IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 33, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
NOVI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1792
TRST - ČETRTEK 18. JULIJA 1991
LET. XL.
Prekipela je mera potrpljenja
Zelo radi objavljamo prispevek Mira Oppelta, ki je na kraju samem spremljal tragične dogodke v Sloveniji.
(Ured.)
V zvezi s tragičnimi dogajanji v Sloveniji me je predvsem iznenadila enotna drža prebivalstva. Gotovo je bila to globlja izkušnja od pomembnega trenutka, ko sem v razgovorih s slovenskimi voditelji zaznal trenutek, ko je bila predrta meja Nezaupanja in je nastopila strnjena enot-Nost hotenj.	|
Ze na večer svečanosti ob osamosvo- j jitvi so bili najbolj prizadeti tisti Sloven-
Kljub vročini živahna politična dejavnost
Miro Oppelt
ci iz zamejstva, ki so morali v Ljubljano Po stranskih poteh, na avtocesti pa so jih Nizko preletavali reaktivci. Slišali smo lahko pričevanje o grenkem izkustvu, ki ga v neposredni oddaji še pred svečanostjo bodal Filibert Benedetič. Ob treh ponoči, ko se je iztekel koncert za mladino na Kongresnem trgu, me je kolega iz Zagreba. opozoril, da prihajajo z Vrhnike tanki. Imel sem še priložnost videti, kako so iz okolice Tromostovja odpeljali na sejo vlada ministrskega predsednika Peterleta, Nakar sem pred tanki odhitel na zapore Proti Šentvidu in Vodicam, kjer so jih Predrli. Ob zori so lastniki kamionov prispeli na kraj razdejanja, a ob ogorčenju Ni bilo besede kesanja, da so izpostavili ves Sv°j življenjski trud. To se je dogajalo povsod. Iz Primorske in Štajerske so zasebni prevozniki še naslednjega dne pripelja-d svoja vozila na ljubljanske barikade. Ob teb primerih in desetinah razgovorov s Prebivalci od Komende do Brnika, Trzina lri drugih prizadetih krajev sem lahko do-]el> do kolikšne skrajne meje je prišlo' Prenašanje jugoslovanske uzurpacije, nadutosti in štiridesetletnega izkoriščanja Iz Vseh razgovorov je, vojaškim grožnjam Vukljub, vela odločnost, da so jim dose-dunja izkustva dovolj ter da so se priprav-ieni žrtvovati do skrajnosti. Močan vtis In Name naredila pripravljenost policije in eritorialcev, se pravi, ljudi, ki so zapu-stdi svoje domove in delo ter brez oklevanja. izpostavljali svoja življenja. Dostojan-sfvena je bila drža prebivalstva ob prvem p°vojnem alarmu v Evropi pred grožnjo nekdaj laslne vojske. Po zakloniščih so bi-1 °dgovori na vprašanja polni obsodbe, a
dalje na 2. strani ■
V Italiji je v teku zelo živahna politična dejavnost, hudi poletni vročini nakljub. Prav nobenega znaka ni, da bi se politiki in strankarski prvaki pripravljali na poletni oddih. Zelo aktiven je še vedno predsednik republike Cossiga, ki si je sicer privoščil nekaj oddiha v svoji poletni rezidenci v Neaplju, a ki se kljub temu skoraj dnevno oglaša v javnosti in, kot je že njegova navada v zadnjem času, ne varčuje s kritikami na račun državne uprave in njenih predstavnikov. Medtem se v parlamentu pripravljajo na razpravo o njegovi zadnji poslanici, ki je že dvignila veliko prahu, ker je bil za vlado njen sopodpisnik pravosodni minister in ne ministrski predsednik, kot bi zahtevala tradicija.
Zelo aktiven je glavni tajnik socialistične stranke Craxi. Pred kratkim je vodil izredni strankin kongres v Bariju, te dni pa je govoril na zborovanju mladih socialistov v Bologni in zagrozil s krizo v sedanji vladi, če bo Kršč. demokracija vztrajala v parlamentu pri svojih predlogih glede ustavnih oziroma institucionalnih reform. Craxi je dejal, da bo njegova stranka zapustila sedanjo vladno koalici-
jo, če bo Kršč. demokracija skušala svoje predloge uzakoniti. V tem primeru bi bil razpis predčasnih političnih volitev neizogiben.
Stranka relativne večine je sicer obzirno, ampak odločno zavrnila Craxijeve grožnje ter poudarila, da ima polno pravico oblikovati natančne predloge glede ureditve tako aktualnih in perečih vprašanj, kot je problem posodobitve državnih in družbenih struktur. O že omenjenih predlogih sta prav te dni razpravljali obe krščanskodemokratski parlamentarni skupini.
Stranka demokratične levice (bivša KPI) ima seveda še vedno notranje probleme, zlasti tiste, ki so posledica razkola v nekdanji mogočni partiji. DSL odklanja predčasne volitve, kar je povsem razumljivo, in še dalje poziva socialiste, naj naredijo odločilen korak, to je, naj obrnejo hrbet Kršč. demokraciji, kar je pogoj za uresničitev leve alternative.
Socialdemokrati pozivajo socialiste, naj še pred rednim iztekom zakonodajne dobe jasno povedo, kako si zamišljajo sesta-
dalje na 3. strani ■
Poziv iz vrst slovenskih manjšin
Slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in Madžarski so v zvezi z dogajanji v Sloveniji oblikovale skupno izjavo, ki so jo naslovile na italijanske, avstrijske in madžarske državne organe ter na evropske in mednarodne organizacije. Izjavo so podpisali Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, Svet slovenskih organizacij, slovenske organizacije iz videmske pokrajine. Slovenska skupnost, slovenska komponenta DSL in slovenska komponenta PSI, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Zveza Slovencev na Madžarskem. Besedilo se glasi takole:
Dramatični dnevi, ki jih preživlja Republika Slovenija, so pretresli Evropo in svet, na poseben način pa so prizadeli Slovence, ki živimo kot manjšinske skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Zamejski Slovenci obsojamo vojaško agresijo, razreševanje sporov z nasiljem. Zato tudi izražamo popolno solidarnost državljanom Republike Slovenije, slovenskemu narodu ter italijanski in madžarski narodnosti v Sloveniji. Prav tako izražamo solidarnost demokratično izvoljenemu slovenskemu vodstvu.
Grožnje proti slovenski neodvisnosti so ne-
sprejemljive. Pričakujemo, da ne bo več pritiskov in ultimatov in da bo vojska pod nadzc-rom političnih oblasti.
Najboljše jamstvo za to, da ne pride do novega napada na Republiko Slovenijo, in pa za to, da se lahko Republika Slovenija kot enakopraven in suveren subjekt pogaja o novih možnih oblikah sodelovanja z republikami Jugos'a-vije, pa je v tem, da mednarodna skupnost u-radno prizna novo slovensko državo, v prehodnem obdobju pa z učinkovitim mednarodnim nadzorom preprečuje nove agresije.
Zato Slovenci iz Italije, Avstrije in Madžarske, ki smo življenjsko zainteresirani za najboljše odnose med sosednjimi državami, za mir in sodelovanje, pozivamo države, katerih državljani smo, in vso mednarodno skupnost, naj spoštuje slovensko odločitev za samostojnost, suverenost in neodvisnost. Ta odločitev je bila izražena s plebiscitom, potrjena s sklepom demokratično izvoljenega parlamenta in z odločnostjo Slovencev, da branijo svojo mlado državo. Gre za obrambo demokracije pred totalitarizmom in poskusi nacionalne nadvlade, miroljubnosti pred nasiljem ter dostojanstva in enakopravnosti pred logiko grobe moči.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 21. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ko zori,o jagode« (Branka Jurca - Ivan Buzečan), RO; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Poročila in deželna kronika; 14.10 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 15.00 Poslušali boste; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Boris Pahor: »Vila ob jezeru«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Zadnji veliki sončni mrk našega tisočletja
Dne 11. julija je ob 21. uri in 6 minut po srednjeevropskem času dosegel višek
na obsežnem področju od Havajev do a-
■ PONEDELJEK, 22 julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 9.00 Otroški kotiček: »Glasbeni vrtiljak«; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin;
13.00	Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kro.i-ka; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Slovenski film v Gorici: povratek nazaj; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 23. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.25 Dobro jutro po naše, vmes: 7.25 Koledar;
8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Absalomova pripoved; 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Musiča!; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman; 10.C0 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Vladimir Jurc: Slovensko pismo;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
! maconskega naselja Santo Domingo zadnji veliki sončni mrk našega tisočletja. Trajal je celih 6 minut in 53 sekund. Mrk s podobnim, vendar krajšim trajanjem, bo šele leta 2009. Za daijši mrk, in sicer za sami dve sekundi daljši, pa bo treba počakati celih 141 let.
Pričel se je na Pacifiku jugozahodno od Havajskega otočja, dosegel je nato zahodne obale Mehike, prešel Srednjo Ameriko in se tri ure pozneje končal pri naselju Santo Domingo na območju Amaconke. Na j dogodek so se astronomi temeljito pripra-| vili. Razmere so bile še posebno ugodne, saj je bil mrk zelo dobro viden na področju havajske gore Mauna Kea, kjer je ena glavnih zvezdoslovskih opazovalnic. Na vr-
hu ugaslega vulkana, 3 tisoč 660 metrov
■ SREDA, 24. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Ženska komorna skupina Cappella civica; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 25. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Literarne podobe: Zgodbe o revijah; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
16.00	Spomini Henrika Tume; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 26. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Nazaj k naravi; 12.40 Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
visoko, je desetmetrski teleskop, ob njem pa še drugi manjši, ki jih upravljajo Američani in Evropejci. Središče senčnega pa-le za poldrag kilometer oddaljen od vrha su, ki je bil širok 258 kilometrov, je bilo vulkana. Sicer pa so se skupine zvezdo-slovcev porazdelile po vseh glavnih vrhovih, katere je zajel pojav sončnega mrka. Japonci so si na primer izbrali ugasli vulkan Popokatepetl, ki je visok 5 tisoč 452 metrov. Skupina ameriških raziskovalcev pa je poskrbela za izstrelitev rakete za opazovanje sončne krone.
Dogodek so temeljito izkoristile tudi turistične agencije. Mrk je namreč zajel področje starih Aztekov, ki so v davnini; znali z natančnostjo današnjih računalni-j
kov predvideti podobne astronomske pojave, ker so bili povezani z njihovim o-brednim življenjem, saj je med sončnimi mrki prihajalo tudi do žrtvovanja človeških življenj, da bi Sonce spet posijalo. Turisti so lahko podoživljali nekdanic o-brede na starih stopničastih piramidah Aztekov in tam doživljali predkolumbijski čas, seveda brez človeških žrtev.
Pomoč Sloveniji ’91
■ SOBOTA, 27. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 O-troški kotiček: Grega Tozon: »Jurčkov zobek je bolan«; 9.30 Pavle Zidar: »Sveta Barbara«, roman;
10.00	Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Anton Nanut; 12.00 Muzeji pri nas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
V Ljubljani je bila na obisku desetčlanska delegacija italijanske poslanske komisije za zunanje zadeve. Vodil jo je poslanec KD Flaminio Piccoli. V slovenski prestolnici so se poslanci sestali s predsednikom Peterletom, zunanjim ministrom Ruplom ter s predsednikom republike Ku-| čanom. Iz Ljubljane so poslanci odpotovali v Zagreb.	I
V sodelovanju s slovenskimi denarnimi zavodi v Italiji in tremi deželnimi banka mi se nadaljuje akcija POMOČ SLOVE NIJI ’91. Sredstva bodo po sklepu solidar nostnega odbora namenjena ublažitvi po sledic vojne v Sloveniji.
Tekoči računi za nabiralno solidarnost no akcijo POMOČ SLOVENIJI ’91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) — 01.6560/54
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626
HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljanj — 65283-1
KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001
HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720
HRANILNICA IN POSOJILNICA SO-VODNJE — 23/7
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA — Filiala Čedad — 02.200/89
Navajamo še dodatne številke tekočih računov:
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
— 42568/5
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
— 13160/1
BANCA POPOLARE UDINESE -— 6986
Sedež solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji odgovarja na telefonsko številko SKGZ: 040/368094; fax 368158.
Prekipela je mera potrpljenja
■ nadaljevanje iz 1. strani
dostojanstveni. Da je bil alarm upravičen, so potrdili v samem vojnem letalstvu, ko so priznali, da so sočasno s štirih letah^č odletele jate bombnikov. Dodali so sicer, da niso imele uničevalnega tovora. Časa za oklevanje pa ni bilo, saj so letališča oddaljena dobre četrt ure leta od Ljubljane in drugih slovenskih mest. Ne vem, v koliko generacijah se bo izbrisal spomin na napade na Gornjo Radgono, Trzin, Medvedjek, Brežice, Ormož in druge kraje. O dogajanjih na mejah pa smo lahko imeh vsi neposredne izkušnje. Nadaljnji znak zrelosti ljudstva pa je tudi v dejstvu, da se je življenje kljub vsemu odvijalo, v danih pogojih, normalno. Trgovine v Ljubljani so bile odprte, nisem pa zasledil ene same vrste ali ljudi, ki bi bili nakupovali
j več kot za dnevne potrebe. Celo na ben-I cinskih črpalkah ni bilo gneče, če izvzamem prvi dan krize.
| Prav je, da se tudi Slovenci v zamejstvu zavedamo predvsem, do kolikšne mere je prekipela mera potrpljenja slovenskega ljudstva in da njegovo voljo spoštujemo in podpremo. Vem, da so na žalost še številne ideološke blokade, podobne kominformovskim in težko premostljive. Vse te naše ljudi, če so še srčno pošteni, pozivam, naj se seznanijo s čutenjem ljudi v Sloveniji. Za druge, tiste nesrečneže, ki se ozirajo na posle z Beogradom, pa ni nobenega upanja, prav pa je, da jih spoznamo, ker so v svoji nevzdržni sli T-° zaslužku že žrtvovali manjšino in je l°\ j gično, da se ne ustavijo niti pred tanki ah zatajitvijo lastne matere.
Naša društva Slovensko mladinsko središče »Finžgarjev dom« z Opčin
MPZ »Vesela pomlad« z Opčin na deveti reviji pevskih zborov »Citta di Clusone«
Na Opčinah že od leta 1967 deluje Slovensko mladinsko središče »Finžgarjev dom«, ki ima svoj sedež v Marijanišču. Gre za kulturno-rekreativni center za slo-yensko mladino. Obstoj tega društva je širši javnosti bolj malo znan, vsi pa podajo uspešne zbore »Vesela pomlad«, ki delujejo pod okriljem Slovenskega mladinskega središča. Tudi narodnozabavni ansambli kot »Galebi«, »Rdeči nagelj«, »Zvezde« in »Taims« so se rodili v okvi-ru tega društva.
Slovensko mladinsko središče »Finžgar-^v dom« je vse svoje delovanje posvetilo Predvsem glasbeni vzgoji domače mladice- Vsa ta živahna in nadvse uspešna dejavnost se je začela leta 1969 s prihodom Mladega duhovnika Franca Pohajača. Po-yedati je še treba, da deluje v okviru društva tudi gledališki krožek, poimenovan po Samari Petaros. Skupina šteje kakih 15 članov, vodi pa jo prof. Lučka Susič, ki P^e za svoje mlade igralce tudi izvirne tekste.
Leta 1969, ko je na Opčine prišel Franc °hajač, zborovska dejavnost ni bila posebno razvita. Obstajal je le domači cerkveni pevski zbor. Pohajač je kmalu po jjvojem prihodu naletel na skupino mlajih, ki se je ljubiteljsko ukvarjala z glas-°°- Kmalu je prišlo do ustanovitve prve §lasbeno-instrumentalne skupine z imenom »Ansambel mladih Opencev«. 2e istega le-a je imel svoj krstni nastop in je takoj Požel velik uspeh. Iz te skupine se je na-a razvil še danes znani ansambel TAIMS. ^atem so v kratkem času nastale še dru-§e> mlajše vokalno instrumentalne skupi-^e> ki smo jih že prej omenili, in tudi 2nani vokalni tercet »Mavrica«.
Openski starši so Francu Pohajaču izrazili željo, da bi prišlo do ustanovitve o-roškega pevskega zbora, kar se je leta ^8 tudi uresničilo. Tako se je na Opčinah Načelo živahno zborovsko delovanje, ki je v Naslednjih letih dobilo neslutene raz-
sežnosti. Treba je tudi povedati, da starši vedno aktivno sodelujejo in z organizacijske plati skrbijo za delovanje »svojih« zborov, kar se danes redkokje dogaja.
Ko so pevci prvega, otroškega zbora »Vesela pomlad« zrasli, je prišlo do ustanovitve mladinskega pevskega zbora z istim imenom, kasneje pa je nastala še dekliška pevska skupina, ki je dosegla velik uspeh tudi v vsedržavnem merilu. Letos pa se je rodila še ena dekliška skupina, v kateri pojejo v glavnem višješolke.
Kot pri vseh mladinskih zborih, se je tudi pri pevski skupini »Vesela pomlad« dogajalo, da so fantje, ki so menjali glas, zapustili zbor. Franc Pohajač je začel zato posvečati pozornost tudi doraščajočim fantom od 15. do 19. leta. »V obdobju, ko menjujejo glas, se mladi ne smejo posloviti od petja. Fantje lahko pojejo tudi v tem času, seveda pa jim mora dirigent stati ob strani, biti mora pozoren in jim stalno slediti. Če pa tedaj zapustijo petje, se bodo kasneje težko spet vključili v kak zbor. Mutiranje je pravzaprav glavni vzrok za to, da je pri odraslih pevskih zborih veliko več žensk kot moških«, pravi Pohajač. Za doraščajoče fante je zato zborovodja ustanovil Fantovsko vokalno skupino »Vesela pomlad«, ki šteje 8 oseb. Se-
daj jo vodi Janez Beličič in kot kaže, se bo iz nje razvil nov ansambel narodno-za-bavne glasbe.
S svojimi zbori je Franc Pohajač požel veliko uspehov. Mladi pevci »Vesele pomladi« so dejansko »prekrižarili« Evropo, saj so gostovali v številnih pomembnih krajih od Italije, Francije, Švice, do Nemčije, Švedske in Belgije, bili pa so tudi v Kanadi in ZDA. Poleg tega so prejeli veliko priznanj. Omenimo naj le, da je dekliška skupina pred dvema letoma dobila prvo nagrado na vsedržavenm tekmovanju pevskih zborov v Vittoriu Venetu. Predstavila se je s sporedom slovenskih ljudskih pesmi. Vsi zbori »Vesela pomlad« o-benem redno sodelujejo na raznih pevskih revijah in prireditvah. Že desetič pa so tokrat priredili tudi »Praznik mladih pevcev«, lepo glasbeno prireditev, na kateri nastopajo poleg vseh, če lahko tako rečemo, Pohajačevih zborov tudi gostje od drugod, predvsem iz Slovenije.
Vsa ta pevska dejavnost zahteva seveda veliko napora in truda, predvsem od dirigenta, pa tudi od pevcev, ki vadijo najmanj dvakrat tedensko, pred pomembnejšimi nastopi pa celo vsak dan. Vse zbore vodi sam Pohajač, ki si že dolgo želi pomočnika. Sam pa ve, da ga bo zelo težko dobiti, saj gre za brezplačno delo. Prav bi bilo, pravi Pohajač, da bi tudi kulturna dejavnost dobila svoje sponzorje, kot jih imajo razna športna društva. (H J)
V Zagreb in Ljubljano so dopotovali prvi tuji opazovalci, ki imajo nalogo, da nadzorujejo stanje v Sloveniji in po možnosti tudi na Hrvaškem ter se zanimajo, ali se spoštuje sporazum o prekinitvi ognja, kot je bilo sklenjeno na Brionih. Slovenska stran se pritožuje, da armada v mnogih primerih krši sporazum, saj se med drugim ponekod ni umaknila v vojašnice. Spodletel pa je poskus, da bi redno delovalo zvezno predsedstvo, ki ga vodi Stipe Mesič. Seje, ki je bila sklicana za torek, 16. t.m., na Brionih ni bilo, ker se je niso hoteli udeležiti predstavniki Srbije, Črne gore, Vojvodine in Kosova. Slednji so zahtevali, naj bi seja potekala v Beogradu. Predstavniki iz Slovenije in Hrvaške so zaman čakali ves dan na prihod predstavnikov jugoslovanskega juga, a jih ni bilo. Stipe Mesič pa je sklical novo sejo zveznega predsedstva za naslednji dan, prav tako na Brionih.
Kljub vročini živahna politična...
'■ nadaljevanje iz 1. strani
vo koalicije, ki naj vodi vladne posle v prihodnjem mandatu. Iz tega izhaja, da socialdemokrati ne računajo na kako levo alternativo, češ da zanjo v tem trenutku (in morda še dolgo) ni pogojev. Približno enako stališče zagovarjajo liberalci, medtem ko republikansko stranko pogojuje muhavost njenega glavnega tajnika La Malfe.
V tem trenutku seveda nihče ne more z gotovostjo trditi, da jeseni ne bo pred-
časnih političnih volitev. Komentatorji menijo, da je prav malo možnosti, da bi se o tako pomembnem vprašanju dogovorili prvaki vladnih strank, zlasti PSI in KD. Če se bo zakonodajna doba končala pred rednim iztekom (v juniju leta 1992), bodo stranke šle v volilni boj hudo med seboj sprte in ne bodo varčevale z obtožbami in očitki, kar bo imelo za posledico, da bodo volilni programi stopili v ozadje. Ponovila se bo torej zgodba, ki jo prav dobro poznamo iz bližnje in daljne preteklosti.
Zabavna	n
predstava SSG
Slovensko stalno gledališče tudi to poletje ni prekinilo s svojo dejavnostjo. Za svoje občinstvo je tokrat pripravilo prijetno, lahkotno in zabavno komedijo v narečju, nalašč primerno za te vroče julijske dni, ki nosi naslov »Mo-scheta«. Napisal jo je italijanski avtor Angelo Beolco, znan pod psevdonimom II Ruzante. Delo je spretno zrežiral Boris Kobal. Premiera je bila v soboto, 13. julija, v Trnovci.
»Moscheta« je nastala v začetku 16. stoletja in pripoveduje o zelo »klasični« temi — nezvestobi žene in zaslepljenosti moža. Lucja (Miranda Caharija) se na skrivaj shaja z vojakom (Vladimir Jurc) in še z domačinom Matjeužem (Livij Bogateč). Mož Zgagar (Adrijan Rustja) o tem nič ne ve, dokler mu nekdo ne prišepne na uho, da ga žena vara. Ko končno izve za resnico, skuša ženo spet osvojiti, vendar ima pri tem veliko smole, na koncu pa stvari ostanejo takšne, kot so ... V igri nastopa tudi mlada igralka Lučka Počkaj.
Slovensko stalno gledališče je »Moscheto« že uprizorilo leta 1964. V glavni vlogi Zgagarja je tedaj nastopal veliki igralec Stane Sever. Kome-! dija je dvignila precej prahu, saj so jo neka- ] teri označili za pohujšljivo. Danes je bil seveda odziv publike povsem drugačen. Ljudje so igro razumeli in sprejeli za takšno, kakršna je — sproščujočo in zabavno, nikakor pa ne za nemoralno. Igralci SSG govorijo v narečju, saj bi v knjižnem jeziku ta komedija izgubila ves svoj čar. Avtor je to delo napisal v padovanskem. dialektu, v naše narečje pa je komedijo pre- j vedel pokojni Modest Sancin. Vsakdo od igral-1 cev govori s svojim naglasom: Rustja s sveto-ivanskim, Bogateč in Caharijeva s kriškim, Jurc s prleškim, Počkajeva pa z barkovljanskim. I
Za popolnejšo informacijo naj napišemo še' nekaj podatkov o avtorju. Angelo Beolco se je rodil leta 1508 v Padovi kot nezakonski sin nekega plemiča. Njegova dela so vezana na klasično tradicijo, vendar je v njih že toliko novega, da jih lahko pojmujemo kot prva prava ljudska renesančna dela. Beolco je snov črpal iz vsakdanjega življenja in je dajal veliko poudarka komičnim situacijam. Pisal je tako, kot je govorilo ljudstvo. V svojih komedijah je Beolco ustvaril tudi nekaj stalnih likov. Eden njegovih najbolj znanih je bil II Ruzante; v tej vlogi je avtor tudi sam večkrat nastopal, zato so ga začeli ljudje imenovati s tem imenom.
Kar zadeva odrsko postavitev Slovenskega stalnega gledaliča je treba še povedati, da je učinkovito scenografijo izdelal Marjan Kravos, kostume si je zamislila Marija Vidau, glasbena spremljava pa je delo Anastazije Purič.
SEKCIJA Ssk V NABREŽINI
Seja v celoti posvečena Sloveniji
Tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti je zadnjo sejo v celoti posvetilo položaju v Sloveniji. Ugotovilo je, da je hotelo vodstvo JA s silo zatreti voljo slovenskega ljudstva in vsiliti slovenskemu narodu komunistični režim pod strogim centralističnim vodstvom beograjskih stalinističnih generalov. Sloven-
Boj za pravičen
V ponedeljek, 15. julija, je imel tržaški občinski svet na dnevnem redu razpravo o osnutku občinskega statuta, ki ga je pripravil občinski odbor. Prvotno v statutu ni bilo sploh omembe Slovencev. Slovenska skupnost je s tem v zvezi izdala poziv pred nezgodovinskim in barbarskim poskusom brisanja slovenske prisotnosti v tržaški občini. V petek, 12. t.m., se je sestal občinski odbor in vnesel popravka, ki dopuščata rabo slovenščine pri poslovanju pravobranilca in rajonskih svetov v okviru že do zdaj dosežene ravni. Delegacija Slovenske skupnosti je v soboto, 13. t.m., obiskala župana in mu izrazila ogorčen protest, ker v temeljnih uvodnih členih ni omenjena slovenska, državno priznana manjšina. Na seji občinskega sveta 15. t. m. je prišlo do zapleta, ki utegne imeti posledice na nadaljnjo obstojnost večine.
Svetovalec socialistične stranke Chen-da je v imenu svoje svetovalske skupine zahteval, naj se popravka obravnavata ločeno. Slo je za jasen protislovenski manever pod vplivom vzdušja skorajšnjih predčasnih političnih volitev, na katerih sku-1 šajo socialisti ohraniti dosedanje sodelo- j vanje z Listo za Trst, ki je privedlo do iz-1 volitve Agnellija za senatorja. Socialiste je torej motila tudi obrobna omemba Slovencev in omejena raba slovenščine v konzul-tah, ki je že desetletja uveljavljena, a stalno ogrožena.
Župan je začasno prekinil sejo in sklical sejo odbora v prisotnosti tajnikov strank večine, saj je zahteva pomenila odprtje dejanske krize. Ob nadaljevanju seje občinskega sveta je Chenda umaknil svojo zahtevo, župan pa je pod pretvezo številnih popravkov sejo odložil, da bi o\ teh razpravljala pristojna komisija.
ski narod pa je pokazal visoko stopnjo politične zrelosti in se enotno in odločno u-prl napadalcu. Slovensko politično vodstvo — je bilo poudarjeno na seji — je z odločnostjo in s čutom za stvarnost doseglo internacionalizacijo slovenskega problema, pri čemer je tudi naletelo na solidarnost velikega dela mednarodne javnosti.
Na področju devinsko nabrežinske občine je zlasti pomembna pobuda domačih društev »Igo Gruden« in »Sokol«, ki sta skupno z zadrugo »Ars Nova« organizirali zelo uspešen solidarnostni koncert za mir v samostojni Sloveniji. Hvale vredno je, da je to pobudo podprla tudi občinska uprava. Sekcija Ssk je ob tej priložnosti izročila predstavniku Rdečega križa Slo-
dalje na 8. strani •
Uspela razstava vin v Repnu
V Kraški hiši v Repnu so v soboto, 13-t.m., slovesno odprli 29. razstavo terana in pokušnjo belih vin domačih vinogradnikov. Ocenjevalna komisija je bila letos še posebno stroga. Po oceni izvedencev je najboljši teran pridelala Anamarija Škabar, por. Gomizelj, drugo nagrado je prejel Alfonz Guštin, tretjo pa Alojz Milič. Za najboljše belo vino je dobil priznanje Mirko Guštin.
Za lep glasbeni uvod je na sobotni slovesnosti poskrbel Logaški oktet. Nato je spregovoril župan repentabrske občine Pavel Colja, ki je v svojem uvodnem nagovoru omenil tragične dogodke v Sloveniji in izrazil željo, da bi druge države spoznale svojo zmoto in končno priznale tej mladi državi neodvisnost. Obenem je prisrčno pozdravil delegacijo iz pobratene občine Logatec, ki se je udeležila tega domačega praznika v Repnu. Nekaj besed je povedal tudi župan iz Logatca Antičevič, ki se je repentabrskemu občinskemu svetu zahvalil za resolucijo v podporo Sloveniji-
V galeriji Kraške hiše so na isti dan odprli razstavo treh domačih umetnikov: Milka Guština, Dominika Bizjaka in Petra Škabarja. Razstavo si bo mogoče ogledati še prihodnji dve nedelji od 11. ure do 12.30 in od 17. do 20. ure.
2.100 podpisov za Slovenijo
Na Reki se je v torek, 16. t.m., končal ustanovni občni zbor Unije Italijanov iz Istre in z Reke. Slovensko skupnost sta kot gosta predstavljala deželni predsednik Marjan Terpin in član tržaškega pokrajinskega tajništva Antek Terčon. Na zaseda-1 nju sta poročala predsednik Unije Borme in predsednik izvršnega odbora Tremul, ki sta poudarila zahtevo, naj bi italijanska narodnostna skupnost bila prisotna po svojih predstavnikih v teh zborih in ustanovah, kjer se odloča o njeni usodi. Odobrili so novi simbol Unije, ki je italijanska trobojnica brez rdeče zvezde.	I
Med solidarnostnimi akcijami v podporo in pomoč Sloveniji velja omeniti u-spešno pobudo, ki je prišla od mladih. V petek, 12. julija, so mladi predstavniki Slovenske prosvete, Slovenske skupnosti, SKGZ in Slovenske zamejske skavtske organizacije postavili v tržaškem mestnem središču — na Borznem trgu in pod Por-tici di Chiozza — dva kioska za zbiranje podpisov za podporo svobodne, demokra-| tične in suverene Republike Slovenije.! Odziv meščanov je bil nepričakovano zelo dober, saj so mladi v enem dnevu zbrali kar 1.600 podpisov. Med podpisniki je ve-1 lika večina Italijanov. Podpise pa so zbi-j
rali tudi dan prej v Nabrežini, kjer je zvečer potekal solidarnostni koncert za našo matično domovino. Odzvalo se je 500 udeležencev.
Akcija v podporo Sloveniji pa se s tem še ni zaključila. Podpise bodo mladi zbi; rali tudi na šagrah v naših vaseh, pa tudi pred nekaterimi cerkvami na Krasu, v Tr žaški knjigarni, Narodni in študijski knjiž nici in na sedežih raznih slovenskih dru štev. Obenem so posamezni mladinsk predstavniki začeli zbirati denarne pr* spevke za ublažitev posledic vojne agresije na Slovenijo. Za finančno pomoč bodo zaprosili razna slovenska podjetja.
XXVI. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA 91«
DSI — TRST — 30., 31. AVGUSTA,
1.	SEPTEMBRA 1991
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89 Petek, 30. avgusta 1991
Ob 17.30: predstavitev predavateljev na letošnji Dragi
Ob 17.30: Justin Stanovnik: LECTIO DIF-FICILIOR. Izraz, vzet iz filološke znanosti, namiguje na načelo, naj težnja po resnici gre preko videzov: o tem bo go voril intelektualec, angažiran s sodobno slovensko problematiko.
Sobota, 31. avgusta 1991 Ob 16.00:	Vlado	Gotovac:	HRVATSKA
MED MEDITERANOM IN SREDNJO EVROPO. Prominenten hrvaški kulturnik, ki je iz titovskih zaporov prišel na čelo »Hrvaške matice«, bo spregovoril tehtno evropsko besedo izpod hrvaško-slovenske-ga obnebja.
Ob 18.00: Peter Tancig: PERSPEKTIVE SLOVENSKE ZNANOSTI. Slovenski znanstvenik, član demokratične slovenske vlade, bo razgrnil svoje poglede na panoramo slovenskega znanstvenega prizadevanja.
Nedelja, 1. septembra 1991
Ob 10.30:	Marko Rupnik:	VIZIJA IZ
KAOSA. Iz kaosa proti smislu, iz toge tradicionalnosti v novo svežo duhovnost, iz črkarstva v tokove duha ...
Ob 16.00: Okrogla miza na temo: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA. Širši krog predstavnikov slovenskega političnega življenja bo pretresel sedanji osamosvojitveni trenutek.
Po vseh predavanjih bo diskusija in družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
POGOVOR Z ODLIČNJAKOM MARTINOM SOSIČEM
»SEM ZA SAMDSTOIND SLOVENIJO«
Martin Sosič
Medtem ko pišemo se v Londonu zaključuje vrhunsko zasedanje industrijsko Najbolj razvitih držav na svetu. Zasedanje ja bilo posvečeno proučitvi najbolj aktualnih vprašanj na svetu med njimi položaju v Iraku in Jugoslaviji, ter pregledu gospodarskega stanja. Odobreni sta bili dve listini. Po zasedanju je bilo na sporedu srečanje med sedmerico in sovjetskim pred-Sednikom Gorbačovom, za kar je vladalo največje zanimanje.
Na tržaškem poklicnem zavodu »Jožef Stefan« sta dva dijaka izdelala z odlično oceno. Prva je Katarina Košuta iz Križa, s katero smo se pogovarjali pretekli teden, drugi pa je Martin Sosič iz Devina, ki je obiskoval oddelek za tehnika električnih in elektronskih industrij. V odgovorih na vprašanja, ki smo mu jih postavili v našem intervjuju, je pokazal precejšnjo razgledanost tudi na drugih področjih, ne samo v predmetih, ki so vključena v šolski program.
Ali si po petih letih šolanja zadovoljen, da si se vpisal na poklicni zavod? Česa si se naučil oziroma za kaj te je ta šola usposobila?
Reči moram, da sem imel predvsem v prvih letih precej pomislekov, ali sem izbral pravo šolo. Ker pa so me zanimali predvsem tehnični predmeti, skoraj nisem imel druge možnosti. Sedaj, ko sem končal, J sem vsekakor zadovoljen nad svojo izbiro.1 Kar zadeva drugi del vprašanja, lahko le povem, da te šola seveda ne more usposo-| biti za delo. Lahko ti veliko nudi, potem pa je odvisno od posameznika, koliko od tega pridobi.
So vas na strokovnem zavodu naučili tudi uporabe najsodobnejše instrumenta-cije?
Zadnja leta je bilo na naši šoli veliko sprememb. Sekcije so se modernizirale, dobili smo nove stroje. Tehniki mehanskih , industrij so se na primer naučili elektron-j skega vodenja strojev. Poleg tega pa so se spremenili tudi programi, ki so postali veliko bolj sodobni.
Ste bili v tretjem letniku srednje šole j ti in tvoji sošolci dovolj zreli, da ste znali
Občni tbor Bančne sekcije SDGZ
Na občnem zboru Bančne sekcije Slovanskega deželnega gospodarskega združena, ki je bil v petek, 12. t.m., v Sovod-ah, je bil za novega predsednika izvohan Gvido Zidarič, predsednik Hranilni-Ce in posojilnice v Nabrežini. Zamenjal je dosedanjega predsednika Mirka Hmeljaka.
Udeleženci so razpravljali predvsem o Možnostih za izboljšanje storitev na banč-Qem področju, o uvedbi skupne kadrovske Politike, o vključevanju v gospodarske tokove ob meji in o nudenju pomoči slovenskim. društvom in organizacijam v zamej-®tvu. Seveda niso mogli mimo dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji, ki postavlja tudi slovenske denarne zavode v Italiji pred 0°ve preizkušnje. Na predlog dr. Štefana Bukovca je bila po daljši in dokaj burni, r0zpravi odobrena resolucija v podporo, ^odvisni Sloveniji, ki se glasi takole:
»Slovenski denarni zavodi, zbrani na svojem rednem občnem zboru, v okviru' bančne sekcije Slovenskega deželnega go-| spodarskega združenja v Sovodnjah, dne 12.7.1991, pozdravljajo rojstvo demokratične, neodvisne in suverene Republike Slovenije. Izražajo izredno zaskrbljenost ob dramatičnih dogodkih v Sloveniji, tudi z ozirom na resne gospodarske posledice, ki jih neurejeno stanje še povečuje, ter izrekajo svojo pripravljenost, da po svojih močeh podprejo vsa prizadevanja za premostitev krize in obnovo normalnih gospodarskih tokov. Apelirajo na evropsko javnost, zlasti na italijansko vlado ter sorodne bančne ustanove in organizacije, da podprejo prizadevanja Slovenije, da po mirni poti doseže popolno suverenost.«
pravilno izbrati, kam naprej? So vam bili vaši profesorji pri tem v pomoč?
Meni osebno so na srednji šoli svetovali, naj se vpišem na katero koli viš:o šolo. Vem pa, da so nekaterim, če lahko tako rečemo, »slabšim« dijakom priporočali, naj gredo na poklicni zavod ali pa na učiteljišče. To se mi sploh ne zdi prav, posebno za učiteljišče, saj naj bi ta šola usposobila kader, ki bo učil naše bodoče generacije.
50 na vaši šoli posvetili veliko pozornosti slovenščini in kaj bi bilo po tvojem treba storiti za izboljšanje znanja materinščine?
V našem razredu smo imeli srečo, da nas je vseh pet let učila ista profesorica slovenščine. Tudi zaradi tega smo na maturi vsi precej dobro obvladali materin jezik. Naša profesorica nas je tudi sproti obveščala, kaj se dogaja na literarnem področju, spoznali smo razne revije, sodobne knii-ževnike itd. V šoli pa te seveda ne morejo naučiti dobre slovenščine, če doma nimaš prave podlage, oziroma če starši govorijo vedno v narečju, ali celo v tržaščini, kar se na žalost danes pogostokrat dogaia. Reči pa moram, da je bila raven znanja s’0-venščine v našem razredu precej visoka, tudi pri tistih dijakih, ki so jo v prvem letniku bolj slabo obvladali. Za izboljšanje jezika sta predvsem potrebna branje in pogovor. Sola ti lahko nudi oboje, vendar je na razpolago bolj malo časa. Odlo čilno vlogo pri tem imajo torej starši.
Za kaj se osebno še zanimaš?
2e dve leti treniram košarko pri mladinski ekipi Jadrana, največ svojega prostega časa na posvečam skavtizmu. Sem namreč voditelj srednje veje, torej izvidnikov in vodnic. V kratkem se bodo začeli tabori; dela imam torej za to poletje kar dovolj.
51 v času, ko si se pripravljal na maturo, sledil dovajanjem v Sloveniji? Kako si doživljal težke trenutke v matici in kaj misliš, da se bo zgodilo v bodoče?
V našem razredu smo vsi z velikim zanimanjem in tudi zaskrbljenostjo sorem-1 iali potek dogodkov. Osebno bi si želel, da bi Slovenija postala samostojna in suverena država. Z Brionskim sporazumom pa sem se strinjal, ker pač druge rešitve ni bilo. Skrbi me le, ker v njem ni točno napisanega zagotovila, ki bi armadi onemogočilo takšne nasilne posege, do kakršnih je prišlo v Sloveniji. Za bodočnost pa ie težVo predvideti karkoli. Upam le, da bo prišlo do razpada JA.
Kakšni so tvoji načrti za bodočnost?
Želel bi nadaljevati s študijem. Osebno me zanima elektronika, kar pomeni, da bi se moral vpisati na inženjerijo. Ta fakulteta pa je zelo zahtevna. Ce bi se ji hotel z vso resnostjo posvetiti, bi se moral odpovedati vsem drugim dejavnostim, ki mi tudi veliko pomenijo. Sedaj imam še nekaj časa za premislek — pozanimal se bom še za druge možnosti.
Zanimiva razstava v Ogleju
V bližnjem Ogleju so ta teden odprli zanimivo razstavo, ki so ji dali naslov: »Aquileia Romana — vita pubblica e privata« (Rimski O-glej — javno in zasebno življenje).
Razstava bo trajala do 3. novembra in je v Občinskem muzeju, ki je čisto blizu slavne oglejske bazilike. V prenovljenih prostorih je lično razstavljenih obilo pred kratkim najdenih predmetov, ki so služili starim prebivalcem Ogleja pri vsakdanjem delu. Arheologi namreč še vedno raziskujejo na področju Ogleja, a na žalost prav veliko ne morejo narediti, ker jim vedno primanjkuje denarja. Predmeti, kipi in vsi arheološki ostanki nekdaj po velikosti osmega mesta v rimskem imperiju so izredno dobro o-j hranjeni in nam kažejo bogastvo in vsakdanjik tedanje dobe, govorimo seveda o času prvega in | drugega stoletja po Kristusu, ko je Oglej, stara Acjuileia, najbolj blestel.
Iz izkopanin je razvidno, da se je mesto zgrinjalo okrog foruma, katere ostanke še danes1 lepo vidimo. Oglej je sicer imel tudi imenitni circus in areno, a kaj hočemo, v stoletjih, ki so sledila Atilovemu uničenju mesta, so ljudje tu-j di morali živeti, in so tako porabili kraško in istrsko kamenje za gradnjo hiš. Tako danes arheologi izkopavajo predvsem različne sloje tal in temeljev hiš iz različnih obdobij. Hišne posli-! kave so podobne tistim, ki jih lahko lepo vidi- j mo v Pompejih, izredni pa so mozaiki, katerih je v Ogleju zelo veliko.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Razstava velike umetnice Artemisie Gentileschi v Firencah
Na razstavi si lahko ogledate, s kakšnimi j krožniki so stari prebivalci Ogleja jedli, kakšen! je bil triklinil, na katerem so pripravljali imenitne prigrizke. Recepti za jedi se žal niso ohranili, znano pa je zelo dobro vino, ki so ga tu pridelovali, in v ta namen so bile v Ogleju tudi imenitne obrtne delavnice, ki so izdelovale amfore; tudi te so razstavljene. Vidimo tiste, ki so domače izdelave, a tudi španske, afriške in celo iz daljnega Orienta so.
Seveda so bili prebivalci Ogleja tudi ljubitelji dobrih oblačil in kozmetike, da o umetnosti, ki je nastajala iz brona, niti ne govorimo. Vse to si lahko ogledamo in prav preseneti nas izredna lepota okrasnih predmetov vsake vrste. Da otroci takrat niso bili nič posebnega, ampak čisto podobni današnjim, nam priča otroška i-grača, ki je napravljena iz kosti in je ponazarjala majhno punčko. Ohranjeni deli oblačil nam pričajo o takratnih navadah, imenitne ogrlice iz zlata pa samo potrjujejo dejstvo, da je ženskam zlato bilo vedno všeč.
Seveda so tu še razni reliefi, ki so krasili rimske hiše v Ogleju, okrasni kamni, ki so se nahajali v lepih vrtovih, in med temi bi posebej opozoril na krasno in izredno dobro ohranjeno sončno uro, ki je svojevrstna. Izredno lepe so tudi žare-urne, ki so jih polagali v pokopališča ob glavni cesti. V grob pa so dali še imenitne svetilke, posebno lepe so tiste, ki so jih izdelali iz brona, in so imenitno okrašene.
Razstava v Ogleju o navadah Rimljanov in njihovem življenju je zelo lepo pripravljena, napaka je samo v tem, da so napisi pod najdbami samo v italijanščini, večina obiskovalcev pa je nemško govorečih, katalog je izredno lep, a je spet samo v italijanščini.
Jurij Paljk
Ko pomislimo na italijansko zgodovino u-metnosti in na njene glavne akterje, nikdar ne pomislimo na nobeno žensko. Seveda bi imele feministke veliko pripomb na ta dejstva, a je skorajda vedno tako.
Vendar ni vedno resnica enaka stvarnosti, katero mi poznamo. Prav v to nas prepriča velika razstava, ki je sedaj odprta v Firencah in nam po predolgem času predstavlja umetnico Artemisio Gentileschi na tak način, na kakršen mora biti predstavljen umetnik, ne pa nekakšno cirkuško budalo, kateremu se vsi čudijo. Tak odnos so namreč imeli do te velike umetnice skorajda do sedanjih dni in nemalo so k temu pripomogle prav feministke, ki so jo zadrto postavljale kot vzor izkoriščane in vsega lepega oropane ženske.
Dejstvo je namreč, da se je Artemisia rodila očetu Oraziu, ki je bil zelo znan manierist konec šestnajstega stoletja in se je pozneje opredelil za slikarstvo, ki se ga je naučil pri velikanu Caravaggiu. Dejstvo je tudi, da je Artemi-sijin oče imel prijatelja, kateremu je bilo ime Agostino Tassi in je tudi bil slikar, danes skorajda nepomemben. Vse ostalo je do danes imenitno ohranjena kronika, ki je bila že večkrat izdana v knjižni obliki. Artemisijin oče je Tac-sija tožil, češ da mu je posilil hčerko, sledila je dolga obravnava, na kateri ni manjkalo preobratov, mlada Artemisia, ki je takrat bila v Rimu že uveljavljena slikarka, je izgubila čast. Pred tem pa je seveda sledila dolga obravnava, ki je po fizičnem mučenju Artemisie sicer njenemu očetu dala prav, a pisalo se je leto 1612 in tako so slikarko Artemisio Gentileschi vsi gledali po strani, da ne rečemo še kaj hujšega. Njeno delo je bilo v večnem mestu onemogo-
čeno in zato je odšla v Firence, Neapelj in poz-neej spet v Rim, celo v London.
Artemisia se je pozneje poročila s podpovprečnim slikarjem Pierantonijem Stiattesijem, kateri se je na lastni koži prepričal, kako težko je živeti z zelo emancipirano žensko, kar je vsekakor Artemisia bila. Veliko je moral prc trpeti preden je doumel, da ne bo imela v življenju samo njega in se je tako poslovil, umetnica pa je živela naprej tako kot prej. goto-o ni bila nikdar zgled krepostnega življenja. Artemisia pa je veliko delala, risala je s prirojeno lahkotnostjo in se je uveljavila predvsem koi portretistka. Kronisti tedanjega časa pišejo, da je bila zelo cenjena in je znala s pridom uporabljati svoje talente predvsem v dobičkonosne namene.
Ce je imela proti moškim še kaj sovraštva, je to res imenitno pokazala v krasnih oljih, ki jih je slikala. To so predvsem olja, ki prikazujejo Judito, ki reže glavo Holofrenu. Tako realno kruto je to naslikala, da se človeku ježijo lasje. Druga njena zelo znana slika, katero skorajda vsi poznamo, ne da bi vedeli, da jo je naslikala ženska, Artemisia Gentileschi, je Suzana in starca. Artemisiji je bilo takrat, ko je to umetnino naslikala 16 ali 17 let.
Imenitno razstavo te velike umetnice si lahko ogledate v Buonarotijevi hiši v Firencah v ulici Ghibellina, odprta bo do četrtega novembra. Baje, da je sliko »Inclinazione«, ki si jo lahko tudi ogledate na razstavi, kupil sam Buo-narroti, drugače bolj poznan z imenom Michelangelo. Ostale slike so zbrali z vseh vetrov, saj je danes Artemisia Gentileschi zelo cenjena. Ne samo zaradi procesa, ki ga je imela, ampak predvsem zaradi svojih slik.
»Celovški zvon« je spet zanimiv
V teh vročih julijskih dneh je izšla junijska številka Celovškega zvona, te naše »vseslovenske revije za leposlovje, kritiko, kulturna, družbena in verska vprašanja«.
Revija je izredno bogato opremljena za slovenske revije, takih namreč nismo vajeni. Likovna oprema revije je tokrat posvečena likovnemu umetniku Jožetu Muhoviču, ki predstavlja zadnje stvaritve.
Tajnik revije Vinko Ošlak je napisal uvodnik z naslovom »Kje domovina, si...«, v katerem se ukvarja z vojno v Sloveniji. Zelo zanimiva je postavka, ko trdi, da sedaj razume go-riškega slavčka, Simona Gregorčiča, ki je nekoč zapisal, da bo sovražnik »prihrumel z gorkega juga«. Nadalje Ošlak piše, da sedanje stanje v Sloveniji ni prva srbska okupacija Slovenije, ker po njegovem mnenju ni bil nič drugega kot okupacija tudi način ustanovitve Kraljevine SHS. Vinko Ošlak trdi, da je do druge srbske okupacije prišlo v letu 1945, ko so ukinili slovensko partizansko vojsko in jo postavili pod komando jugoslovanske, dejansko srbske vojske in obenem s pomočjo Angležev pobili slovenske belogardiste. Nadaljevanje uvodnika je posvečeno velesili ZDA, ki se za Slovenijo ne zmeni, in Avstriji, ki je edina pokazala dobro mero razumevanja za novo državo. Čeprav Oš-
lak ne vidi hitrega izhoda za Slovenijo in tudi dobrega ne, vendar zapiše na koncu: »Ce bo slovenski narod v tej mogoče najtežji preizkušnji v svoji zgodovini rešil dušo, mu bo 'telo navrženo ...«
Jasna Blažič je prispevala v Celovški Zvon novelo z naslovom »Deklica, ki je spala«. To je preprosta zgodba, jezik pa je dober.
France Bernik nam predstavi v rubriki »Zamolčana literatura« pesnika Leopolda Legata, ki je imel podobno usodo, kot so jo imeli vsi literati, ki so bili pri domobrancih v času drug® svetovne vojne. Legat je namreč umrl že kot dvajsetletni študent prava v Teharjah, potem ko so ga Angleži vrnili v Jugoslavijo iz Avstrije-Zapuščino pesmi je hranila mati, veliko pa se je zgubilo, ker so jim po vojni pobrali tudi hiš°-V pesmih je refleksiven, največ obravnava ljubezensko tematiko, forma je klasična.
Tržaški pisatelj Alojz Rebula v Celovškem zvonu nadaljuje z objavljanjem dnevnikov, ki segajo v leto 1970. Pisatelj Rebula z znano pronicljivostjo in njemu lastnim jezikom opisuje dogodke, ki ga najbolj prizadevajo.
V zamejstvu zelo poznani jezuitski duhovnih in slikar Marko Rupnik piše v junijsko številk0 Zvona o biblično teoloških osnovah narodne zve-
dalje na 8. strani 0
NOVICE
NA OGLED JE ZA SLOVENCE
POMEMBNO GRADIVO
Senator Demokratične stranke levice Vittorio Foa je prvi, ki je imel priložnost, da si ogleda spise posebnega sodišča za zaščito države, ki ga zadevajo. Akti fašističnega sodišča bi morali biti po splošnih pravilih zaprti javnosti 70 let, vendar so lani v parlamentu sprejeli poseben zakon o prenosu dokumentacije iz vojaškega arhiva v osrednji državni arhiv, kjer so zdaj na voljo strokovni javnosti. Gre za gradivo, ki je seveda izrednega pomena tudi za našo zgodovino primorskega odpora proti fašizmu.
PAPEŽ AVGUSTA NA POLJSKEM
IN MADŽARSKEM
V Vatikanu so objavili program obiska, ki ga bo papež Janez Pavel II. opravil prihodnji mesec na Poljskem in Madžarskem. V svoji domovini bo od 13. do 15- avgusta. Najprej bo obiskal grob svojih staršev in rojstno vas. Na Veliki Sma-ron pa bo v svetišču Jasna Gora z mladimi ob Svetovnem dnevu mladine. Naslednji dan se bo začel pastirski obisk na Madžarskem, ki se bo zaključil 20. avgusta s slovesno mašo ob prazniku sv. Štefana, madžarskega zavetnika.
Deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar1 je na tiskovni konferenci obrazložil zakonski osnutek deželne vlade, ki določa krite-rije in obliko, po katerih se slovenski na-rodni manjšini dodeljujejo finančna sredstva, kot jih predvideva zakon za obmejna področja. Gre skupno za 24 milijard lir *a razdobje 1991-93. Svetovalec Brezigar je dejal, da je deželna vlada osnutek odc-hrila prejšnji teden in računa, da ga bo deželni svet potrdil še pred poletnimi po-j žitnicami. Letos bo denarna sredstva podeljeval sam deželni odbor, za ostali le i Pa je predvideno sodelovanje posebne komisije, v kateri bodo tudi predstavniki manjšine same. Prošnje za prispevke bodo zainteresiranci letos lahko vlagali 30 dni po odobritvi zakona. O njegovi vsebini n°mo še poročali.	i
PROSTOR MLADIH
Letošnji tabori slovenskih tržaških skavtov
Za slovenske skavte je sedaj nastopilo težko pričakovano obdobje taborov, čas nepozabnih doživetij v stiku z naravo in povezanosti z drugimi, čas udejanjanja vseh tistih vrednot, ki so vodilo te množične mladinske organizacije. Prvi tabor se je že pričel v nedeljo, 14. julija, ostali pa se bodo zvrstili kasneje tja do srede avgusta. »Skavtizem ni samo vrsta dejavnosti za prosti čas,« pravi Bruna Ciani, voditeljica
2.	stega, ki je že od mladih nog aktivna v tej organizaciji, »pač pa je vabilo v določen stil življenja. Mladega človeka naj bi vzgajal v krščanskem duhu, v odgovornosti do sebe, lastnega življenja in do družbe, v kateri živi. Vodilo naše organizacije so skavtski zakoni, ki navajajo člane na plemenitost, delavnost, vztrajnost v težavah, na čistost duha in ljubezen do stvarstva.«
Kot rečeno, se je prvi, potovalni tabor za novince, roverje in popotnice že začel. Trajal bo od 23. t.m., vodila pa ga bo Darja Smotlak. Udeležencev je okrog 30, stari so od 16 do 25 let. Potovalni del tabora bo v Reziji, nato pa se bodo skavti utaborili v Vogrčah pri Pliberku na Koroškem. Tam se bodo vključili v delo vasi; pomagali bodo domačinom pri njihovih vsakdanjih opravilih. »Bistveno vzgojno okoli e za roverje in popotnice je pot, ki je prispodoba življenja,« je razložila Bruna Ciani. »Na poti se mlad človek navaja na spremembe, na nove izzive, na bistvenost, skromnost in vztrajnost. V teh okoliščinah si ustvari smisel za skupnost, za j povezanost z drugimi, navadi se deliti stvari z drugimi, kar je pomemben vzgojni e-lement.« Na tem potovalnem taboru bo duhovni vodja Rafo Pinosa.
Treba je še povedati, da je bil v načrtu tudi delovni tabor v Sloveniji, zaradi nedavnih tragičnih dogodkov in predvsem zato, ker situacija še ni stabilna, pa je ta tabor odpadel. V preteklih letih so tudi slovenski skavtje delali na prizadetih področjih. Leta 1976, ko je hud potres razdejal del Furlanije, so skavtje delali na potresnem področju, pomagali so graditi hi-
še, prebivalstvu pa so dali tudi na razpolago svoje šotore.
Za izvidnice in vodnice (to je srednja stopnja od 11. do 16. let) je vodstvo Slovenskih tržaških skavtov organiziralo dva tabora. Vodil ga bo Francesco Bianchuzzi, udeležilo pa se ga bo okrog 60 mladih. Duhovni vodja bo Tone Bedenčič. Drugi tabor oziroma »Šotorišče Karantanija« v Svinčni vasi na Koroškem, pa bo nekaj posebnega. Udeleženci — okrog 40 oseb — se bodo vživeli v obdobie in okolje nekdanje Karantanije leta 691. Preoblekli se bodo tudi v kostume tistega časa in bodo svojega načelnika Mitjo Ozbiča na Gosposvetskem polju »ustoličili« za kneza. Duhovni vodja bo Jože Špeh.
Od 2. do 12. avgusta bo tabor volčičev in veveric, okrog 50 otrok starih od 8 do 11 let, ki bo v Selah na Koroškem. Načelnica bo Katja Superina, duhovni vodja pa Tone Bedenčič.
V Svinčni vasi pri Celovcu bo od 3. do 6. avgusta tudi tabor za voditelje izvidnikov in vodnic. Gre za neke vrste seminar na odprtem, na katerem bodo udeleženci preučevali metodologijo delovanja v tej veji. V načrtu so namreč določene spremembe v vzgojni metodi in strukturi organizacije. Na tem delovnem taboru bosta dva načelnika: Martin Sosič in Manica Maver, svojo udeležbo pa je napovedalo okrog 25 oseb. Z njimi bo duhovnik Jože Špeh.
»Danes na žalost marsikdo jemlje skavtizem za parkirni prostor in se premalo zanima za rast svojih otrok,« je ob koncu še poudarila Bruna Ciani. »Tudi voditelji imamo v teh primerih težave, ker pri starših ni takega odziva, kakršnega bi si želeli in kot bi bilo tudi potrebno za sodelovanje pri vzgoji bodočih rodov.«
(H J)
Beri - širi - podpiraj
»NOVI LIST«
Jurij paijk	Srečanje
Poznam uglednega gospoda, s katerim Sa Večkrat videvam. Zelo rad se družim z ^jim, ker ga rad poslušam, ker pozna do-stvari, za katere niti slišal nisem, mor-?a pa ga še najbolj cenim zato, ker spo-®tuje ljudi. Spoštuje človeka kot takega. Nemalokrat ga slišim reči o nekom, ki je Y težavah: »Ubogi, vidiš, kakšno je življenje!«
Nobenega pomilovanja ni v njegovem §!asu, ko to reče, morda samo malce u-rujenosti, ki jo je prineslo trdo življenje, ^orda pa samo spoznanje, da smo res vsi 2elo različni, v različnosti pa enaki.
. Ko se srečujeva, običajno vedno govora o stvareh, o katerih zadnje čase sko-
rajda vsi razpravljamo, o nas, o Sloveniji, o politiki, katero omenjeni gospod izredno dobro pozna.
Tako govoriva, bolje rečeno: jaz sprašujem, on mi odgovarja. Včasih je obrat-, no. Všeč mi je mir, ki ga ima v sebi. Mor-, da ti ga lahko da le življenje v prvi vrsti, ki jo zapustiš šele takrat, ko ne moreš več, pa še takrat se nočeš dati.
Pred kratkim mi je povedal v nekaj besedah tole zgodbo:
Zvečer je prišel domov, kjer mu je žena povedala, da ga je iskal po telefonu nek moški, ki je prišel iz Avstralije. Rekel ji je, da bo še nekaj dni v Trstu, da bi ga rad
videl, ker bi se mu zelo rad zahvalil za življenje.
»Tako sem se odpravil z avtomobilom. Nisem vedel točno, katera hiša je, ker mi po telefonu ni znal dobro povedati, šel pa sem vseeno. Malce sem zgrešil, obrnil avto in ga zagledal na trideset metrov, kako je stal pred neko hišo. Prišel sem počasi, odprl okno in mu rekel: »Ti si, a?« Bil je on, po šestinštiridesetih letih sem ga spoznal, on pa mene. Samo pomisli to!« mi je rekel čez mizo v uradu, kjer sva sedela.
Nato mi je povedal še podrobnosti. Konec vonje, da so domobranci imeli nekake vaje, tam, da je fanta spoznal, na fanta je najbrž napravil močan vtis, saj si nadaljnjih dogodkov sicer ni mogoče drugače razložiti. Fant je bil domobranski oficir in je bil zajet s svojo enoto, objestnemu ali pa dobremu, tega ni nikoli zvedel, parti-
PISMA UR
OPENCI VZTRAJAJO
Odgovor na pismo dr. Škerla, škofovega vikarja, objavljenega v »Primorskem dnevniku« — Pisma uredništvu — in v »Katoliškem glasu« z dne 20.6.1991
1. dr. Škerl bi se bil moral pozanimati za imena članov Župnijskega pastoralnega sveta z Opčin predno nekaj zatrjuje kar ni res, kajti vsi podpisniki pisma g. škofu z dne 3. junija 1991, smo člani »sveta« in redno prihajamo na seje.
2) Krivična namigovanja — dr. Škerla in nekaterih drugih, ki se, žal, ne predstavijo javno — so žaljiva.
a) Nihče od nas ne nasprotuje delovanju salezijancev z mladimi, obratno, dobro vemo, da je njih prisotnost pri nas važna (to smo že večkrat napisali!) še posebno, če gre za poživitev krščanskega dela za mladino in za krščansko kulturno dejavnost.
b) Dr. Škerl namiguje, da bi za morebitni odhod salezijancev iz naših krajev bili krivi člani 2.P.S., ki pa so le izrazili svojo skrb in bojazen za župnijo. Ali ni tako stališče dr. Škerla morda izgovor za to, da se ni nikoli odzval povabilu na odkrit pogovor?
č) Če škofova listina iz leta 1966, za katero so člani 2.P.S. in delegacija krajanov tolikokrat prosili g. škofa, da jo pismeno potrdi, še velja, ni gotovo. Nobenega zanesljivega pismenega zagotovila nimamo, da bo v župniji, kljub spremembam, ostalo vse po starem. Doslej nam tega ni potrdil g. škof, pa tudi g. župnik ni mogel storiti, ker takega pismenega zagotovila tudi sam še ni prejel!
d) Očitki iz pisma dr. Škerla, da je župnikovo delovanje v župniji enostransko, so popolnoma nekorektni in neresnični.
Na koncu pa sam dr. Škerl priznava, da dokument (škofova listina iz leta 1966) ni popolnoma jasen, in prav zato želimo in na tem vztrajamo, da bi ga sedanji g. škof dopolnil in ga končno javno potrdil.
Člani Župnijskega pastoralnega sveta z Opčin
Opčine, 9. julija 1991
KAJ SE JE DOGAJALO
NA LETOŠNJI LICEJSKI MATURI?
Najprej bi rad povedal, da sem se zelo težko odločil napisati to pismo in ga objaviti.
Načelno ne odobravam pritiska staršev dijakov na ocenjevanje profesorjev, zlasti kadar
zanu se lahko zahvali, da ga niso takoj ustrelili, ker mu je le ta potrgal oficirske čine. Od takrat naprej se je začel pretvarjati, kot da je gospod, ki mi je to zgodbo povedal. Zamenjal je identiteto. Vedel je, da se bo lahko le tako rešil. Tako dobro je to počel, da so mu verjeli, saj so se tudi podatki, kolikor so jih lahko preverili seveda, ujemali. Tako si je rešil življenje, ostalo je znana zgodba premnogih Slovencev, ki danes živijo in umirajo po svetu, kamor niso hoteli oditi. Velika tragedija maloštevilnega naroda, velika bolečina doživetega, nikdar pozabljenega, veliki narodi teh stvari ne poznajo, se zanje tudi ne zmenijo.
□ l\l I ŠT VU
gre za veliko maturo. Tu se zahteva od izpra-ševalne komisije, predvsem od njenega notranjega člana, posebna pozornost, saj gre za končni obračun dijakovega znanja in sposobnosti po petih ali vsaj po treh letih napornega študija.
2al, Vas moram opozoriti da te posebne pozornosti pri letošnji maturi ni bilo. Od tod nekateri presenetljivi izidi ocenjevalne komisije, tako navzgor kakor navzdol. Prepričan sem, da nepravilna (torej nepravična) ocena globoko vpliva na maturanta in mu povzroči veliko škodo, najsi ga komisija oceni prenizko ali pa tudi previsoko.
Zagotavljam Vam, da moja trditev ni lahkomiselna ali prenagljena, marveč sad posrednih in neposrednih informacij tako s strani profesorjev zadnjega in prejšnjih let kakor s strani kandidatov samih in njihovih staršev.
Povem naj še to, da so mi z raznih strani prigovarjali, naj začnem hujšo protestno akcijo, pa sem jo sam odsvetoval. Odločil sem se za tole pismeno opozorilo, ker mislim, da je to najmanj, kar lahko dolgujem nepravilno ocenjenim dijakom.
Sam sem bil šolnik in večkrat član izpraše-valne komisije pri maturah, zato naslavljam tole pismo na ravnateljstvo (predvsem), da ostane »ad aeta«. Tako upam, da se v prihodnosti ne bo nikoli več ponovilo to, kar se je zgodilo letos, kajti »errare humanum est, in errore per-severare diabolieum«.
Sklepam s pripombo: kandidatje so vs' izdelali, torej so vsi zreli. Ali smemo zatrditi, da je ob takšnem ocenjevanju zrela tudi komisija?
S spoštovanjem
Ivo Jazbar
Gorica, 12.7.91
KLIČITE ŠTEVILKO: 001 201 4561111
Hvaležna sem za obvestilo, kako naj izrazimo svojo solidarnost z matično domovino Slovenijo s tem, da kličemo urad za informacije, ki je neposredno povezan s predsednikom Bushem v ZDA. Odzvala sem se vabilu in klicala na gornjo številko. Dobila sem zvezo, podprla zahtevo po samostojni Sloveniji in poudarila nujnost, da se preneha z napadi JA. Moj poseg je bil seveda v slovenščini in na koncu sem slišala: »Thank You«!
Upam, da se bodo tudi vse naše organizacije in vsi dobri somišljeniki odzvali tako važnemu zgodovinskemu trenutku naše domovine!
F. V.
Trst, 12.7.91
Ko je sogovornik končal zgodbo, je hitro rekel, da greva nekaj spit. V baru, sem mu rekel, da so take stvari neverjetne, da jih vidiš samo v filmih, a da jaz verjamem vanje, da so mi všeč.
»Ja, ti ja, ampak ti pišeš pesmi,« je odvrnil in v glasu ni bilo posmeha, ki ga večkrat začutim pri ljudeh, ki zvejo za mojo poezijo. Vsaj tak občutek sem imel.
Molče sva odšla vsaj po svoje.
»Se kaj pridi!«
»Bom,« sem odvrnil nekam sam zase.
Na železniški postaji sem gledal dva ostarela in utrujena človeka, kako sta čakala nosača. Na prtljagi sem videl prilepljeno kanadsko zastavo, govorila sta pa
SEJA V CELOTI POSVEČENA SLOVENIJI
■ nadaljevanje s 4. strani
venije prispevek 500 tisoč lir za pomoč Sloveniji. Sekcijsko tajništvo je pozvalo mednarodno in zlasti italijansko javnost, naj stvarno podpre upravičena pričakovanja samostojne države Slovenije.
Pred koncem seje je tajnik Antek Terčon čestital Bojanu Brezigarju k izvolitvi za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa. Gre za priznanje celotne slovenske javnosti (doma, v zamejstvu in zdomstvu) našemu politiku, ki se že vrsto let trudi, da bi združil »rod Slovenšč’ne cele«, je zaključil sekcijski tajnik.
»CELOVŠKI ZVON« JE TUDI TOKRAT
ZANIMIV
■ nadaljevanje s 6. strani
stobe. Pater Rupnik oriše glavne značilnosti Izraelove narodne zvestobe, ki da jo je mogoče razumeti samo v luči Izraelove težnje po univerzalnosti, vesoljnosti.
Davorin Flis je prevedel in priobčil v Zvonu v rubriko »Domača in svetovna misel« esej, ki ga je napisal znani mislec in velik pesnik Ra-bindranath Tagore z naslovom Nacionalizem na Zahodu.
V rubriki Iz sveta umetnosti piše Alenka Goljevšček o pravljici in ritualu, Franca But-tolo pa je napisala esej z naslovom: »Samouničenje kot resnica transcendentnega ateizma v romanu ”V metežu”« Marije Kmetove.
Ivan Sedej nam predstavi v krajšem zapisu siikarstvo Jožeta Muhoviča. Sledi kulturno pismo z Dunaja, ki predstavi pregled kulturnih dejavnosti za mesec julij in avgust v tem mestu.
Celovški zvon zaključuje junijsko številko z recenzijami knjig, ki so izšle v slovenščini, med temi gotovo izstopa Kermaunerjeva recenzija knjige Vanje Kržanove »Beseda, ki opogumlja«-
Jurij Paljk
SKLAD SERGIJ TONClC
ZA VISOKOSOLCE
Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič v Trstu obnavlja letno nagrado »Dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolce, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu-
Nagrada je namenjena disertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v obdobju med 1. junijem 1990 in 30. aprilom 1991. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 15. septembra t.l. Narodni in študijski knjižnici v Trstu, ul. S. Fran-cesco 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval Upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir, bo razglašen na občnem zboru Sklada.
tržaško slovenščino, njega so tudi preveč svetle in preširoke hlače izdajale, da bi lahko živel v naših krajih.
Nekam sta odhajala, morda sta šele prišla.
Kot je prišel človek iz Avstralije in se po šestinštiridesetih letih zahvalil nekomu, ki mu je rešil življenje, ne da bi šaro vedel za to, in to samo zato, ker je bil iz poštene slovenske družine.
Ali tako, kot bi rekel resnobni gospo<3: »Kaj hočeš, tako je bilo, taki smo bili-*
Ko je vlak potegnil, sem se nasmehni v šipo, utrujeni gospod s prtljago se Je prav po kraško kregal s svojo ženo.