz Doret s 320 km na uro. Največja forzina, s katero je letel Delmotte, ie znašala 334.686 km na uro. Delmotte ie dosegel svoj svetovni rekord z letalom tipa Caurdom z Renaultovim motorjem, ki nosi ime »Bengali«.
1* Magog:
Lakasta skrinjica
»Jaz sem jaz!« je zaklical g. Magneux služkinji, ko je samozavestno stopi] na vrt. ' Ne dajte se motiti, Polana; bom že sam nasel vašega gospoda.«
Tako je Postrežnica Polana nadaljevala svoje delo v vrtu in sosed Magneux je vstopil v hišo svojega starega znanca
Valleusea, štiridesetletnega samca.
Potrkal .ie na priprfa vrata njegove sobe in jih, ne da bi počakal na odgovor, naglo odprl. Bi' i® vedno brezobziren.
»Dober dan, 'alleuse! Poklicali ste me.«
Valleuse je stal za omaro, odmaknjeno od zida, in je z oz'°voljeno kretnjo naglo zaprl vratiča skrivne vzidane blagajne. Sosed Magneux je ravno še lahko videl v njej črno lakirano Skrinjico, na kateri so bili naslikani zkiti ptiči.
»Aha,« se je začel logati, »zdaj vas pa Imam; tu skrivate svoje zaklade? Ali ni boli varno najeti si safe v banki?«
Valleuse se je nerodno skušal nasmeh-Ijati.
»Nikar ne mislite, da imam tu skrit denar«, je ugovarjal in naglo porinil omaro nazaj k zidu.
»Mislim si. kar hočem,« je odvrnil
Magneux in se na glas zakrohotal.
»Prosil sem vas, da pridete k meni, ker moram odpotovati za pol leta. Ali vam smem zaupati za ta čas ključe svoje hiše in vas prositi, da pazite nanjo? Morda bo vaša gospa tako ljubezniva, da od časa do časa pride malo pogledat, če je v hiši vse v Tedu?«
»Sprejeto!« je vzkliknil Magneux.
*
Mesec dni je preteklo, odkar je bil Valleuse odpotoval. Magneux je začel obirati sadje na vrtu svojega odsotnega soseda, čeprav mu je žena boječe ugovarjala. Toda njene lepe, žalostne oči so se naglo povesile pred njegovimi. Bil je sirov, tiranski in ni dopuščal, da kdo kritizira njegova dejanja.
Bližal se je dan, ko bi bil moral plačati veliko vsoto, a je ni imel na razpolago. Postal je zamišljen, kajti stvar ga je zelo skrbela. Od tega časa naprej je dolgočasil svojo ženo z neprestanimi pritožbami in jadikovanjem.
»Jaz sem pa res bedast!« je vzkliknil nekega večera. »Že vem, odkod si lahko izposodim to vsoto: iz skrinjice v skrivališču najinega prijatelja Valleusea.«
»Kaj?« je preplašeno vprašala gospa Mz.gneux.
»Ta osel je pred menoj zaklenil v skri-
vališče za omaro skrinjico z denarjem. Ko sem bil zadnjič pri njem, sem ga zasačil ko je zapiral.«
»Ti se vendar ne boš drznil...«
»Zakaj pa ne? Preden se Valleuse vr ne, bom že našel denar in mu vrnil vze^ to vsoto, da o stvari ne bo imel niti pojma. Sicer pa, če bi bil tu, bi itak stopil k njemu in bi mi ta denar rade volje posodil. Mislim, da ne bo težko odpreti skri vališča. Kar se pa tiče lakaste skrinjice ...
»Lakaste skrinjice?« je bleda kakor zid zamišljeno dejala gospa Magneux. »Ne, tega ne boš storil!« je nato vzkliknila tako energično, da jo je njen mož kar debelo pogledal, ker takega tona od nje ni bil vajen.
»Ne, tega nočem! To je tatvina! To je zloraba zaupanja!« mu je dejala odločno. »Torej imaš rajše, da faliram?«
»Da,« je odvrnila odločno. »To bi bilo bolj častno.«
»Tebi se danes meša! Storil bom, kar sem sklenil. Takoj grem po denar.«
Hotel je odriniti svojo ženo, a se mu je z vso silo uprla.
»Čuj,« je dejala z resnim glasom, »če storiš to nesramno in nečastno dejanje, me ko se vrneš ne boš več našel tu. Odšla born. Za vedi"''-
»Prosta ti je pot!« se je rogal mož. »S a i gre ekspres v Pariz v dvajsetih minutah! Itak nimaš nikogar nikjer; če te bo pamet srečala, se že še vrneš!«
Odšel je. Ko pa je odklepal hišna vrata pri odsotnem prijatelju, je videl, kako je zbežala njegova žena, zavita v plašč, z doma proti kolodvoru.
»Komedija se nadaljuje!« se je smejal. »No, s pol poti h kolodvoru se bo že vrnila.«
Nekaj trocutkov pozneje je stal pred skrivnimi vratci v zidu. Precej časa je trajalo, preden se mu je posrečilo odpreti jih. Potegnil je črno lakasto skrinjico iz odprtine. Ni bila zaklenjena. V njegovo veliko čudo so pa bili v njej povezani listi papirja, ki niso bili niti bankovci niti vrednostni papirji.
»Pisma! Ljubavna pisma!« je razočarano vzkliknil Magneux. Ko jih je pa natančneje pogledal, je videl, da so pisana in podpisana od... njegove žene, ki jo ob tem ča,su ni poslal seveda nikamor druigam kakor k prijatelju Valleuseu.
Divje je zatulil, treščil skrinjico dvojno razočaran ob tla, zažugal s pestjo fotografiji hišnega posestnika, ki je visela ob steni, ter v svoji onemogli jezi zakričal:
»Tat!«
Mariborski »Ve čer ni K« Jutra
——   ■milnimi——n
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
19
»Usmili se me, o Bog!« sem vzdihovala. »Sestre, ne dopustite, da bi se preveč mučila.«
Tedaj sem jim ponudila svoj vrat. Kaj se je zgodilo potem, ne vem, ker kakor je mrtev zločinec še preden pride na morišče, tako sem se onesvestila tudi jaz. Ko sem se zopet zavedela, sem sedela na kupu slame, roke sem imela zvezane na hrbtu, pod koleni pa sem opazila težek železen križ. Ko sem gledala razpelo, me je tolažilo, da je Kristus trpel še več kakor jaz. Primerjajoč njegovo trpljenje s svojim sem občutila, kako majhno in nepomembno je moje. S to tolažbo sem se nekoliko opogumila tako, da so me našle predstojnica in njene pomočnice okrepljeno, med tem ko so upale, da me bo mučenje spravilo do blaznosti. Vstopile so, me 'Ivignile ter mi popravile kopreno. Dve sestri sta me vodili, tretja pa me je suvala naprej. Tako so me izvlekle. Mislila sem, da menjam le pot smrti.
Prišli smo v cerkev, kjer je bila po maši zbrana vsa družina, kajti navzoč je bil veliki vikar. Ko sem vstopila v cerkev, so se zbrale redovnice okoli mene in me odvlekle v notranjost, da bi na ta
način navzočim pokazale, da se mi studi vstopiti v hram Gospodov. Nato so me privedle do stopnic oltarja, me vrgle na tla ter me držale, kakor da bi hotela pobegniti. Prinesli so svete zakramente, odpeli »Veni Creator«, in nato je veliki vikar stopil v spremstvu dveh mladih duhovnov k meni navzdol po stopnicah.
»Vstanite, sestra Suzana!« je dejal.
Dvignili ro me s silo. Ukazal je, naj mi razvežejo roke, toda redovnice ga niso hotele poslušati, hoteč na ta način pokazati, da sem nevarna življenju navzočih; tako je moral vikar z ukazujočim glasom ponoviti svoj ukaz. čim sem čutila, da so mi roke proste, se je izvil iz mojih prs krik bolečine; vikar je prebledel, redovnice pa so se razbežale.
»Kaj vam je?« me je vprašal vikar.
Namesto odgovora sem mu pokazala rane na rokah, ki so nastale zaradi preveč zategnjenih vrvi. Razumel je vzrok mojega krika in rekel:
»Snemite kopreno!«
Po naravi sem imela čeden obraz, katerega je bilo trpljenje zadnjega časa spremenilo, toda ne tako, da bi postal grd, mimo tega sem pa imela tudi krasen glas, ki je zvenel iskreno. Te odlike so
napravile dober utis na mlajše svečenike, a arhidiakon, strog in pravičen ter brez usmiljenja, je pritisnil rokav svojega oblačila na moje čelo in me vprašal:
»Sestra Suzana, verujete v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha?«
»Verujem.«
»Verujete v našo sveto cerkev?«
»Verujem.«
»Se odrekate vragu in njegovim delom?«
Namesto odgovora sem odskočila naprej in bolestno kriknila. Vikar je bil iz-nenaden, njegovi spremljevalci so prebledeli, redovnice so se pa razbežale. Dasi je svečenik znal krotiti svoje obnašanje in je tudi druge opomnil, naj bodo mirni, je vendar pričakoval nekaj nenavadnega. Jaz pa sem ga pomirila z besedami:
»Nič ni. Neka redovnica me je zbodla z ostrim predmetom, ko bi bila morala odgovoriti na vaše vprašanje, da se odrekam vragu in njegovim delom, in tudi vem zakaj.«
Predstojnica in vse redovnice so odločno zatrdile, da se me nobena ni dotaknila.
Arhidiakon je znova položil konec svoje štole na moje čelo, redovnice so se zopet zbrale, toda on jim je ukazal, naj se oddaljijo, in je šele nato ponovil vprašanje;
»Se odrekate vragu in njegovim delom?«
»Odrekam se!« sc je glasil moj odgovor.
Ukazal je prinesti sveto razpelo ter mi ga ponudil v poljub. Poljubila sem no ge, roke in rane, nato pa z njim glasno govorila;
»Gospod moj in Rešitelj, ki si za moje grehe in grehe sveta na križu umrl. daj, da bom vredna tvojega trpljenja, ki si ga radi mene pretrpel, daj, da kane name kaplja tvoje krvi, ki si jo prelil, daj mi da bom čista! — Odpusti mi, kakor tudi jaz odpuščam svojim sovražnikom!«
Nato mi je vikar naložil priznanje vere, upanja in ljubezni. Ne vem, s kakšnimi besedami sem molila, vem pa, da je moja molitev globoko ganila oba mlada duhovna, tako, da so jima privrele solze v oči, med tem ko so redovnice pričele šepetati, a sam vikar me je začudeno vprašal, odkod znam te molitve.
»Iz svojega srca,« sem odgovorila, »ker tako mislim in tako občutim. Prisegam pri Bogu vsemogočnem ln vsevednem, ki nas vidi tudi v tem trenutku, da sem kristjanka in nedolžna. Ce sem grešila, ve to samo Bog, in on edini ima pravico poklicati me na odgovor in kaznovati me.«
Pri teh besedah je vikarjev preteči pogled padel na predstojnico. Ceremonija se je dokončevala, ceremonija, na kateri je bil Bog užaljen, na kateri so bile svete stvari oskrunjene in bi moral biti sluga Gospodov ogoljufan. Vsi, razen arhidiakona. predstojnice, mene in arhidiakonovih spremljevalcev so se odstranili.
Soort
Občni zbor Jugoslovanske lahkoatletske zveze. Preteklo soboto je bil v Zagrebu 13. občni zbor JLAS. Občnemu zboru je prisostvoval tudi g. general Kneževič kot zastopnik ministra za telesno vzgojo naroda. Po pozdravnih besedah predsednika in po sprejemu vdanostnih brzojavk na Njeg. Vel. kralja in pozdravnih na ministra dr. Hanžeka ter predsednika Zveze športnih zvez g. dr. Hadžija, je bil sprejet poslovnik za bodoče občne zbore. V JLAS-u je včlanjenih 10 klubov s 1100 verificiranimi atleti. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik Veljko Ugrinič, 1. podpredsednik general Kneževič, II. podpredsednik Gru-nd, tajnik Frančič, blagajnik Kohn ter 20 odbornikov; za Maribor sta bila izvoljena Bergant in dr. Jett-mar. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena Fišer (Maribor) :n Šlezinger (Zagreb). Po volitvah so bili napravljeni sledeči važni sklepi: Prvenstvo moštev se vrši po starem načinu s to spremembo, da more nastopiti atlet največ v štirih disciplinah. Poleg prvenstva moštev bo tudi pokalno tekmovanje, tako, da se bo vodila vse leto lista 30 do 35 najboljših atletov. Letošnje državno prvenstvo se bo vršilo v raznih mestih, in sicer cross country 8. aprila v Zagrebu, za moštva pa 26. in 27. maja v Zagrebu Prvi del državnega prvenstva za posameznike bo 30. junija in 1. julija v Zagrebu, drugi del pa bo v dneh 14., 15. in 16. septembra v Ljubljani. Na občnem zbo
ru se je sprožilo tudi vprašanje letošnje balkanske olimpiade, ki bi se morala to leto prirediti v Jugoslaviji. Sklenilo se je, da si bo skušala zveza tekom dveh mesecev zasigurati potrebna sredstva, tako da bi se letošnja balkaniada odigrala v Zagrebu. Glede crossco'untryja je bilo sklenjeno, da se priredi v zaprtem ali odprtem prostoru, če je na odprtem prostoru, plača prireditelj Zvezi 1500 Din. Klubi, ki potujejo v mesta, kjer se vrši prvenstvo, ne plačajo prijavnine.
Olepševalno društvo v Črni priredi 6. t. m. nagradno smuško tekmovanje nl-pinskega dolgega teka po sledečem programu: Sprejem športnikov na železniški postaji v Prevaljah bo 5. trn., od koder bo prevoz brezplačen do naše lepe kotlinske Črne, kjer se, bo gostom nudilo kar najcenejše prenočišče s prehrano. Dne 6. t. m. se povzpnemo do 3 ure oddaljenega vrha Smrekovca, od koder se nam bo nudil sijajen razgled na vse velikane Julijskih alp, kakor tudi na našo Savinjsko dolino. Po uživanju prirodnih krasot, ki ne zaostajajo nič za lepoto drugih že znanih turistovskih in letov;-ščarskih postojank, pač pa jih še prekašajo, bomo čili in z radostjo nad krasoto prirode štartali izpred Šoštanjske koče na Smrekovcu, od koder se spustimo po res krasnem terenu do cilja v črno, kjer nas bodo pozdravljale zastave. Po dvournem odmoru nas bo godba na pihala iz Guštanja pozvala v zbor na sredi vasi, od koder nas popelje v okusno urejeno toplo dvorano, kjer bo razdelitev odlikovanj. Ob povratku bo vožnja do postaje Prevalje zopet brezplačna
Soko3stwo
Druge smučarske tekme ruškega Sokola. V nedeljo 31. decembra 1. 1. je priredil ruški Sokol druge smučarske tekme, ki se jih je udeležilo 14 članov in 13 naraščajnikov ruškega Sokola ter 1 član Sokola Sv. Lovrenc na Pohorju. Rezultati članov na progi 9 kilometrov so bili naslednji:	Adolf	Pijavec 45.39, Franjo
Fritz 46.23, Anton Bučar 49.33, France Kos 51.31, in Ivan Pečar 52.56, vsi člani ruškega Sokola. Rezultati naraščajnikov na progi 5 kilometrov: Mile Bučar 27.56, Emerik Drtlinšek 2S.0S. Stanko Plevnik 28,21, Robert Jug 29.-9, Ivan Bačun 29.32, vsi naraščajniki ruškega Sokola. Vremenske razmere so bile zelo slabe, ker je bil sneg južen.
Sokolstvo društvo na Teznem. Četrti redni letni občni zbor našega društva bo v nedeljo, 7. januarja ob 15. uri v šoli na Teznem, pritlični razred. Obravnaval se bo naslednji dnevni red: A) Pozdravni in uvodni govor br. staroste; B) Novoletna poslanica Saveza Sokola K. J.; C) Lanski zapisnik; Č) Poročila vseh funkcionarjev: D) Volitev novega odbora: F) Proračun in članarina ter F) Resolucija Saveztt S. K. J. Vse sestre in brate vabimo, da se občnega zbora udeleže, ker je to dolžnost vsakega zavednega Sokola. Na svidenje! Zdravo!
Sokol Matica. Drevi ob pol 19. uri v •društveni pisarni v Narodnem domu seja načelstva. Ob 20. uri prednjaška seja, na kateri se bodo obravnavale zelo važne društvene zadeve. Pridite vsi in to-
čno. Zdravo! Načelnik. — Jutri ob 20. seja društvene uprave. Ker bo to zadnja seja pred občnim zborom, ki bo 14. tm. naj se je udeleže zanesljivo vsi odborniki. Zdravo! Tanjik.
Sokolska četa Razvanje. Naša sokolska četa je obenem s proslavo rojstnega dne našega kralja proslavila tudi 60-iet-nico br. Engelberta Garigla. V lepo o-krašenein šolskem razredu se je zbralo vse članstvo, naraščaj in otroci ter Sokolu naklonjeno občinstvo, ki ga je pozdravil šolski upravitelj starosta br. Ši-janec. Nato je v vznešenih besedah orisa! pomen vseh slavnosti. Po prevedbi dečkov in deklic v naraščaj in naraščaja v člane in članice se je Izvršila zaObl?!!-ba, ki jo je izreklo 18 članov in članic. Slavnostna prireditev je pokazala, da se sokolska misel med Razvanjčani naglo širi in poglablja.
Koliko poslušalcev radia ;e na svetu?
Po podatkih neke velike angleške tovarne radio-aparatov o številu poslušalcev radia na vsem svetu posnemamo naslednje statistične številke: Na prvem mestu je Anglija s 5.7 milijona, nato prihaja Nemčija s 4.8 milijona, nato Japonska s 15.7 milijona in četrta Francija s 1.23 milijona poslušalci. Značilno je, da število 'radio-poslušalcev neprestano rase. Na Japonskem se je dvignilo v zadnjih devetih^ mesecih za 250.000. V tej statistiki pa ni všteta sovjetska Rusija, ki ima 63 radio-oddajnih postaj, ki oddajajo kulturni, zabavni in ostali program v 64 jezikih nič manj kakor 12 milijonom poslušalcev.
Mali oglasi
Razno
SPALNE
in jedilne sobe. šperane, Iz kavkaškega orehovega lesa, politirane ter kuhinje in spalnice iz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodani. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
JOS T'CHY IN DRLO.
Konces. elektrotehnnično oo dietje, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarski objektov, zaloga motorlev. lestencev, svetilk, elektroln-stalacljskega blaga oo kon-kurečnlh cenah
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
in vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažiti. emajlirati, poniklati. vse krog ijiCne ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustičič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po koto.	4736
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizar lev. Vetrinjska ul. 22. nasnrotl 'vrdke V. Weixl.
VINO lastnega pridelka, letnik 1932. v zaprtih steklenicah. 1 liter 10 Din, sc zopet dobi v prodajalni Mlekarne Bernhard. Maribor. Aleksandrova cesta št 51. 4976	Stanovanje	Službo dobi
	LEPO DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v prvem nad-tropju, elektrika, plin, oddam v najem istotam tudi sobo s štedilnikom. Betnavska cesta 39, Maribor. 2	ZASTOPNIKI dobro uvedeni, se sprejmejo od velike zavarovalne družbe proti fiksumu in proviziji. Začetniki se v posle vpeljujejo. Ponudbe pod »Fiksutn in provizija« na upravništvo lista 10
Sobo odda		
SOBO. lepo opremljeno, takoj oddam. Mlinska ulica ii6. II, 4945	Prodam	Službo išče
ZELO PRIJETNO, solnčno, parketirano sobo z uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi .Večernika«. 7012	KDO NAMERAVA KUPITI nagrobni spomenik naj si ogle da zalogo nagrobnih spomenikov pri Koban Uršuli, Rače, žel. postaja Rače-Fram. s	DIJAK s končano gimnazijo, govori slovensko, hrvaško, italijansko (tudi francosko), želi zaposlitve v pisarni ali knjigarni. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »štev. 5030«. 7
	NASLONJAČ (fautel) prodam za Din 300 Tapetnik Anton Arzenšek Grajska ulica št. 2, v gradu 9	
STANOVANJE oddam gospodu. Aleksandrova cesta 17, I., na dvorišču. 11		
		DEKLE Z DEŽELE z dobrimi izpričevali, staro 24 let, išče kakoršnokoli službo, najraje v Mariboru. Pušnik Alojzija. Bresternica, Jelovec 35. p. Maribor 49S6
VELIKO, SOLNCNO SOBO s štedilnikom oddam. Vprašati mizarstvo, Levstikova ulica 9. 12	Oglašujte 1 		
GOSPODIČNA S PRAKSO
vešča strojepisja in slov. stenografije ter drugih pisarniških del išče nameščenia v mostu ali na deželi za takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vestna«.	•'>05
Po uk
ENGLISH LESSONS
Miss Edith Oxlev. Krekov.; ulica 18. II.	46'»
PARISIENNE DONNE
Le?ous de Irancais Lipavec. Tržaška cesta 53.	4700
SOLOPETJE
poučuje Skvarča, Maistrov« ulica 19, H.	5l)iS
NEMŠČINA
v 6 mesecih! Lahka metoda! Zajamčen uspeh tudi pri jezikovno nenadarjenih Naslov v upravi.	4894
Izdaja konzorcij »Jutra« .v. Ljubljani;
predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik	^
STANKO DETELA' v Mariboru