M\’P« gaagBECCEBPm JtUVV »ta«* nk *au > «,<*». ntnto HUj« it tiDift«, ‘fcnmuMvivtatoMi * cSSttoo «*ž1 žSS? u k! : | SssoEsukSsSKK: t ■ ^ » • • »imirmmminHimMk Leto: H. Fosamena številka r, I krono. ttB3D3ISr>'0 <*. uatjT ftTuS. boru, .‘erčičam* sl. it. <. I. D0(j. •tropj*. Melon (ntenufc. St, 2T«. OPSAVA »» Mirji T Jmšiaert iliol It. 4, jmllidte, lft33o. Mo, fex it. 34. SHS roiicočttkunu n* im Hat. 11.181. K» earolil* Vmr. dfsaatrja u nf urin. *» Eotopfai M n nti^n. «« IKII.I Maribor, torek 13. septembra 1921. Številka: 205, mm Vi, Dnevne glose. Govori se o politični akciji Stojana Cotiča. Separatisti stavijo vanj velike uadc. To je razumljivo. Spaja jih saano negacija; vezi, čvrste, enotno vezi ni-®ajo. To vez dajejo samo močne ideje, koncenitnTajo voljo k enotnemu '■dju. Kje med njimi je samo ena talka ideja? Kje je Moja, za katero bi. b^li. Voljni - vsi brez izjeme položiti najtežje ^ebne žrtve'? Za katero bi tn>eli in 'imiraU, kakor narodni mučeniki, srbski vojaki, solunski Jegijona.rji? Kje ‘Majo narod, domovino? Narod? Skupila pleanea, ki si ne zaupajo; konfesij, 1 sovražijo; razredov, ki streme po na«iljn. — Domovina? Mala HrVatska, »»njostalna Slovenija.? Ali niso to šibke “dke, ki se jim vsak veter dotika korena? Baaies ustvarjajo zgodovino veli* e množice ljudi. Te množice se morajo Podrediti močni skupni ideji.. Ce se da .. *deja na glasovanje, bo nastal kreg 111 Prepir; navsezadnje pa se bo našel P^meanik, ki bo storil na lastno pest. SAr ui žc zamujenega. Tako se vse vra-;a na eno in. isto pot: močna volja in laswi ed-lj! Kdor samo negira, si že v Oaj>re.j- odreče sposobnost za velika depoja. Zato separatisti, ki nimajo enot* !•?> delazmožne volje, iščejo posameznica, ki bi jih napotil k skupnemu dela. Stojan Protič dcsedaij še ni pokazal, da p1 je usoda; llugoslovenov pomazUila «ot svojega 'izvoljeneai Njegovi politič-IJ1* koncepciji manjka ono, kar je pogrebno za veliko delo: brezobziren in j^ajen: sklep. On je prijatelj škodljivih’ Kompromisov in zakotni demagog ka-•»7®!* njegov hrvaitsifcr riival Radič. Bi-.'(|’a©fie.u,'Cavour, Bismarck in drugi ve* {m državniki so bili, največji takrat, ^il|dar so jih najmanj razumevali in 1 ?»4bolj nabadali. Njihova veličina je >-'ila •vjtern, ker sto iimeli silne, ceittirlpe-'afaje-.ideje. Partikuliristi. kompromi-:isarji; ljubki tribuni in Ijabljeaici ljudstva. niso ustvarili nikdar v zgodovini ^.e lik ib dejanrj, ne naroda in ne države, ugodilo se je, da se je ljudstvo samo ■^igniJb prodi njim, ker so bili enaki ™ugim. , • Rekli so, da bomo v jeseni doživeli •Mike politične iapremembe. —• Stojan • Prntic bo ustvaril enotno politično • 'ronto. Najprej hrvafekj. blok, na to hr-vateko.siovenski blok, Navsezadnje bi •J® najbrž pridružili tildi srrbski separatisti. Tako bi bilo naSemu ljudstvu o-'nogočeno, da se zopet povrne k starim bblikam..« »Ah, nur cin Sohluekhen...« ^opzer vati vn ost. je . nedvomno bolj n 1 e. e kakor u t i le.. ^ Sicer pa izgledi3 > da bomo morali čakati do spomladi. Kaj vse bo neki prinesla? Revizijo ^stavo, avtonomno Slovenijo itd... Tu* ^ bodo slabi te razdrobljeni separatisti odlagali od enega lednega, časa. do yugega .svoje malo verjetno ozdravljene. In če se ne morejo popolnoma zediniti pri razdiranju, kako bi se pač ^dinili pri Kidanju? Zgodovina bo šla £ Hadno gesto mimo njih’.. Kje bi bila jjanes Italija, če bi se Mazzinijevi te ^ribaldijevi pristaši ozirali na krva-nemire iu neštevitoe proteste, ki so dvigali širom partiikularistične Ita-Zgodovina, je hotela, imeti Italijo, ^a.to ji (je dala. Piemoo-t. In peščica ua-Cljonalistibr je ' tekom dsveh' desetletij .strla moč tradicij ter ustvarila jedin-,sH’o Italije... Danes ima spomenike .na' najfopših1 rimskih’ tnorifT«. f #•' 1 r Wrno lifSte, ki ^ zastopajo opozicijo-smer.'Opdiioija je zdrava in rav-V.oJalio potrebna kakiar vlada. Kdor se ’ ’ ’ • ■j—.-jv. r*i'. ? _ W:£%. ■ Slovenski poljedelci v Srbiji. ***' aas^at LDU Beograd, II. sepi DopoMne gre dni pa si bodo ogledali Sumadijo. je prispelo v Beograd okoli 100 slov. En del pojde v Oplenac, kjer bo položil poljedelcev. V Beogradu so jih slovesno venec na grob kralja Petra. Ob 13. uri sprejeli. Vrnili se bodo domov 18. t. m, jim je poljedelsko ministrstvo priredilo ter ostanejo le en dan v Beogradu, dru- obed na Topčiderju. Konferenca o stanovanjski naredhl. LDU Beograd, II. septembra, naredba podaljša še za eno leto, ali pa Minister za socijalno politiko dr. Kuko- naj se v drugi polovici 1922 dovoli vec bo te dni sklical v Beogradu kon- svoboden dogovor med lastniki hiš in ferenco strokovnjakov, da oddajo svoje najemniki stanovanj, mnenje o tem, ali naj se stanovanjska Slavnostna seja splošnega ženskega društva. LDU Ljubljana, 12. sept. Včeraj iz Srbije in Hrvatske, njim na čelu predse je pod predsedstvom gospe dr. Tav- sednica Saveza jugoslovenskih žen ga. carjeve vršila slavnostna seja splošnega Hrističeva. Na slavnostni seji so vse go-ženskega društva povodom 20-letnice vornice naglašale vzajemnost jugosloven-obstoja tega društva. Na slavnost je pri* skih žen. šlo tudi večje odposlanstvo narodnih žen PSameni srednje Evrdpe. LDU B u d i m p e š t a, U, septemb. (Radio-Grič.) Avstrijci se pripravljajo, da popolnoma izpraznijo županije zaipadne Ogrske. K medzavezniški komisiji v Šopronj je prišla deputacija Madžarov te izrazila željo naroda, da ostane pod Madžarsko. Povsod se formirajo madžarske garde za vzdrževanje reda. Boljševivški begunci iz -Madžarske ustanavljajo na Dunaju legije, da se borijo proti Madžarom. »Neue freie Presse« in »Neues Achtuhr-Bilatt« javljata, da soeijalnodemokratična stranka v Dnna jskem Novem Mestu tem legijam daje orožje in mn nacij o, baje zato. da branijo avstrijsko mejo« LDU P-ari z, 11. eerit. ( Agt*nce Iia-A’as.) Poročevalec liste »Exoelsior«, Baze, je imel priliko, govoritizveznim' Ocanelerjem dr. Soliobrom, ki mu. je obrazložil stališče "avstrijsko vlade glede zapadnoogrskih IvomitatoV. .Zvezni koneler je izjavil, da ni dvoma o tem, da se mora zahtevati od tmadžars-ke vlade odgovornost za dogodke v Burskem. Dokaz ža to vidi v poročilu, ki ga je oh* javila brezžična posta ja v Budimnešti. V tem poročilu se trdi, da so 'Avstrijci boljševiki. Verjemite mi, je dejal zvezni kancler, da v Avsitriji ni nobenega boljševizma. Naši orožniki niso nikdar razobesili, rdeče zastave. Po mojem mnenju je postopanje Madžarske krši- rvatf tuji® prepričanj te prenesti zdrave kritike. Ce pa prebiramo naše opo-Bicijonelne list p, ne dobimo vtisa, da bi bila ta opozicija res opozicija. Vsaj po večini ne. To je sistematična negacija,; neka principijelna trma, ki bi ji lahko nadeli ime »slovanslra.«, če bi se oziraltj na zgodovino evropskih narodov. Tako se na pr. nek list trikrat zakolne, da je' njegova stranka za državo, a polovico svojega, obsega napolni z naravnost iz* branim gradivom, ki. učinkuje na čiita-telje v neclrža^em smislu. Iz vsake vrste, ki jo prebereš, spoznaš nasprotje med onim, kal' hoče povedati te kar porvo v resnici... To je najzoprnejši-pojav naše politike: opozicija, ki ne pozna takta in etikete te ki kaže vladi' ter vsemu svetu svojo morateo šibkost te idejno revščino.. * I—us. • tev •mediiaroduega prava in flagranti. Nasilstvo Madžarov je naperjeno ne samo proti Avstriji, marveč tudi proti zjiveznikom. Madžarska ima dobro iz-vežbano armado, dočiiu se je morala Avstrija razorožiti. Mi se nočemo odtegniti nobeni, kontroli temveč želimo preiskavo na licu.mesta. — V zahvalnih besedah ententi za korake, storjene v Budimpešti, je sklenil kancler: Ura je preresna. Ako ostane položaj^taik, kakršen je, potem bo konec miru v srednji Evropi. LDU London, 11’. septembra. sOb-server« piše govoreč o dogodkih v za~ padni Ogrski: Postopanje Madžarov se mora, podvreči strogi razsodbi vrhovnega sveta, ki v tem posebnem primeru ne bo mogla biti dovolj stroga. 'Izkušnje z ravnanjem Budimpešte izključujejo vsako prfeanašanjc nap ram sedanjemu roparskemu pohodu, tki bi na jugovzhodu in v srednji Evropi mogel povzročiti gibanje-armad. Entonta mora, ako nadaljuje Madžarska svoj »bluff« urediti vojaško afero s četami. iLDU D u n a j s k o N o v o M e s t d, 11. sept. Pri Kirehschiagu je poizkušala madžarska tolpa. 20 mož prekoračiti avstrijsko mejb. Poizkus sc ni posrečil. LDU Budimpešta, IT. sept. Madžarski korespondenčni urad demontira vest o delni mobilizaciji Madžarske* Poljska vladna kriza. LDU Varšava, 11. sept. Po posvetovanjih, ki so se vršila pod predsedstvom deželnega maršala Trampocijn-skega, se je poverila sestava novega kabineta voditelju narodne ljudske stranke Glombinskemu. Ta je izjavil, da sprejme ponudeno meslo samo tedaj, ako bo dobil niegov kabinet večino v deželnem zboru. Končnoveljavna odločitev torej ni mogoča pred otvoritvijo deželnega zbora. Represalije proti Madžarski. UKU Praga, U. septembra. >Xa-rodaii Listy« poročajo, da nameravajo antantne sile poveriti Italiji mandat, da zasede Zapaduo Ogrsko. Razen tega se jo v zadnjem času pojaivil načrt, blokade Madžarske s strani sosednjih dr* žav. Upajo pa, da bo že zasedba po Italiji prisilila. Madžarsko, da izpolni določbe mirovne pogodbe. »Almasara« nasedla im peščino. LDU Rim, M. septembra. (Eadio-Grič.) Angleški oceanaki paruijlc »A1-maisara« s 1200 potniki na krovu je prihajajoč iz Brascilije nasedel na. peščino blizu portugalske-obale. :Na pomoč je otfplubi. poriugal^a' kjdtoiiku iti jwč- tolgiK ladij. Proslava Dantejeve 600 letnice, LDU Rim, 11. sept. (Radio-Grič.) Ob priliki proslave Dantejeve 600 letnice pride kralj v spremstvu ministrskega predsednika v Florenco. Prepovedan uvoz madžarske živine* LDU B e o g r a d, 11'. septembra. Poljedelsko ministrstvo je z ozirom na politični položajema Madžarskem kakor tudi z ozirom na to, da so na Madžarskem razširjene nalezljive bolezni, prepovedalo uvoz živine iz Madžarske v našo državo in prevoz madžarske živine preko našega ozemlja. Ta prepoved velja tudi za živino iz Romunije, ki se prevaža preko madžarskega ozemlja. Petrolejsko vprašanje. LDU P r ag a, 11. septembra. (Radio-Grič.) V zvezi z dogovorom o eksploataciji nafte na Češlcoslov. hoče vlada doseči sporazum z Romunijo in Poljsko v petrolejskem vprašanju. Velika železniška nesreča v Franciji. DKU L y o n, 11; septembra. Espres-ni vlak Strassburg—Lyon je včeraj, ob 22. uri 30 min. skočil na Kolodvoru Ecliete iz tira. Štirje vagoni te poštni voz so se prekucnili.' 25 oseb je ostalo na.vijriestti mrtvih, 00 j«..,bilo,težko ra-njeam. Nekaj misli k obrtni razstavi v Mariboru. Maribor je . dobil prvo obrtno raz* stavo. To je važen dogodek, važen ne la za obrtnike, ki so se vdeležili te razstave same, temveč za gospodarski proovit našega mesta vobče, deloma pa tudi za Iconsumente, iki se na ta načte upoznžt.-jo z domačo obrtjo. Marsikdo, ki do razstavo mi vedel, da se to te ono izdeluje tudi pri nas doma in je radi tega te predmete, ako jih je ,potreboval, naročal drugje, bo v bodoče ra,je nabavljali pri domačih. Razsta,va je pa tudi -res pnvoravstna; razstavljeni izdelki dokazujejo, da je naša obrt kljub težavam, s katerimi, so je morala boriti v vojnem časa te se mora deloma, boriti, tudi še v. sedanjem povojnem, vendarle na znatni višini, da, po večini celo prekašajo zdatno enake tuje 'izdelke tako po ličnosti in po trpežnostL Razstava sama na sebi je torej dosegla popolenuspeb. Kakor pri, vsaki javni priretMiivi pa, je potrebna seveda tudi mala kritika, ki nikakor ne moro škodovati, ampak, samo koristiti. V prvi vrsti zasluži, tul kritiko razvrstitev sami a, ki. ni dovolj pregledanB. Prireditelji &o se mnogu premalo, ali so sploh niso ozirali na to, da bi bilo treba ax>edine panoge obrti [postaviti skuipaj. To je potirebno že radi pregleda, osobito pa še radi možnosti primerjanja istovrstnih proizvodov različnih obrtnikov. Po sedanji nesistematični razvrstitvi je pregled jako težaven, deloma celo nemogoč. To velja za podrobno razvrstitev, širša, raisvrsti-tev pa bi potrebovala istotako gotovega sistema. Gruipacnja poedteih istovrstnih grup bi morala, biti taka, da hi si sledile grupe po sorodnosti. Res je sicer, da tako razvrstitev ovirajo deln-ma prostori, ki niso pripravljeni nalašč z-a raizstavo, toda. z dobro voljo so zamere mnogo doseči. Interes obrtnika, ki razstavlja d« razstavi svoje izdeilte ■ taiko, da. padajo došleou čimna jbolj v oči, posebno pa da so pregledni oni deli, ki so najvažnejši in najboljši. Pri tej prvi razstavi so nekateri na svojo lastno škodo greši* li tudi v tem oziru. Grešili pa so nekateri tudi. v tem, da niso razstavili onih' izdelkov, (ki. so v njihovi stroki najvažnejši in najbolj karakteristični. — Nekateri so se omejili na en sam izdelek, dočim se v delavnici pečajo s stotinami različnih’ vrst’. jSTajostrejšo kritiko pa. zasluži popolnoma napačna numeracija izstavljenih’ slčupte defakto in v seznamu« Seznam, izložbe, ki so ga izdali prireditelji, sploh ne odgovarja, dejstvu. Po«- . dine skupine so opisane pod napačnimi številkami, nekatere sploh- nimajo številke te neka tere celo sploh vpisano niso. Istotakb tudi razvrstitev po prostorih', kakor je o&nHČfara. v seznamu ne odgova rja, resnici. Poleg vsega toga so X seaoitmu navedena sgiiio.iiola-imona ®rez vrste c/birtii. Pri nekaterih nado-meetugejo to sicer inserati, nekateri p« sploh tudi linserirali niso. _ Koračno ipa še nekaj, kar je morila ne le vredno obsojanja, ampak tudi žalostno —to je jezik, v (katerem so napravljeni nekateri napisi, ki dela naši legpa slovenščini naravnost nečast. Tako n. pr. vise pni nekaterih' izdelkih napisi »za prodati«, pralni stroj uosi napis »perilni stroj«, nekateri obrtniki celo ne vejo kako se njihova obrt imenuje slovensko itd. Tega 'bi gotovo ne bilo treba tu omenjati, ako bi se bili razstavljale! oziroma prireditelji pred-no eo izvršili napise obrnili do koga, ki obvlada perfektno jezik in ki pozna tudi tehnične termine. To so v glavnem pogreške te prve obrtne razstave v Mariboru, ki zaslužijo grajo. Upamo pa, da se bodo pri prihodnji raastavi odstranile, tako da ne bomo imeli več povoda grajati. Obenem pa M želeli tudi, da se prihodnje razstave vdeleže tudi še oni obrtniki, ld tega sedaj iz neznanega vzroka niso storili, posebno pa one stroke, ki na tej razstavi sploh niso zastopane, kajti razstava mora biti pregled celotne naše obrti, tako da lahko pokaže od A do Z kaj vse lahko dobimo doma, kar pa ta razstava ni. Meščanska šola v Pobrežju. V zadnjem času se mnogo govori o ustanovitvi meščanske šole v Pobrežju. Tudi »Tabor« je že enkrat izrazil svoje mnenje o tej zadevi. Ker bi utegnilo javnost zanimati, kako je prišlo kar taiko čez moč do raamotrivanja tega vprašanja, nag ji služi sledeče pojasnilo: Šola v Pobrežju je bila do šolskega leta 1916.-17. šestrazredna z dvema začasnima vzporednicama. Vsled stabilnega števila otrok v zadnjih 3 letih bi se po § 11. d. š. z, morala ena vzporednica spremeniti v samostojni razred. Po § 4. zakona s 4. februarja 1870. dež. aak. št. 15 pa se ima mešana šola, ki zahteva še 7. stalno učno moč, ločiti v samostojno deško in dekliško šolo. —* Krajni šolski svet v Pobrežju je v to ločitev — dasi nerad — privolil in sicer s sledečimi pogoji: 1'. novi šoli ne smeta biti manj ko štirirazredni; 2. šoli ostaneta v istem .poslopj a in pod istim vodstvom; 3. iz ločitve šole ne smejo v zrasti krajevnim oblastem nobeni novi stroški. Tako je prišlo do ločiive po spolu v letu 1916. S tem pa je šola stopila tudi v kategorijo nižje organiziranih' šol, kar gotovo ni bilo v prid po-brežke mladine. Zato je Slovensko učiteljstvo, ki je prišlo po .prevratu na to šolo, dalo Krajnemu šolskemu svetu iniciativo, da zaprosi pri višji šolski oblasti zopetno združitev obeh šol v šestrazrednico z dvema vzporednicama, kar je ta 17. X. 1920. tudi storil. Višji šolski svet pa je v seji dne 23. VI. 1921. sklenil, da bi potrebi po višji šolski izobrazbi šolske mladine v Pobrežju bolje ustrezala meščanska šola nego mešana Šastrazrednica z 2 vzporednicama, ker CtmiUe Flammarion: Uganka stvarstva. Vračal sem se z Dowera v Calais v družbi s prijateljem Desfontainessm, avtorom pesmi »Eros«. Morje je bilo mimo kakor jezero, sipje nebo se je razprostiralo nad našimi glavami, posuto le tuintam z drobnimi oblački; ko sva ee izpirehajala semintja po ladjicam kirovu in govorila o vedi in o filozofiji, so vstajale na obzorju silhuestte mesta in morskega obrežja, Nenadoma je prijatelj prekinil najino disputacijo in dostavil, kakor da bi odgovarjal na lastne misli: »OK, ta Calais, nisem ga videl že od onega časa, ko sem zapustil stri?a. Spomin nanj mi je dvakrat drag.... s Zares,'< sem odvrnil, »niste mi pri* povedovali obljubljene prigodbe iz Ca-laisa, katero cesto omenjate. Zdi se mi, Ha nimate samo filozofskih spominov,« sem pristavil opazujoč njegove -lažne *>či. »Da, dvakVaSuo drag spomin,« je ideja!, »na strica z njegovo teorijo o vstvarjenju sv^ta, in na Njo, ki je zavladala v nfdjeifti »Sreni«. --f ■ • »Dobro,« sem odgovoril »imamo še pol ure časa, Najlepše bo, ako vi pri- ba ne zahtevala nič več učiteljev, kakor zadnja. Zato je povabil krajevno občino kakor tudi sosedne občine, da izrazijo v tem oziru svoje mnenje. Sola v Pobrežju pa ima k svoji nesreči jako neugodno logo žo za svoj šolski okoliš, kaj šele za sosedne občine. Pamertni takratni občinski svet jo je postavil na periferijo šol. okoliša tik ob Dravo, od koder ni nobenega obiska, d očim je v šolanih še 15 hiš Ptujske ceste na Tezmu. Z ozirom na to so sosedne občine, razen Zrikovc, sklenile, da bi jim ne kazalo pošiljati otrok v meščansko šolo v Pobrežju, in da zaradi tega tudi ne morejo obljubiti nobenih prispevkov. Prav pa bi jim prišla takšna šola v Magdalenskom predmestju, ki bi naj odpomogla potrebi mesta in cele okolice na desnem bregu Drave, kakor je to tudi »Tabor« pred kratkim priporočat. Domača občina pa je za ustanovitev meščanske šole v Pobrežju. Kaj govori za šolo v Pobrežju? Za njo govore v prvi vrsti že razpoložljivi prostori, kar kaže, da so imele Krajevne oblasti že pri zidanju pred očmi meščansko šolo. Ljudbka šola poučuje v 8 razredih. Bazen tega sta na razpolago še dva prazna razreda, V slučaju ustanovitve meščanske šole bi prevzela ljudska šola 5 in meščanska 3 sedanje razrede, dbčiin bi učenci 4. raz. meščanske šole posečali ta razred v Mariboru, ker bi tukaj ne bilo pričakovati zadostne frekvence. Ostala 2 razreda se določita za risalnico iin telovadnico. Eazpoložlji-ve prostore je pregledal tudi g. ravnatelj Humek, ki se je v njih’ prav povolj-no izrazil. Po njegovem mnenja bi tre-balo le telovadbi namenjeni razred za ca 5 m podaljšati (prizidava) ter risalnico in telovadnico opremiti. Prostori bi tedaj zadostovali, dokler šola — bodisi ljudska, bodisi meščan-sak' — ne rabi nobenih izporednic. Zato bi predlagal sledeče: Ker so prostori na razpolago, naj se ustanovi v Pobrežju začasna meščanska šola, ki bo služila svojemu namenu do tedaj, dokler so ne sezida nova šola v Ma gdalenskem predmestju za celi desni breg Drave. Frekventantov ima občina Pobrežje že sama dovolj. De tega ni v stanu, da bi nosila vse začetne stroške za prizidavo in opremo. Ker pa bi opremo prevzela novoustanovljena šola v Magdalen-skem predmestju, bi se Kanjo moral dobiti denar že sedaj od druogd. Le na tak’ način bi ee mogla meščanska šola takoj otvoriti. Da pa hi se prišlo čim prej do stalne šole, opozarjam merodajne faktorje, da ima Magdalensko predmestje polno vojašnic, ki bi se mogoče lahko odstopile v šolske namene. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od ‘/210.—*/,ll. ure in ob Četrtkih od %19.—V220. ure povedujete in si vzbujate lepe spomine, a jaz vas poslušam.« Sedla sva na krov ladje, ki je urno orala brazde na morski gladini. Prijatelj je pričel pripovedovati: - * w »Prigodba., o kateri vam pripovedujem, se je zgodila že davno, zakaj čas naglo hiti. Bil je poletni večer, podoben. današnjemu, ves nemiren in električen. Moja lepotica je na nek način premotila svoje preveč pazljive stariše in došla preko noči v Calais. Morda bi ne smelo podleči privlačni sili njene lepote in ji vzbujati sanj, ki so nasičeva-le njeno prevročo mladost. Toda tisti večer, ko sva se bila ločila v Londonu, sem čutil globoko v srcu tako resnično bolest, da sem vedel, da najino slovo ni moglo biti trajno; med njeno drobno ročico in celini mojim bitjem se je spletla vez, katere nisem mogel preki-nitl. Čes vse počitnice sem bival v Calai-su. Njen prihod ni iznenadil mojih’ skritih misli, ki a> se neprestano od ure ločitve, s posrodstvom tajne, močne sile srečavalo z njenimi misli in vzdihi. Morda sugestjja. porečete* Kdo v,e.?!, O, ve’ pravljične sire1! Comu pač Ije-žite tako nagla? Zakaj "amiščate v nas več otožnosti kakor sreče?.Zakaj, ostaja Notranja in zunanja politika. * Ze zopet — konferenca v Porto-rose. Najmanje j>ol leta se že pripravlja konferenca nasledstvenih držav v Porto-rose. Kakor javlja pariški „Liberte““, je konferenca že zopet na vidiku. Sestane se najbrže v začetku oktobra. * Boljševikl odklanjajo antantlno pomoč. Glason ,Daily Heralda“ je ruska delegacija v Londonu prejela odgovor sovjetske vlade na ponudbo, ki jo je stavila antanta glede pomoči stradajoči Rusiji. Sovjetska vlada je odklonila to ponudbo, češ, da so pogoji, ki jih je stavila antanta, nesprejemljivi. V odgovoru se pravi med drugim: Vsak praktični poizkus, da se Rusiji pomore, bo našel podporo in sodelovanje sovjetske vlade, toda pogoji antantne komisije so parodija, nikakor pa ne prava pomoč. Niti ameriški, niti kateri drugi inozemski organizaciji se ni zdelo potrebno, da stavi kot pogoj za pomoč vpliv na no-tranje-politične razmere v Rusiji. V noti se nadalje tudi ostro napada Poljake. * Uradniška vlada na Poljskem. Kriza poljske vlade prihaja v odločilni stadij. Iz varšavskih listov jo razvidno, da bo po vsej verjetnosti imenovan prehodni uradniški kabinet, »Nova Reforma«, ki izjavlja, da bo obenem z odstopam kabineta raatpuščen tudi državni zbor, meni, da bo uradniška vlada ostala do volitev novega državnega zbora. Te volitve bi so imele vršiti v decembru. Kriza bo najbrž trajala dol go časa, ker je spričo sedanjih političnih razmer na Poljskem ni pričakovati da bi se izvršilo imenovanje uradniške vlade brez raznih komplikacij. Nekateri listi domnevajo, da je zaenkrat vsaka vlada brez Witosa že v naprej obsojena h kratkemu življenju. * Situacija v angleško-irskem sporu. Ker so pogajanja med Lloydom Georgejem in irskim voditeljem de Va lero dospela na mrtvo točko, sta si oba vodilna politika izmenjala svoje misli v pismih. De Valera je v svojem pismu naglasil, da med Irsko in Anglijo ni bilo nikdar prostovoljne pogodbe in da razmerje dominija nikdar ni enako razmerju z drugimi neodvisnimi dr-žavamL — Lloyd George je te trditve pobil in opozoril na taktično stanje stvari. Politični svet z napetostjo pričakuje, kako se bodo sedaj Irci odločili: ali za novo konferenco v Inver-nes na Škotskem, kjer se sestane brit* skl ministrski svet, ali pa za vojno. Dnevna kronika. — Odkritje spominske plošče Franu PodUmbarskemu. Včeraj 11. t. m. se je vršilo v Spodnjih Lokah pri Krašnji odkritje spominske plošče pisatelju .Gospodina Franja* Franu Maslju-Pod-limbarskemu na njegovi rojstni hiši. Slo* vesnod je otvoril sprejem društev v Krašnji, za tem se je vršil sprevod iz Kra- naša neskončno vznemirjena duša nena sičena in zakaj čutimo globoko praznino, kadar so ure razkošja prošle kakor blisk!« Desfontaines je uprl oči na morje. Zdelo se je, da se je vglobil v monolog. »Koliko lirike!« sem mu zaklical in položil roko na njegove rame. »Videti je takoj, da ste pesnik’.« »Drugo jutro sem opazoval raz svetilnika ladjo, ki je odnašala to drago dete nazaj v naročje rodbine, na to pa sem se v vestibulu srečal s stricem, uglednim grofom de Boe, katerega sem zapustil pred dvema dnevoma z izgovorom, da nameravam, odpotovati v Pariz. Stric je prispel na svetilnik, da bi preskušal moč svojega norega daljnogleda. Nikdar še nisem ogoljufal njegove očetovske ljubezni, zato si lahko mislite, kako sram me jo bilo ob tem srečanju: zdelo se n>i je, da sem padel v past, Sric je d^b"ro vedel, da sem tuintam bival v paviljona, ležečem precej daleč od njegove hiše, v bližini stare palače vojvode de Guise. Čemu sem mu tedaj čisto po nepotrebnem slikal potovanje v Pariz?« . •» Glej, tl nisi y P^rbu! ?. ; Ko je opazil mojo ^dre:*a, Ki'je' bila prenagla, da bi jo mogel utaiiti, je dodal smehljajo; šnje v Spodnje Loke k odkritju. Siavno^i odkritja je otvoril prof. Pavlič, ki je opisal življenje in trpljenje Frana Maslja ter njegov pomen v slovenskem slovstvu. V imenu Slovenske Matice se je poltlo-nil spominu pokojnega pisatelja pisatelj Ivan Zorec, v imenu Društva slovenskiji leposlovcev pa pesnik Fran Albrectit. Zahvalil se je brat pokojnega pisatelja, originalen kmečki filozof, v preprostin, a jedrnatih besedah. Burno afclamiran pa je potem nastopil general Maister, ki je izpregovoril par izredno toplih besea o svojem tovarišu autorju »Gospodina Franja. Lepo slavnost je zaključila ani* mirana veselica v Krašnji. — Kr. profesor učiteljišča v Mariboru g. Vesenjak se je na SLS-snocm na Humu pri Ormožu izrazil, da bi 12-hko pogrešal precej svoje plače. Mogo-e tako vrača oblastem svojo mesečno plačo, on in pa njegova soproga pa žive od »milosti božje*. Radovedni smo, Kai poreko k temu njegovi kolegi-pr°fesorl Po njih glasu jih boste spoznali- •— Skrajno ogabna postaja 2e večna Peskova afera v Ljubljani. Odkar je m' nistrstvo dovolilo vpogled v tozadevn akte radi nepotrditve mesta za Ijanskega župana je prišel v ja,{n® pravi vzrok, zakaj ni bil potrjen i® « pravi vzrok je Peska pred celim svetom tako kompromitiral, da bi se vsaj maiap dostojen človek na njegovem mestu ne upal več odpreti, ust, 2e manj Pa P o sam o sebi v listu. To pranje perila, »« se ne da oprati postaja še bolj ogabno kakor so dejstva sama, zato bi bilo « z ozirom na javno moralo skrajno P°' trebno, da bi se take ogabnosti Že en* krat nehale ter da bi se preprečilo na* daljne razširjanje. — Potne izkaznice. Vi francoskih ^ sitih čiltamo, da je izšla naredba, po ka< tori mora imeti vsak francoski drza-v^ ijan oselmo legitimacijo, ki bo uradu) dokaa njegove istovetnosti. S tem odP^' de notarsko in policijsko potrjeva®Je identičnosti. Pri nas radi posne®3-^ Francoze, pa ako kdo že misli, da rajo policijske oblasti neprestano k013' trolirati giilbanje državljanov, naj ;slela pri nas slavna SLS stranka'kot adaljevanje službo božje veleobiskan . «od. Iz celega ormoškega okraja je ^Jiitelo samo par maadeljcev. vse so bila radovedna dekleta in r°ei. Govorniki so se postavili tik Jep^vc. Le čudno, da šo na prižnico ni-^ zj&zli.' Kakor navadno so udrihali po Jadi, posebno pa po slov. ministrih .ukovcu in Puclju. O stvarnih’ govo-s 1 ^ploh’ ni bilo sluha. Za samoupravo . aSitiral celo poslanec, ki ne zna iz- J^Sovoriti niti besedice »autonomija« *Y- je mislil, da govori o kakšnih 4^OTVkS;^. »r.____ J_________________o,,«. prodnemu gledališču mariborskemu. _'i'azil se je, da se gledališča sploh ne obi ^6ui je izročena vzgoja naše mladine &r od _ Oroščovih avtomobilih'. Sramota pa > da omikan človek in celo kr. profe-j, .l' aa učiteljišču v Mariboru g. Vesc-javno obsoja državno podporo Iz ^trebuje. Škandal! Takim,zaslepljen-rp je izročena vzg ^ l,di učiteljstvo so napadali, seveda v Ruvalo, da pomaga klerikalnim županj1111 "Pri dolu. Sokolske veselice so pro-- aeiiii za pijančevanja. Tihe- j. " .°P&zovalcu pa ta večer ni bilo tež-J* izslediti med najbolj vinjenimi baš 1 edstavnilcov oselesarjev. Duševni e toga shoda ormoški kaplan, pa je jj alu ix> začetku izginil. Bal so je amreč, da bi se moral sprijeti z zaved imi fanti, ki se je ob njih ob priliki dregnil z žalitvijo »aubiks«. !zseHevanju v Ameriko. Zve-Ktn« ie odredilo, da se zabrani pre-]>: P.na a”3eriSka tla vsakemu doseljencu, v:> Prekoračil dovoljeno mesečno šte-uo odpadajoče na dotično narodnost. neke S° odP°slali nazaj čez morje ?e*ega grškega državljana. Mariborske vesti. . :j.'Maribor, 12. septembra. m Iz zdravniške službe. Sekundarij na tukajšnji bolnici g. dr. Marinič je imenovan za asistenta. m Kaj je s spomenikom Kralja' -Osvoboditelja? Svoječaisno smo pozivali javnost in merodajne kroge, naj se zavzamejo za to, da se postavi, po zgledu drugih mest tudi pri nas dostojen spo menile Kralju - Osvoboditelju. Poziv pa je ostal brez odziva. Po našem mnenju bi bila v pnvi vrsti občina dolžna pre vzeti to akcijo. ■-! .--v'- m Zakaj imajo šolske sestre najbolj še uspehe v svoji šoli ? Mnogokrat' so je z izvestne strani agitiralo za ta za vod, češ, da so tepehi, ki jih' dosega vedno večji, kakor pa oni, ‘doseženi n drugih državnih ljudskih šolah. To se v resnici do gotove^meje ni dalo tajit uganko teh' boljših’ uspehov pa nam razrešuje ptrarv nazorno ravnokar se vr šeče upisovanje. Dotam so vse državne ljudske šole rajonirane in morajo torej sprejemati brez (razlike vse otroke, k spadajo po svojem bivališču v njiho vo poida^očje^ so šolske sestre v tem oziru poipolnoma svobodne in sprejmejo v svojo šolo le one otroke, katere same hočejo, drugo pa odklanjajo. Dozna pa smo, da se pri izbiri otrok ozirajo na njihovo sposobnost ter odklanjajo redno vse slabše nadarjene otroke ter jih pošiljajo na državne šole, čeprav so zadnje leto obiskovali njihovo šolo. Na tak način ni nič čudnega, če so uspehi na njihovi šoli celotno boljši nego na državnih’ šolah'. m Ravnateljstvo dvorazredne dr žavne trgovske šole v Mariboru nam je poslalo glede na naše zadnje vpra šanje radi sprejema absolventinj drugega razreda meščanske šole v prvi letni' sledeče pojasnilo: V prvi razred trgovske šole se brez izpita sprejemajo praviloma le gojenke, ki so dovršile z dobritn vspehoin nižjo srednjo ali tej podobno šolo, druge z nižjo predizobrazbo pa le, če napravijo tozadeven izpit. Ce število omejeno, imajo prednost one katere imajo zadostno predizobrazbo in jim ni treba delati izpita, če je pa tudi teh preveč, imajo prednost one, ki imajo višjo predizobrazbo nego le nižjo sre dnjo šolo in one, ki so starejše. Mari borska trgovska šola ima sicer omejeno število gojenk, je pa vendar do zadnjega momenta upala, da ji bo mogoče tudi v prihodnjem šolskem letu vzdržati pa-rarelke. To upanje pa je splavalo po vodi, ker so se učilnice, kjer naj bi bile nastavljene pararelke, dodelile razredom državnega ženskega učiteljišča. Radi tega je bilo torej treba sedaj odkloniti vse tudi 2e prijavljene kandidatinje za prvi letnik, ki so nadštevilne. Pri tem se je postopalo seveda po navedenem pravilu odklonilo se je one, ki so imele le pogojno možnost vstopa v prvi letnik. Iz tega je razvidno dovolj jasno, da ravnateljstva ne zadene prav nobena krivda. — Mi se s tem pojasnilom popolnoma strinjamo, pribiti pa moramo, da je dovolj žalostno, da se za edino strokovno šolo v Mariboru ne najde dovolj učilnic in se jo tako spravlja po nepotrebnem v prisilni jopič. Mislimo, da je dolžnost merodajnih faktorjev, da za trgovsko šolo jreskrbe prepotrebne lokale, kajti sicer )o vedno češče se pojavljajoča zahteva po trgovski akademiji izgledala skrajno smešna. Najprej je treba, da se poskrbi za to, kar že imamo in 3e-le potem naj se misli tudi na novo. m Slovenski starišž, dijaki, dija iinje, učenci in učenke vseh Šol se sedaj ob začetku šol. leta opozarjajo, da imamo dve narodni tvrdki, kjer si lahko nabavite vse šolske potrebščine, kakor cnjige, zvezke, risalne in pisalne potrebščine itd. Vaša narodna dolžnost je, da se Izogibljete naših, na zunaj sicer pri-aznib, a v srcu pa naših starih, neiz* jrosnih sovražnikov. Zavedni dijaki, nadzorujte naše mlačneže in „meni vseeno ' ~-2e! m Škandalozne razmere na našem rgu. Eaamere, ki so zadnje čase zavladale na našem trgu, so našemu mestu res že v skrajno sramo-to. Prodajalke elajo kar hočejo, prodajajo kar hočejo in kako hočejo. No glede na to, da jo razno sadje in zelenjavo na našem trgu raže nego na zagrebškem, a.li kakem drugem kje na jugu, kjer velja !■: oaa. sicer fbliiko Kakor piri nas 25’ viharjev, se prodaja, tu popolnoma; svobodno tudi čiato gnilo in pokvarjeno sadje, katero bi so povsod' drugod.1 konfaseiralo tet vrglo v vodo. Mloko se prodaja pomešano z vodo, ali1 pa staro in že posneto tako 'da sploh' ni užitno. Pri' vsem tem pa se prodajalke obnašajo še tako objestno, kakor da bi kupovalcem izkazovale posebno milos t s tem, da jim bla-govole tza drag denar iprodaii svoje ničvredno blago. Ali ros nimamo v Mariboru nobene oblasti, ki bi če ne ssa drugo, skrbela vsaj za (to, da se ne bi prodajalo pokvarjenih’ stvari! Sedaj imamo izvoljeno mesitno zastopstvo in mislimo, da smemo od njega zahtevati, da n apravi na našem, trgu temeljito reme-dnro. Takih.1 škandaloznih1 razmer na našem trgu ne moremo trpeti dalje. m Slovenski otroci in nemške šole. Te dni se vrši vpisovanje otrok v šole. Po znani naredili se smejo v nemške osnovne šole sprejemati samo otroci staršev, ki dokažejo ne le, da so Nemci po političnem n oziranju, ampak da so Nemci tudi po pokoljenju. Otroci staršev, ki so slovanskega pokoljen ja pase ne glede na to če se starši morda sedaj priznavajo politično za Nemce, morajo vpisati v slovenske šole. To je sicer načelo, ki se pa ne izvaja tako konsek-ventno, kakor bi se moralo. Prošlo šolsko leto smo imeli v Mariboru 20 osnovnih' nemških1 razredov -torej eno tretjino vseli razredov sploh, dočim je po ljudskem štetju v Mariboru le nekaj nad 6000 Nemcev in bi. moralo biti razmerje čisto drugo, ker ni verjetno, da bi imeli Nemci posamezno več otrok* nego Slovenci in of.tali Jugosloveni in Slovani. Radi tega_ bi bilo dobro, ako bi se seda j ob pričetku leta uvedla stroga kontrola. Otroci, ki imajo slovanska imena pa naj bi se sploh' ne sprejemali v nemške šole. m Novoustanovljeno Narodno izo braževalno društvo v Pekrah priredi 1. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru veliko veselico s ple som. Naprošajo se vsa one gospodične ki bi bile pripravljene sodelovati pri šotorih, da se zglase v sredo 14. sept, ob 20. uri (8. uri zv.) v Veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. m Trdovraten samomorilec. Pretekli teden je tukajšnja policija zasledila in aretirala celo tatinsko družbo, ki je ukradla na kolodvoru več zabojev sladkorja ter_ jih1 pri nekem »tukajšnjem prevozniku vskladiščila. Med temi »družabniki« se je nahajal tudi nek 23 letni 'Josip Supanc, katerega je policija zasledovala tudi radi drugih1 tatvin V soboto (krog 15. ure se je skušal v policijskih' zalporih’ zastrupiti z lizolom, kar pa se mu ni posrečilo. Rešilni oddelek ga je takoj prepeljal v bolnico, kjer so mu želodec izmili. Ker je bil strup zelo razredčen, mu ni mnogo škodova' ter so ga že drugi dan — v nedeljo ob 9. uri zopet odpustili iz bolnice, ter predali straži, da ga odvede nazaj zapore. Ko sta šla s stražnikom okrog pol 10. ure čez most. se je Supanc iztr gal, in skočil v bližini Velike kavarne čez mostno ograjo v Dravsko ulico, kjer jo z razbito glavo in zlomljenimi rokami obležal na mesto, mrtev. Prizor jo seveda povzročil velik naval občinstva. m Pri guganju ponesrečil. 37-letni trgovski akademik _ Erili Hauer iz Gradca, ki se je nahajal na počitnicah Pri svojem očetu v LateršperKu, se je v soboto popoldne gugal na na.vadni na drevesu improvizirani gugalnici. Pri tem pa so jo vrv utrgala ter si je pri padcu zlomil levo roko pod laktom. — Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. m Kamenje je metal. V nedeljo dopoldan so si otroci v Ljudskem vrtu pri igranju metali kamenje. Pri tem jene-kijdeček vrgel 10-letnemu 'Josipu Kam piču, stan.ujočemu v Smetanovi ulici št. 48, precej debel kamen v glavo ter ga težko ranil. Dečka jo rešilni odde-ek obvezal tor oddal starišem. m Tatvina. V četrtek zvečer se je vtihotapil v državni kaznilnici neznan att skozi okno v stanovanje nokega vaKnilniškega uradnika ter pokradel in odnesel rajnega blaga v skupni vrednosti oklrog 10.000 K. Tat je moral uti silno oprezen, kajti delal je tako tiho, da ga uradnikova družina, ki jo večerjala v Kuhinji, ni slišala. Uvedlo sc je takoj zasledovanje, ki je pa doslej ostalo brez uspeha. "w" ' ^ m Najdeno. NaMa1 ee 'je zaponEa; 3o^ bi se pri policiji*: x m Tatvina. 'Na Glaivnem 'trgu 3e bilo včeraj ukradeno .noki‘-dami iz ročne • itoiibloe 600 K, y. ■**,$*. ■ , [ m Velita kavama. Danes zvečer Koncert' pnvovtrateie salonske godbe prof. Kubička 1253 ' '■■■■'■ *■*'"" * ■ -■ ; I. obrtna razstava v Mariboru. Razstava nudi vsean obiskovalcem priliko ogledati si krasne izdelke domačega obrtnika 111. so prepričati, da se je naš obrtnik tako izpopolnil, da se ne moremo več izgovarjati, češ, tuji inozemski izdelek je boljši. Ta prva naša razstava je dokazala, da naš domači' obrtnik vse lahko izdela. Od strani obiskovalcev; vlada veliko zanimanje za; razstavne predmete ter jih je [tudi že lepo število prodanih. Obiskovalcem razstave se naznanja, da se dobe vse informacije o razstavljenih' predmetih v tajništvu na razstavnem prostoru. Ravno tako tudi prodajne cene. Vsem razstavljaicem razstavni odbor priporoča, da na-j za časa razstave v temvečj i. meri inserirajo po časopisih in naj omenjajo, da imajo rasitavljene predmete pod številko toliko in toliko; to je tembolj priporočati, ker je Soseda.? priglašenih' mnogo korporacij, ki bodo [razstavo obiskale in tudi pridno čiJtalef časoipise, posebno pa oglaise. Kdor sedaj inserira, dobi inserate desatkratttf# poplačane. Za obiskovalce je blagajna odprta dnevno od 9. do pol IS. ure, razstava sama pa od 9. do 18. u re (pod 6. titg zvečer). Da sf morejo tudi otroci do vštevši 1~4 let in dijaki ogledati razsirfavo, je aasstav. odbor oklenil, da se jim vstopnina zniža ter plačajo le polovico, to j<» 1' dinar. Dijaki se morajo legitimirati, Šport. : Boks niatcfi. Poročilo, KS smo sft prinesli pod gornjim naslovom, popravljamo v toliko, da premagana Mariborčani ni Skok, ampak neki Stoika Anton iz Trsta,-' > . -v- u Slov. nar. gledališče. Dramatična šola Nar. gledališča v Mariboru. Pouk dramatične šole dance v pondeljek 12. t. m. ob 19. uri (7. zv.) v mali dvorani gledališča (poleg velike dvorane v I. nadstropju). IIS, »S • rs: frii mm Podpirajte Jug. Matico! Kultura in umetnost. x Bodoča gledališka sezona. Podpisana uprava vabi aastop^ike vseh' kulturnih organizacij dne 14. t. -m. ob 7. zvečer na razgovor glede bodoče gledališke sezone. — Uprava Narodnega gledališča v Mariboru. — Pevci, ki se> voljni sodelovati pri zbora Narodnega gledališča, naj se blagovolijo javiti v ladališki pisarni. x Balokovičev koneert. Slavno občinstvo, ki namerava posedita1 ta koncert opozarjamo, da nastopi umetnik', ki je znan v Mariboru že izza poprejšnjih nastopov v Gotzovi divorani in v gledališču tokrat samo enkrat, ker odpotuje nato v London. Pričetek koncerta je določen, na ‘20, uro. Predprodaja; vstopnic pri Hoferju in pri Brišnikoni. x Nov prlvrednl list. Inidjativom karlovačkih privrednika osnovan fe Ir-davački Konzorcij Ekonomista, koji po-čevil od 15. o. mj. izdaje u Karlovcu nov privredai list »Ekonomista*. — ist je potpuno vanstranačan i neče biti lokalnog karaktera, več redigovan na širokoj ekonomako-socijalaoj osnovi — List »Ekonomista* uredjuje redak-cioni odbor, a direktorom mu je publicista Ljubomir St. Kosier. x Ljubiteljem umetnosti. Vi privali ni založbi dr. Albina. Steleta je izšla reprodukcija najboljšega slika rake-ga de-a, kar jih imamo:, »Kralj Matjaž«, ilustriran od alta dem. slikarja in kiparja Franca Kralja. Delo jo izrednega pomena za razvoj našo upodobijajoče umetnosti. Cena iavodu tega dela, kj so, a proseči pogled Veja ji je vzbudi! usmiljenje, 'tet. je torej ostala. _ , »Kako je Se anočan!<: je mrmral glodajoč zastarcam. »Celo svoje 'življenje jo bil zmeren in pošten,« je odgovorila Nejera name* noma. »Pošten in anieren! Mar jaz nisem N : No, ti ljubiš vino!« Vej je nevoljno odkimal z glavo. »Še-Ie, odkar sem spoaual NejerOb je odgovoril zamišljeno. »Zeto laskavo za Nejero! Po tem ta* kem jo vendarle Laogor močnejši od tebe in boljšega značaja, ker na njega, moje poznanstvo ni tako škodljivo vph* vato. ,. »On in ja«!« je vzdi-Kiiil Vej. - On 0* bil lahko tvoj ded!« »Kaj hočeš o tem reči®« ' »O, Nejera! Bolmo me razumeš, * delaš se kakor da si gluha. Se haJv* smejem, kakor tvoj gospodar LangoRČ skrbeli za tebev ki te lepo pdieakuiC ko se vrneš domov, tu ti pomaga * na" svetom in. delom, kadar si v, skrbeh • •/ »Jaz nimam nobenih skrbi!« *a prekinila Nejera. (Dalje prfM ne; hitro sem še napravil, kar je še -bilo treba in ni trajalo dalje, kakor kar jaz to sedaj pripovedujem, in' zlomljena ruda je bda popravljena. Moja ruda jo :Mta.'sicer siromašnaproti prejšnji, •vendar pa so jojpotovauje lahko nada -.1,‘tavalo.- Preduo jo dal kočijažu mak, mi. je sviti L Arliofflt dal tri perzijske zlatnike! Pomislite, tri — za to malo delo! Izdani, dodatek k mojim prihrankom! Kaj praviš, Nejera?« »Lahko- si zadovoljen z današnjim dnom!« mu je hladno odgovorila Nejera. »Dali ti bogova, da se Harid-in večkrat pripelje mimo tobe in da se mu tam zlomi ruda,!« »E, ko bi človek lahko prosil bogove, da tako prede!« Noto se je zopet obrnil k" starcu, rekoč; Ni:si hud,« liaogor, »da sem: vaju tako vznemiril. Moral seru vama povedati, kaj se mi je tako nenadoma dogodilo.« Langov se je prijazno nasmehnil. Nato je vžel košaro z grozdjem, se po očetovsko poslovil in. odšel v hišo. »Raztovarjaj se malo z Nej ero,,« je (rekel smeje. »Jaz bom malo legel. Mene s svojimi osemdesetimi leti vsak najmanjši jposel utrudi.« Nejera se je vgrusnila v ustnico. 'Ib- j tli ona se je delala, kakor, da hoče v hi- j mo samo vitanjska vina iz znane vi--lamjako kleti, ki predstavlja dovršeno vinsko industrijo. Vrtenj bi bil za nas postal šola za kletarstvo in . vimorejo, kar je za naše gospodarstvo tem važnejše, ker tvori, vinarstvo poteg poljedelstva in živinorejo najvažnejše panogo v našem gospodarstvu. 'Vi Baranji se nahajajo številni rudniki. z najboljšim premogom, .kar je velikega. pomena za naš železniški in pa-robrotlmi. iproanot. Produkcija pečujske-ga premo,gbkapa bi bila zadostovala za vse potrebe zagrebškega in subotiškega železniškega ravnateljstva. Vse to vsled izpraznitve tega ozemlja izgubimo. Glasom pogodila; nam sicer pripada 54 odstotkov celokupne produkcije premoga v Baran ji, a kaj nam to pomaga, ker smo jih dobili samo na —■ papirju. Baranja je bogata na živini in poljskih pridelkih, s katerimi je oskrbovala ves osječki. trg. To izgubo bomo posebno letos občutili, ilco naša žetev ni ravno a raj boljša. V Baranji in bujskem trikotu se nahajajo tudi izborne rečne luke, ki so asobito pri našem izvozu igrale važno ulogo. Dobra razvita baranijska industrija. je za nas izgubljena. Ko so Italjjaraii evakuirali nam pri-l>a!dajoČ0 ozemlje, so pred izpraznitvijo odnesli ves železniški materija! in drugo, kar je bilo za. njili od koristi. Odnesli. so ves živež j,n druge 'potrebščine; ;mi smo prevzeli vse popolnoma prazno in opiistošeno. Ko je nemška in avstrijska vojska evakuirala Srbijo, je odnesla vse, kar so jo dalo premakniti. Ni ■prizanašala niti. privatnemu, imetju ter odnesla celo pohištvo. Pri' tem so se Madžari, še posebej odi Skovali., Vsak - • do je imel pred. sabo svoje lastno interese. Samo našfj. vlada .jo postopala, človekoljubno. Tako jc bilo na Koroškem, tako pri evakuaciji Romuniji pripadajočega. ozemlja..in istega, reda sc je držala tudi pri. izpraznitvi Baranje — v našo lastno škodo. Mi smo iz Baranje odnesli edino na« lastni vojni: materija!, vse drugo, kakor živež, živino, železniški materijal itd. smo pustili —-Madžarom. Pustili smo tam vse imetje ■baranj.skili beguncev, ki so prinesli seboj samo golo življenje in lačne trebuhe, ki jih moramo nasititi. Ostali so v Baranji vsi letošnji pridelki, ki so zrasti i iz naših'žuljev. Zato znači za. nas izpraznitev Baranje težek ekonomski. udarec. Glavni urednik: Ra divo} Rehar-Odgovorni urednik: Rudolf Orl*11' Mala oznanila Tužuim srcem niTnanjamo »rojim sordnikom znancem in prijateljem, da j« ntd vse ljub* tj en a soproga, mamica;, sestra, gospa Učiteljica poučuje v francoskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku. VpraSati dnevno od 11.—13. Miklošičeva ulica itev. 4, pritličje. 1356 2-1 J Sprejme se dijak h b«lj«o | družine 'na hrano in stano-J vanjo v Gosposki ulici. Naslov | pove uprava. 1359 {(zvrstne gosli, mornarska I obleka za 8—10 letnega fanta na prodaj. Aleksandrova cesta št, 11-11, le?o. J354 •' Malo posestvo se proda. Poli brežje, Zrkovska c. 56. 1365 i ' r raka delavnica Franc ncielstein, Krekova ulica 18, j izdeluje vsakovrstno opremo j za Irgovina in pižame ter ir- • vi*uje vsa popravila. Zmerne J cene! Solidno delo! 1344 2 Šolske torbice In nahrbtniki v večji izberi pri Iv. Kravos, Aleksandrova cesta ft. 13. 1353 5-2 včeraj ob 20. uri, previdana s st. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice »e Trši t torek ob pol IB. nri iz mrtvašnice na Pobrežju. Sv. ma*a zaduSnice ho t sredo oh- 7. uri ▼ stolni cerkvi. Maribor, 12. septembra .1921. Žalujoči: Josip, soprog. Vladimir, Stanislav, Josip, sinovi Joslplna, Angela, Danica, hčere, Ana, Marija, sestri. 1360 Lesna industrija išče l ux*a.c&nil£a. za pisarno v Mariboru. Zmožen naj bo slovenski' nemškega in italijanskega jezika, strojepisja $ stenografije. Nadalje 1358 2*! g Prepoved izvoza klavne živine iz Češkoslovaške. Trgovinski urad češkoslovaški razglaša; Na podlagi sklepa in-lerministerijalnega komiteja od 7. t. m. je do nadaljnega prepovedan iz Češkoslovaške vsak izvoz klavne živine. Razno pohištvo in en*, že lerna blagajna naprodaj, Tomšičeva ulica St. lil-a. I. nadstropje. 1340 3—2 Veiika izbira sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljno perje itd. po znižanih canah sa prodaja pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg Št. 17. 1357 10-1 za žago na deželi, kateri bi bil porabljiv za skladih in pisarno. Prednost imajo več ali manj strokov*'1, naobraženi. Ponudbe x navedbo zahtevane plače 1 referenc naj se pošljajo pod šifro ,,Lesna indu® strija 3000“ na upravništvo tega lista. si v Gotzovi dvorani! § lCBDEMaifflDraasooaDa«DonaD*D*aaS' i Briojav: f.Bkspedlt*' Brzojar: ,Ekspe nwvp rudo. iste VWži • špedicija za medjunarodns transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA jlleksanriror* etsta 41. VJTT. BoSke Vujič* 3. Otprcjua srakomnega blig* t edini iu zbirnim vagonini*- Rcekspedfcija! Uskladi stenj e! Ocarlnjenje^ Sre iiz iiaj.kuUutnljf, urjetf. 1168 fi -5 pravmoM ; vMNo ume maleiiia v m »rtu, nm ko&' | dvorita, kikorttttfj spramllml« žatasnl*' kita vosov. — PojApttll« v pisarni t Pl’*' L sllca S. Lastnik in izdajatelj; »Konzorcij Tabor Tiska: Mariborska tiskarna d. d, Stran 4* »TAB O MaffBor. 13- septembra 1921 lic najlepši, okra« slovensko hiše, je 140 krom. Nairoča se pri tajniku Narodnega gledališča v. Mariboru,- Silvestru Škerlju, kjer je tudi izvod dela na. ogled. O delu samem prinesemo v kratkem ob šinoejšo poročile. x Čitanke za nižje razrede srednjih šol to je za I. in III. razred, priredil .višji šolski nadzorni k JosipNV ester, izidejo v ndkaj dneh. Čitanka zn. 4. razred izide pa vsaj-do božiča. Na to opozarjamo, da si ne bodo nakupili učenci stari h neporabnih Čitank. Čitanka za višje razrede srednjih šol. Sestavil s sodelo-v.ijem dr. Janka Besjaka in dr. Antona Breznika dr. Ivan Grafenauer. I. del (za V. .razred) je pa že izšla v zalogi J ugoslovanske Imjigariie. Lično vezana, knjiga velja 21 dinarjev. Pokrajinska uprava oddelek za prosveto in vero jc odobrila knjigo dne 4. avgusta 192.1. &t. 3936. Sredujdšolske učne knjige: Ob začetku šolskega leta iz: dejo poleg čitank za, prvo štiri, gimnazijske razrede ,v zalogi Jugoslovansko knjigarne tudi še. sledečo učne knjige: Prof. Reisner, IGrika za višje rasivedo srednjih’ šol. Pjof. dr. Sturm, Eraiieoska vaemiea za I. letnik. Stroj, Zgodovina Katol. eer-kvo. Prof. dr. Šarabon, Gospodarska geografija. Prof. Sodnik, Logaritmi. — 'la izdaja Logaritem bo imela predvsem. to prednost, da bo obsegala obširen uvod z natančnimi podatki o uporabi logariitmičiiih’ tabel x Ing. Jaroslav Foerster: Ojačen !n ton, I. del- Založila Jugoslovanska knjiguauia v Ljubljani (Znanstvena knjižniica, 2. zvezek). Cena K 48.—. Pri-čnjoče, delo je, zapet pomnožite na«o tako skromno domačo tehnično literaturo in ipštavilo nov mejnik na šo neizmerno dolgi poti iz odvisnosti tujo ičnjižev-aiositi na polju tebiriike do oKumosvojit-' ive, katere goto\Yo še v desetletjih ne bo-nio, dosegli in katere v popolnem ofee-ign nikdar doseči ho moremo in ne smemo; kajti pilcakor ne smerno ostati brez interesa, za tehniko in njeno literalu-;n-o, ld se goji izvdn mej naše države. 'A^ekakor pa moramo jugoslovanski tehniki, stremi!i za tem, da obogatimo —- čc moremo momeubnio o bogastvu sploh govoriti: — uašo literaturo pi’©d-Tsean z onimi deli, ki so za domačo 'niralvtično u;porabo, t. j. za stavbno obrt in našo industrijo, neobhodno potrebni. Ta ril j je zasledoval tudi-avtor v svoji knjigi o ojačenem beton u. Saj je ojačen beton danes Oni način gradbe, ki si osvaja vedno bolj in bolj razne stavbne konstrukciji'.'Da ni teorija armiranega betona ona. izmed najenostavnejših, to ve pač oni. ki so. je s tem podrobneje ibavil. Vendar je avtor s premišljeno naalaigo spravil celo snov v enostavno pregledno obliko, s. tem da jo obravnava! po vrsti ploščo, tram, rebrasto ploščo iu stepe v takšnem obsegu, v kaker-‘šnem rabi to neobhodno vsak stavbni tehnik. Tudi. najtežji točki dimenzioniranja. namreč ir/račun avanje stremen •in zallčrivljenja armature, sta obdelani v tako;joHnii'obliki, da sta dostopna \r,.sakomjnr, ki pozna vsaj osnovne, pojme stavbne mehanike. Izračunani zgledi, 20 po številu, zajeti iz stavbne prakse, bodo gotovo vsakemu. ki sc ukvarja s projdfctiTUinjetn anniramega betona, dobri vodniki, Z ozirom na to ne bi smelo pričujoče delo manjkali na mizi nobenega stavbenega projektanta. — B/aVtnto tako dajejo pri dejmo najvažnejše; točke predpisa bikšega avstr, ministrstva za. javna debi z dne 15. junija ■ 1911. še posebno vrednost. Da je avtor v svojem delu ustvaril mnogo novih tehničnih izrazov in s tem obogatil našo tehnično terminologijo, je samo ob sebi uniOTin»; suj je — kakor vse kaže 'izdajanje strokovnih knjig edina, pot, po kateri pridemo res enkrat do popolne terminologije. — Z napel ostjo pričakujemo napovedanega II. i.n III. dela, ki gotovo ne bosta, glede skrbne obdelave zaostajala za izdanim delom. L. N. Gospodarstvo. Ekonomske izgube naše država v Baranji. izpraznitev Baranjo pomeni za pas velikansko izgubo n ti gospodarskem jpoiju. Baranja.1 je eden'nuj bogate jšili. vinorodnih krajev, čogar prvovrslna vina «o znana, |m> celem svetu. Omeni-