EzjETTEoESSIKE MAJ 1985 - št. 9 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA 2 2 3 514 LETQ XXVI Osrednja občinska proslava ob 40-letnici osvoboditve in prazniku KS Hotič Spomenik v Hotiču obeležuje partizanske prehode čez Savo. Avtor spomenika je Zlato Rudolf iz Litije. Dež, ki je že zjutraj krepko padal in težki oblaki, ki so grozili, da se bo zdaj zdaj ulilo so prizanesli osrednji občinski proslavi ob 40. obletnici osvoboditve, združeni z odkritjem spominskega obeležja prehodom preko Save. Na proslavi se je zbralo precej nekdanjih borcev Šlan-drove, Zidanškove brigade, Kamniško zasavskega odreda in drugih partizanskih enot, predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v občini ter občanov. Navzoče je pozdravil predsednik KS Hotič Tine Penčur, slavnostni govornik pa je bil nekdanji politkomisar Adolf Jevšnik, kije spomine na dni, ko je v Hotiču tekel organiziran pre-J&TfSffijpartizanov, sanitetnega in vojaškega materiala preko » eč tisoč partizanov in nekaj ton materiala je bilo pre- - Tgffifflfega tu preko. S hvaležnostjo se je tudi spomnil kmeč-, okoliških krajev, ki so kljub slabemu in težkemu vedno delili s partizani hrano, jim nudili prenočiš-^•e^rTJpozoril je tudi na nekatere manjše težnje po nacionalni spravi in poudaril, da nikakor ne more biti sprave z zločinci, ki so izdali svoj narod. Kulturni program so pripravili pevski zbor Hotič, Jevnica, Kresnice, recitatorji in pihalni orkester milice ter OŠ Hotič. Proslava se je končala s tovariškim srečanjem. A. K. Ob dnevu mladosti V maju, mesecu, ki že od nekdaj naznanja prebujajoče življenje, praznujemo vsi mladi svoj praznik. Po vsej Jugoslaviji mladi v tem mesecu organizirajo različne prireditve od kulturnih, športnih, delovnih in drugih. Najbolj svečano pa proslavimo 25. maj — dan mladosti in hkrati tudi rojstni dan našega Tita, ki je v srcih mladih nepozaben in bo vedno ostal naš vzor. Čeprav ga že pet let ni med nami, se mladi držimo obljube, dane v času začetkov praznovanja tega praznika, še posebej pa poudarjeno pred petimi leti, da bomo vztrajali na njegovi poti. Tudi letos bo v Beogradu 25. maja centralna proslava ob sprejemu štafete. Sporočilo letošnje štafete je glas vseh mladih v Jugoslaviji, da se mladi zavedajo težkega gospodarskega položaja, padanja življenjskega standarda in drugih te-žav. ki tarejo našo domovino, saj to na svoji koži še kako občutijo. Obenem pa sporočajo, da so pripravljeni, da se z vsemi silami vključijo v prizadevanja za zboljšanje tega stanja. Sporočajo pa tudi, da ne bodo nobenim silam dovolili, da bi skrenili s poti, tako krvavo začete v času NOB in po kateri nas je vodil Tito. Kljub slavnostnemu trenutku, pa je prav, da spregovorimo tudi o položaju mladih v družbi, o težavah in problemih, s katerimi se srečujemo. Veliko se je o tem položaju v preteklem letu govorilo, največ sicer med mladimi samimi. Padec življenjskega standarda mladih je že resno zaskrbljujoč. V težkem položaju je šolajoča se generacija, pa tudi mlade družine. Stanovanj ni, velika je nezaposlenost, sploh problemi pri urejanju osnovnih življenjskih in eksistenčnih vprašanj itd. Dejstvo je, da je bilo to prejšnjim generacijam (srednji generaciji) prihranjeno v obliki ugodnih kreditov, (Nadaljevanje na 2. strani) V TEJ ŠTEVILKI Na 2. strani: • kakšne so pri nas možnosti za skrajšanje delovnega in podaljšanje obratovalnega časa? Uvodne misli o tem piše Martina Kralj. Ostaja vrsta odprtih vprašanj, na katera pa bosta v prihodnji številki skušala odgovoriti Vera Bric s kadrovskega in Franc Lesjak s proizvodnega stališča. Na 3. strani: • poslovni dosežki in investicijska dejavnost. Na 5. strani: ® nov stroj — nove nevarnosti poškodb pri delu. V čistilnici bombaža je montiran odvzemalnik bal, danes pa objavljamo nekaj varnostnih navodil. Preberite še ostalo! (Nadaljevanje z 2. stranij polno zaposlitvijo itd. Zato mladi upravičeno pričakujejo od te generacije, da jim bo pomagala in jih podprla pri boju za odpravo teh težav. V praksi se žal še prevečkrat dogaja, da mladinsko organizacijo kritizirajo tudi zaradi pasivnosti. Kjer pa dela in se ukvarja s problemi v svojem delovnem in življenjskem okolju pa zopet nekateri povzdigujejo glas, češ, kaj se pa ta mladina meša v te zadeve. Kljub velikokrat citiranim besedam, da na mladih svet stoji, se v nekaterih okoljih ne zazna pravilen odnos do mladih. Še zmerom se vse prevečkrat dogaja, da mladi s svojimi idejami, tudi če so poštene, napredne in koristne, ne prodrejo. Še celo več — pogostokrat jim hočejo dokazovati, da nič ne znajo in nič ne zmorejo. Tak odnos ni pravilen. Povsod tam, kjer so mladi skupno z vsemi ostalimi začeli premagovati težave, kjer se je mladim dala možnost, so že spoznali, da je edino tak način dela pravilen in vodi k napredku in spremembam preživelih odnosov. A vendar, v boju za priznanje delovanja mladih in njihove organizacije, se že čutijo uspehi. In prav to daje mladim še večji elan za delo v prihodnje. L. S. Skrajševanje delovnega — podaljševanje obratovalnega časa Izvršni svet Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sta v SR Sloveniji pričela akcijo za skrajševanje delovnega časa — delavnika (ne tednika!) za delavce, ki delajo v težkih in zdravju škodljivih delovnih razmerah. Namen akcije je spodbuditi družbenopolitično in strokovno delo za iskanje takšnih rešitev, da bodo delavci s skrajševanjem in drugačnim razporejanjem delovnega časa dosegli povečevanje obratovalnega časa in s tem boljšo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti ter humanejše življenjske in delovne razmere. Voditelji akcije se zavedajo, da to ne bo mogoče storiti čez noč, da je to dolgotrajen proces, ki zahteva premišljen in strokovni prijem, ter temeljite priprave. Cilji spreminjanja delovnega časa so: — da se bo obratovalni čas delovnih sredstev podaljšal; — da bo obseg proizvodnje na delavca ostal enak ali se povečal; —- da bo dohodek ostal najmanj enak oziroma se povečal; — da bodo delavcem zagotovljeni enaki ali višji osebni dohodki; — da se bo akumulacija povečala in — kjer je skrajševanje delovnega časa nujno zaradi težkih, zdravju škodljivih delovnih razmer. Bitka za skrajševanje delovnega časa je prisotna v vseh naprednih sindikalnih gibanjih v svetu, povsod jo tehtajo z gospodarskimi možnostmi in iz tega procesa zahtevajo tudi ekonomske učinke. Slovenski sindikati in Izvršni svet so se opredelili, da mora biti skrajševanje delovnega časa selektivno, to je samo za delavce, ki delajo v težkih in zdravju škodljivih razmerah, kar bi po določilih zakona o delovnih razmerjih pravzaprav tudi že sedaj lahko uveljavljali. To pomeni, da ne zdaj ne v bližnji prihodno- sti ne pride v poštev splošno skrajševanje delovnega časa, treba pa ga je pričeti v vseh tistih ozdih, kjer bodo izpolnjeni zgoraj navedeni ekonomski in socialni pogoji. Treba pa bo v tem času dopolniti še nekatere ovire s področja delovne zakonodaje, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Sindikati pozivajo, da je treba z akcijo za proučitev možnosti skrajševanja delovnega časa pričeti v organih samoupravljanja organizacij združenega dela in naj bi srednjeročni programi za prihodnje srednjeročno obdobje vsebovali tudi že analizo oz. celo že program za prehod na krajši delovni čas, v skladu z navedenimi ugotovitvami in priporočili. Sam postopek za pridobitev soglasja, če vloga vsebuje vse predvidene elemente, je dokaj enostaven. V DO sprejme sklep delavski svet, po predhodnem soglasju sindikata; končno vlogo pa rešuje oz. izda soglasje Republiški komite za delo. Teža odločitve je največ v tem, da se tudi po skrajšanju delovnega časa doseže enake oz. celo boljše gospodarske učinke, kar so dokazali že ponekod v svetu. Pravočasna priprava na volitve Druga polovica letošnjega leta in prva polovica prihodnjega leta bo tako v delovnih organizacijah kot v širši skupnosti v znamenju volitev. Mandati potečejo tako organom sindikatov kot delegacijam za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti. V naši delovni organizaciji pa sovpadajo v to obdobje še volitve organov upravljanja. Da bi uskladili vse te aktivnosti in priprave, je potrebna pravočasna priprava. Takoimenovani prvi krog evidentiranja v delovni organizaciji je končan; v nadaljevanju bo potrebno usklajevanje za te organe, saj je potrebno zagotoviti v vseh organih pravo socialno strukturo (po kvalifikacijah, spolu, zastopanosti DPO, in drugo) delavcev, prav tako pa kadrovati ustrezne delavce za najodgovornejše funkcije v delovni organizaciji, pa tudi za zunanje organe v občini in celo republiki. To pa je že drugi krog evidentiranja, ki bo lahko prinesel še določene spremembe od prvega predloga. V tretji, končni fazi, pred volitvami, pa bomo sprejemali že usklajene predloge za končno fazo, to je za volitve. Volitve v posamezne organe pa bodo sledile takole: — v organe sindikatov v DO in občini v decembru in januarju, — v organe samoupravljanja v delovni organizaciji v novembru letos, — v delegacije za občinsko skupščino in skupščine SIS v občini pa aprila 1986. V vsakem delovnem okolju se je potrebno s kandidati za posamezne organe pogovoriti, da bodo prevzete naloge z voljo in odgovorno opravljali, saj je volilni postopek dokaj zapleten in kasnejše spreminjanje oz. ponovne volitve vzamejo preveč dragocenega časa, ki je bolj potreben za druga opravila. M. K. J) KAKO V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI? Obratovalni čas je na težjih in zdravju škodljivih delovnih mestih s triizmenskim delom praktično že v celoti izkoriščen, na starih strojih lahko dosegamo večje učinke le z iskanjem notranjih rezerv in celo podaljševanjem delovnega časa. Kaj bi pridobili z uvedbo 4-izmenskega dela? Je za povečanje števila delavcev na razpolago dovolj delovne sile? Kdaj bo nastopil čas, ko bomo lahko prešli na skrajšani delavnik? Bo to že po sedanjem programu modernizacije? Kako urediti prevoze delavcev na delo in z dela v različnem de- lavniku zaposlenih v tovarni, in podobno? To je le nekaj odprtih vprašanj, ki se prav gotovo vsakomur porajajo ob tej pobudi sindikata, zato smo jih, čeprav nekoliko na hitro, postavili vodstvu našega proizvodnega sektorja. Zavedamo se, da odgovor brez predhodnih gospodarskih analiz ne more biti natančen, naj zveni le kot prvo razmišljanje, kot nekakšen uvod ki naj spodbudi razmišljanje tudi pri ostalih delavcih v tovarni. M. Kralj Iz Ravensbrucka so nam poslale pozdrave Ivanka Spat, Vida Brčon in Hilda Bole, ki so se udeležile proslave — 40. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča. Naša tovarna je finančno podprla udeležbo te proslave nekdanjim internirankam v tem »logorju«. Poslovanje v 1. trimesečju Rekordni proizvodni dosežek v lanskem letu, za katerega je bilo vloženo veliko dela tudi izven rednega delovnega časa, je nakazal, da brez investicijskih posegov v naslednjih letih ne moremo pričakovati novega povečanja proizvodnje. Proizvodni plan enojne preje za leto 1985, v rednem delovnem času, je bil postavljen v višini 7.780 ton. V stabilizacijskem programu pa smo si zastavili višji cilj in sicer 8.000 ton enojne preje s tem, da smo računali pri tem tudi delo izven rednega delovnega časa. Visoka proizvodnja enojne preje pa pogojuje povečanje proizvodnje v vseh ostalih fazah dodelave. Naloga, ki smo si jo zastavili v letošnjem stabilizacijskem programu ni majhna, vendar za uresničitev obstojajo vsi pogoji, saj smo v glavnem zagotovili vso osnovno surovino za tolikšno proizvodnjo. Proizvodni dosežki v I. kvartalu so že dosti nad planom. Plan proizvodnje enojne preje je prekoračen za 8 %, kljub temu pa je proizvodnja pod lanskoletnim nivojem. Vzrok za to je predvsem v krajšem obratovalnem času. Glede na minimalno zaostajanje za lanskim letom pove, da so bili učinki v obratovalnem času letos boljši, kar kaže tudi visok porast produktivnosti, ki je večja za 6,7 %. Poleg tega je treba upoštevati, da je bila proizvodnja v prvih treh mesecih rekordna, nato pa je upadala medtem ko računamo letos, da večjega nazadovanja v poletnih mesecih ne bo. Število zaposlenih se je v letošnjem letu napram lanskemu trimesečju povečalo za 18 delavcev, ki so se zaposlili v glavnem v proizvodni dejavnosti. Koriščenje razpoložljivega delovnega časa pa je v letošnjem trimesečju slabše. Zabeležili smo 18,2 % nedelovnih ur, medtem ko je ta odstotek znašal v lanskem trimesečju samo 16,6 %. Znatno se je v letošnjem letu povečala bolniška, prav tako pa je bila večja izraba dopustov. V prodaji so se že začeli kazati prvi znaki zasičenosti trga s tekstilnimi izdelki, zaradi visoke inflacije in padanja kupne moči prebivalstva. To je prizadelo že marsikatero delovno organizacijo, ni pa to imelo še večjega vpliva na prodajo naših izdelkov. Po količini smo prodali 2.000 ton preje, medtem ko je znašala količinska prodaja v lanskem letu 1.988 ton. Večja količinska prodaja v letošnjem trimesečju je predvsem zaradi manjših uslug drugim delovnim organizacijam. Za prodano prejo smo iztržili 1.650 milij. din, poprečni iztržek za kg preje pa je bil 825.— din, kar je za 97 % več kot v predhodnem obdobju. Večji iztržek gre deloma na račun spremenjenega asortimana in večje dodelave, največ pa gre na račun povečanja cen preji. Tolikšna podražitev izdelkov je upravičena, in to iz razloga, da predelujemo vlakna v glavnem iz uvoza, za kar moramo plačevati v tuji valuti. Samo od lanskega februarja do letošnjega se je cena ameriškega dolarja povečala za 101 %. Zanimiva je tudi primerjava cen surovine, ki smo jo porabili. Poprečna cena bombažnega vlakna v lanskem trimesečju je bila 180,30 din, v letošnjem trimesečju pa že 446,38 din, kar je za 147 % več. Pri staničnem vlaknu beležimo še večji skok in sicer se je kg staničnega vlakna v letošnjem trimesečju v odnosu na lansko podražil za 161 %. Manjši porast pa beležimo pri sintetičnih vlaknih. V lanskem trimesečju je bila poprečna cena sintetičnega vlakna 237,77 din, letos pa 355,50 din kar je za 50 % več, vendar je pri tem treba upoštevati to, da smo veliko vlakna kupili na račun blagovnih kreditov, kjer smo uvoz vezali na izvoz, pri čemer smo bili oproščeni carinskih dajatev, ki so izredno visoke. Najemanje obsežnih blagovnih kreditov nas zavezuje, da veliko izvažamo na konvertibilno področje, s čimer si ustvarjamo devize za odplačilo kreditov. V primerjavi z lanskim letom je izvoz večji za 1,5 %, vendar pa bo dinamika izvoza večja šele v naslednjem obdobju, ker smo morali v prvem kvartalu dobaviti prejo našim partnerjem, ki so se zavezali, da bodo odstopali devizna sredstva za odplačilo blagovnih kreditov. Naša zadolžitev do inozemstva se postopoma zmanjšuje. Na dan 31. 3. 1985 smo dolgovali tujini 2.914.153 US $ za odplačilo blagovnih kreditov, poleg tega pa dolgujemo nemški banki 500.000 DM, za kar smo uvozili surovino. Italijanskim bankam pa dolgujemo 742.000.000 Lit, kar se nanaša na finančni kredit, ki je bil odobren naši delovni organizaciji v letu 1983. Če to preračunamo po tečajih, ki so veljali na dan 31.3. 1985, dolgujemo tujini 86 starih milijard. Do sedaj vsa odplačila potekajo v predpisanih rokih in v kolikor ne bo prišlo do kakih izrednih stanj bomo večino kreditov do konca leta tudi odplačali. Za letošnje leto je tudi značilno, da se s 1. januarjem spreminjajo predpisi, ki urejajo formiranje in delitev celotnega prihodka. Zakon ni menjal osnov obračunskega sistema, pač pa je prinesel veliko sprememb pri ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka, zlasti v smeri izkazovanja realnejšega dohodka. Za našo delovno organizacijo so najpomembnejše tiste spremembe, ki se nanašajo na plačilo izvožene preje, pasivne obresti, stroške plačilnega prometa, tečajne razlike, ter določilo, ki se nanaša na ponovno ovredno- tenje zalog surovine in gotovih izdelkov. Pri plačilih za izvoženo prejo gre predvsem za to, da izvoznik ni več dolžan izdajati garancije za bodoče plačilo izvožene preje, ker po novem nastopa kot pravi komisionar. Ker prilivi za izvoženo blago kasnijo od 1—2 meseca, je za našo delovno organizacijo izrednega pomena, da nam bi izvoznik dal garancijo za bodoči priliv, ker le v tem primeru lahko to obračunamo v celotni prihodek. Druga pomembnost pa je v tem, da moramo priliv iz tujine takoj prodati banki, ker ga v nasprotnem primeru ne smemo obračunati v celotni prihodek, s čemer bi nam izpadel 'tudi velik del dohodka. Druga taka večja sprememba, ki je povzročila globalni premik v razporeditvi celotnega prihodka so pasivne obresti, ki se po spremenjenem zakonu knjižijo v breme poslovnih stroškov. V lanskem letu so se pasivne obresti obračunale v breme dohodka, letos pa v breme stroškov, zato je dohodek delovne organizacije bil že v I. kvartalu manjši za 33 indeksnih točk. Značilno za letošnje trimesečje je tudi to, da smo v breme stroškov knjižili 73.961.000 pasivnih obresti, medtem ko smo prejeli aktivnih obresti 23.504.000 din. V letošnjem letu so obračunane tudi velike tečajne razlike. Te so se pojavljale pozitivne kot negativne tudi že v preteklosti, vendar niso bile velike oz. vedno je prišlo skoraj do izravnave tako, da se zaradi tega ni obremenjeval dohodek. S spremembo, da se morajo devizna sredstva takoj odprodati banki bo to povzročilo, da v delovni organizaciji ne bomo več ugotavljali pozitivnih kurznih razlik, ampak sa- mo negativne kurzne razlike, ki se obračunavajo samo v breme materialnih stroškov. Zaradi uvedenega načina odprodaje deviz banki in precejšnjih zadolžitev do inozemstva, smo že v I. kvartalu letošnjega leta obračunali negativne tečajne razlike v breme stroškov za 228 milij. din. Zaradi navedenega je bil doseženi dohodek manjši kot bi lahko bil če bi se obračunavalo tečajne razlike po starem sistemu. Izredno velik vpliv na dohodek pa bo imel ukrep, po katerem se morajo na koncu slehernega obračunskega obdobja vse zaloge surovine in materiala ovrednotiti po zadnjih nabavnih cenah. Razlika, ki se tako ugotovi pa se mora prenesti direktno v poslovni sklad, kot nadomestilo za nominalno razvrednotenje obratnih sredstev. Glede na to, da smo imeli na koncu obračunskega obdobja na zalogi precejšnje količine vlakna, smo morali, po izračunu ponovnega ovrednotenja zalog in gotovih izdelkov, prenesti v poslovni sklad 214 milij. din. Ta ukrep v I. kvartalu še ni imel vpliva na dohodek; vsekakor pa bo to imelo velik vpliv na stroške poslovanja v naslednjem obdobju, ker bomo uporabljali v proizvodnem procesu dražji reprodukcijski material. Kakšne posledice bodo imeli novi ukrepi ki veljajo s 1. januarjem na poslovanje in finančne učinke v letu 1985 je težko predvideti, ker je trimesečje prekratka doba na osnovi katere bi lahko napovedali v kakšni smeri se bodo odražali navedeni ukrepi. Glede na dobre proizvodne dosežke ter vpliv novih ukrepov na področju formiranja in razporeditve celotnega prihodka smo v I. kvartalu dosegli zadovoljive poslovne rezultate. Razporeditev celotnega prihodka: v 000 din Realiz.84 I .kvart. Plan 1985 Realiz .85 I .kvart. I n 85/84 85/plan CELOTNI PRIHODEK 881.7^0 7.051.000 1.758.576 199 25 Porabljena sred.brez amort. 606.822 4.764.680 1 .320.459 218 28 Am po pred.minim.stop. 45.150 318.720 67.720 150 21 DOHODEK 229.768 1 .967.600 370.397 161 19 Obveznosti iz doh. skupaj 43.660 392.898 62.953 144 16 Čisti dohodek 186.108 1 .574.702 307.444 165 20 Del ČD za OD 92.979 765.000 159.377 171 21 Del ČD za reg.za let.dop. 2.288 25.245 6.311 276 25 Del ČD za dr.nam.skup.porabe 4.342 25.515 8.864 204 35 Del ČD za druge namene 275 2.295 574 209 25 Del ČD za stanov.gradnjo 3.648 27.752 5.636 154 20 Del ČD za poslovni sklad 72.191 674.000 109.795 152 16 Del ČD za rezervni sklad 9.191 44.950 14.816 161 33 Del ČD za komunalno ureditev 1.194 9.945 2.071 173 21 INVESTICIJSKA DEJAVNOST Investicijska dejavnost s katero smo začeli v letu 1984 se z velikim zagonom nadaljuje tudi v letu 1985. VI. kvartalu je bilo porabljeno za gradbene objekte in opremo 321 milij. din. Investicija se je financirala iz naslednjih virov: din % — kredit Tekstima 192.409.419 60 — dani avansi v letu 1984 103.187.564 32 — črpanje akreditivov iz leta 1984 8.900.341 3 — sredstva amortizacije 1985 17.138.285 5 Investicijska dela in oprema štev katere smo za investicijske se je v glavnem financirala iz namene deponirali ali avansira-tujih virov (60 %-kredit) in sred- li že v letu 1984. (Nad. na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. strani) Za investicijo je bilo angažirano le 25 % letošnje amortizacije, preostalo amortizacijo pa smo uporabili v obratne namene. Pri gradbenih delih je kletni prizidek v zaključni fazi, prav tako pa potekajo po programu tudi dela na prizidku predilnice. Nekoliko kasnijo dela na zamenjavi iztrošenih predilnih strojev z novimi TEKSTIMA pre-dilnimi stroji. Vzroki so v zakasneli dobavi dobavitelja, montažo pa je upočasnilo dejstvo, da postopoma izločamo iztrošene stroje (mesečno 2 predilna stroja), da to ne bi vplivalo na proizvodnjo. Dokončna zamenjava bo izvršena do meseca oktobra. Bistveno pa je, da so vsi stroji plačani. V prvomajskih praznikih bomo dali v pogon nov stroj — potujoči odjemalnik s čimer bomo dosegli boljše mešanje vlaken, to pa bo vplivalo tudi na kvaliteto izdelkov. Poleg tega smo v I. kvartalu montirali novi računalnik ISKRA-DELTA, novo centralno kompresorsko postajo in skoraj v celoti zamenjali iztrošene avtomobile. Z vso intenzivnostjo pa tečejo priprave za večji modemizacij-ski poseg v tehnologiji, ker predvidevamo da nam bo odobren IFC kredit v mesecu juniju. A. K. Cesto okoli bajerja so že pričeli graditi. Deloma bo potekala po sedanji, zelo slabi Predilniški in Topilniški cesti, (slika 1 in 2) nadaljevala pa se bo preko sedanjega bajerja, ki ga bodo delno zasuli (slika 3), do spodnje Topilniške ceste. Razširjeni sestanek strokovnega kolegija Smo v zelo dinamičnem času, težkem in kritičnem, ki ga lahko v kratkem obdobju zajame težak val, s hudimi posledicami. Prav zaradi tega je treba realno spoznati na katerih področjih je bil dosežen v delovni organizaciji napredek in kje zaostajamo. Primerjati je treba dosežene rezultate z rezultati preteklih let, primerjati je treba dosežke z dosežki sorodnih organizacij združenega dela in čedalje bolj je treba primerjati kako blizu so naši rezultati svetovnim normativom. Spoznanja je treba izkoriščati za boljše dosežke v tekočem poslovanju, da bi spoznali, kje so še možnosti za izboljšanje položaja. Ob koncu aprila je glavni direktor Jože Mirtič povabil na razširjen sestanek strokovnega kolegija še petindvajset sodelavcev, predstavnikov ključnih proizvodnih delovnih mest, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Namen sestanka je bil iz prve roke seznaniti omenjene delavce, preko njih pa tudi ostale, o današnji situaciji v naši tovarni, da bi lahko v prihodnje pravilno razumeli vse ukre- pe in se po njih ravnali. Glavni direktor je najprej prikazal podrobno analizo poslovanja minulega leta v primerjavi s prejšnjima dvema letoma. Tako smo zvedeli, da se je obseg proizvodnje povečal za deset odstotkov, kar je v primerjavi s splošnim povečanjem proizvodnje v Jugoslaviji veliko. Večji porast beležimo pri česani bombažni preji in sintetični, katere nam prinašajo večjo akumulacijo. Zlasti pomembna je česana bombažna preja, katero kupujejo tudi trikotažerji, ne le tkalci. Porabljena sredstva so vsa zadnja leta približno enaka, ker pa se vrednost vratolomno veča, pomeni vsak neznaten porast velike — vsako leto višje stroške in obratno, že sam odstotek znižanja porabljenih sredstev pomeni velik prihranek. Masa za osebne dohodke se v odnosu na celotni dohodek znižuje — prej 15%, sedaj 11 % — kljub temu pa smo osebne dohodke precej povečali. To je dokaz, da nismo neupravičeno dvigovali osebnih dohodkov. Ti so večji ker je čisti dohodek večji. V nadaljevanju sta nas o tekoči investiciji seznanila direktor proizvodnje, Franc Lesjak in direktor vzdrževanja, Darko Primožič. O tem smo večina pisali v prejšnji številki, pa tudi v vsaki naslednji bomo o tem še poročali. Direktor finančnega sektorja Andrej Kralj je k temu dodal še finančno plat — kako bomo financirali te naložbe. En del investicij, bomo pokrili z mednarodnim IFC kreditom, ostalo, približno tretjino, pa iz amortizacijskih sredstev. V čisti dohodek ne bomo posegali. Obnovo strojev ne bomo krili iz investicij , ampak iz sredstev za tekoče vzdrževanje. O odobritvi mednarodnega — IFC kredita bomo zvedeli junija, do takrat pa mora biti vse pripravljeno. Tri leta bomo plačevali le obresti, šele nato, — po letu 1987, ko bodo delali že s polno zmogljivostjo — pa tudi glavnico. Do takrat bomo še vračali kredit za predilne stroje Texti-ma po letu 1988 pa bo to posojilo vrnjeno. Najkritičnejše obdobje vračanja posojil bo leta 1987—88, ko bomo za ta odplačila izločali okrog 50 odstotkov amortizacije. Investicijo bomo morali realizirati tudi v primeru, da mednarodnega kredita ne bomo dobili, le da bo šlo vse skupaj dosti počasneje. »Čeprav prodaja ne poteka več tako gladko kot pred časom«, nas je o možnosti prodaje povečane proizvodnje (za 21 odstotkov ali 9400 ton letno) seznanila direktorica komerciale Meta Mlakar, »s povečano proizvodnjo preje ne bomo imeli hudega problema. OE preja bo nekoliko slabše vrste in cenejša, zato pa tudi zanimivejša za kupce. Bombažna preja pa bo kvalitetnejša.« Delavci iz komerciale so omenili še veliko potrebo novih skladišč. Ob koncu je glavni direktor poudaril, da smo za leto 1985 sprejeli program dejavnosti za doseganje planskih ciljev, ki ga morajo imeti odgovorni delavci stalno pred očmi, kajti zagotoviti moramo izpolnitev planiranih nalog. Glavni poudarek mora biti na doseganju produkcije, produktivnosti in tekoči prodaji izdelkov. Nič manjšega pomena pa ni oskrba s surovinami, izvoz (direktni in preko naših kupcev) in skrbno gospodarjenje z denarjem. Budno je treba spremljati devizna gibanja, posebno sprejemanje novih deviznih zakonov in sproti ugotavljati v kakšen položaj nas postavljajo; pripravljeni moramo biti na hitro ukrepanje in prilagajanje novim predpisom. Posebno pozornost je treba posvetiti stroškom v vseh delih delovnega procesa, da ne bi doživljali dohodkovnih pretresov. Tudi ob težavah nas ne sme zajeti malodušje in odpor, temveč morajo biti najodgovornejši delavci v vseh organizacijskih enotah delovne organizacije gonilna sila in glavni dejavniki za premagovanje težav in problemov v poslovanju. M. K. in M. M. Varnostna navodila za potujoči odvzemalnik bal v čistilnici bombaža Na kratko posredujemo varnostna navodila za posluže-vanje tega stroja. Poudarjamo, da je stroj, če ne upoštevamo varnostnih predpisov, zelo nevaren in lahko pride do hujših poškodb posluževalcev. 1. Varnostni ukrepi pred zagonom stroja Pred vsakim vklopom stroja v obratovanje, mora posluževalec obhoditi stroj in pregledati, da ni kdo v nevarnem območju. Če je, ga je treba odstraniti. Kontrolirati je treba tudi, če je pravilno nameščena vrvica, ki označuje do kam se stroju lahko približamo. 2. Varnostni ukrepi med posluževanjem stroja Stroj deluje tako, da se počasi premika ob zloženih balah sem ter tja in iz zloženih bal odvzema plasti bombažnih vlaken. Ta čas na drugi strani stroja že pripravijo drugo vrsto bal. Ko na eni strani zmanjka bal, se rez-kalna glava obrne in iz tistih bal odvzema plasti vlaken. Nevarnost za posluževalce je, če se preveč približajo v območje rezkalnih valjev oz. da jih stisne pri avtomatskem obračanju rezkalne glave. Na tisti strani stroja, kjer se odvzema bombaž iz bal, je strogo prepovedano gibanje oz. premikanje posluževalcev in drugih oseb na nevarno območje stroja, ki je označeno z vrvico. Če se pomaknemo preko te linije, aktiviramo svetlobni snop fotocelice, kar povzroči, da se stroj takoj ustavi. Ponovno ga poženemo tako, da na posluževalnem pultu pritis- Delo ob potujočem odvze-malniku bal je precej nevarno in zahteva dodatne varnostne ukrepe. nemo izklopno stikalo in pritisnemo vklopno stikalo. Še prej pa moramo ugotoviti, zakaj je prišlo do izklopa v sili. Vsa vratiča so opremljena s končnimi stikali. Če jih odpremo, se stroj ustavi. Spodnji del stroja ter rezkalna glava so opremljeni z varnostnimi loputami (pločevinami). Če se lopute zadenejo ob oviro, se stroj ustavi. Pri ponovnem vklopu stroja je treba ugotoviti zakaj se je stroj ustavil. Naj strožje je prepovedano premikati ali poškodovati varnostne naprave (končna stikala, fotocelice itd). Stroj sme obratovati le, če so vse varnostne naprave brezhibne, v nasprotnem primeru je treba počakati, da se napake odpravijo. 3. Varnostni ukrepi pri odpravljanju motenj, popravilih in čiščenju Odpravljanje motenj na stroju (zabitje v rezkalni glavi itn.) lahko izvajamo le tedaj, če je stroj v mirovanju, glavno stikalo izklopljeno ter zaklenjeno, na njem pa obešena tablica z napisom: »Ne vključuj, delo na stroju!« Po odpravi napake, pred vključitvijo v obratovanje, mora posluževalec stroj obhoditi in se prepričati, da ni nikogar v nevarnem območju. Šele potem lahko vključi stroj. Vsa dela na stroju kot tudi nad strojem (popravilo luči, nastavitev) se lahko opravljajo le med mirovanjem stroja in ob upoštevanju zgoraj navedenih varnostnih ukrepov. Dela na elektronapravah lahko izvajajo le pooblaščeni delavci, nikakor pa ne posluževale! stroja. Vse večje napake na stroju je treba nemudoma javiti mojstru. Odlaganje predmetov in prečkanje odpiralnega traku odsesalnega kanala je prepovedano. Tudi na rez-kalno glavo ne smemo odlagati težjih predmetov, da zaradi preobremenitve ne pride do prevrnitve. Pri vsaki ustavitvi stroja zaradi izklopa v sili je treba obvezno ugotoviti, zakaj je bila motnja povzročena. A. K. Za montažo potujočega odvzemalnika bal v čistilnici smo si morali sposoditi viličar z večjo nosilnostjo, kot so naši. Stroj so postavili na tirnice, poizkusili v petek, 3. maja, prvi redni delovni dan v maju pa so ga že vključili v redno proizvodnjo. Če se bo obnesel, bomo nabavili še dva takšna stroja. Na prizidku ob predilnici so delavci iz Gradmetala betonirali že drugo ploščo. Kljub vsem vremenskim nevšečnostim dela na gradbišču prizidka k predilnici sintetike dobro napredujejo. I. faza prizidka je v grobem končana. Potrebno je še brušenje armirano betonskih nosilcev in plošče na stikih, ki nastanejo zaradi opaža, grobi in fini omet sten, dokončati delo na kanalizaciji, prestaviti cev za porabno vodo ter končati druga manjša dela. V aprilu so končali betoniranje stebrov in opaženje stropne konstrukcije nad I. nadstropjem. Za klimatske strojnice smo izkopali, zabetonirali temelje, stene ter prvo ploščo. Po dostavljenem mrežnem planu bo sredi maja zabetonirana plošča nad I. nadstropjem. Zaradi slabih vremenskih razmer se bodo morali delavci močno potruditi, da bodo dohitevali pranirane roke. M. S. Pred betoniranjem vsake plošče je potrebno položiti še precej jeklene armature. Upokojili so se V mesecu marcu so se upokojili 4 naši delavci. Polno delovno dobo, 35 let, sta dopolnili LIDIJA HOSTNIK in STANISLAVA GOROGRANC, za predčasno upokojitev pa sta se odločila IVAN ROZINA in MARIJA MUZGA. Naši upokojenci. Od leve: Marija Muzga, Ivan Rozina in Lidija Hostnik. Na sliki manjka Stanislava Goro-granc, ki se poslovilnega srečanja ni udeležila. Lidija Hostnik se je zaposlila v Predilnici leta 1949 v oddelku predilnice, kot sne-malka in nato kot predica. Stroje je posluževala vsa službena leta, najprej enega, nato enega in pol, dva, skratka, se je front posluževanja iz leta v leto večal. Sedaj, pred upokojitvijo, pa je skrbela za 4 prstančne predilne stroje. Pogoji dela so se v teh dolgih letih res neprimerno izboljšali, obremenitve pa so bile vedno večje. Kljub temu, da je že razmišljala o predčasni upokojitvi, je to misel opustila in ostala zvesta delu polnih 35 let. Stanislava Gorogranc se je zaposlila v delovni organizaciji leta 1950, kot snemalka v predilnici. Zaradi vestnosti in prizadevnosti se je kmalu priučila za predico in dobila svoje stroje. Zaradi bolezni pa je morala opustiti delo predice in se je leta 1977 zaposlila na lažjem delu, ki ga je vestno opravljala vse do upokojitve. Ivan Rozina se je zaposlil v tovarni že leta 1952 v oddelku predpredilnice, kjer je opravljal dela in naloge po-služevalec rahljača bal. Stroji, baterji, ki jih je posluže- val so bili zastareli in pogoji dela v tem oddelku izredno slabi. Zastarele stroje smo v delovni organizaciji zamenjali z modernejšimi čistilnimi in rahljalnimi agregati, ki jih je posluževal vrsto let. Leta pred upokojitvijo pa je delal v novozgrajeni mešal-nici vlaken. Kljub temu, da bi zaradi bolezni po priporočilu zdravnika moral biti razporejen na lažje delo, je vztrajal pri delu za stroji in je bil kljub temu uspešen, vesten delavec in vzor drugim. Marija Muzga je triintrideset let in pol delala v vla-ganici kot vlagalka. Tudi v tem oddelku so se pogoji dela močno spremenili, vendar se nenehnemu pripogibanju v zaboje ni dalo izogniti, prav tako ne številnim kilometrom, ki jih je od stroja do stroja prehodila vsa službena leta. Pri opravljanju dela je bila zanesljiva in prizadevna. Vsem upokojencem želimo, da bi zasluženo pokojnino čim dlje in čim lepše uživali in se ob praznovanju tovarniškega praznika še vračali med nas. V. B. Poučna ekskurzija Lepega sončnega jutra, 20. aprila smo se člani SDS vodstva proizvodnje, laboratorija in splošnega sektorja odpravili na ogled tovarne Almira v Radovljici. V tovarni pletenin smo videli pletenje pletenin, krojenje, šivanje, likanje in končne izdelke. Izdelujejo jopice, puloverje, krila, trenerke in razna športna oblačila iz volne, sintetike in mešanic volne in sintetike. Pozorni smo bili na stroj pri katerem je delavka držala v rokah pletenino, stroj pa je prejo iz pletenine navijal na križni navitek. Na ta način neuporabnih pletenin Ivica Drnovšek si ogleduje proizvodni postopek v Almiri. ne zavržejo, prihranijo prejo in jo potem prodajo po nižji ceni, ker je zaradi predelave — pletenja in trenanja slabše kvalitete. Almira ima zaposlenih 845 delavcev, ki delajo v dveh izmenah. Pri nas so letos kupili 21.500 kg preje. V čebelarskem muzeju v Radovljici smo se seznanili z zgodovino čebelarstva na Slovenskem in izvedeli marsikaj iz življenja in dela čebel. Tudi Linhartova soba je bila zanimiva in veselo smo prebirali našo staroslovenščino na posameznih straneh razstavljenih knjig. Bili smo tudi v našem najbolj urejenem campu ŠOBČEV BAJER. Kristalno čista voda je tekla in odtekala iz umetno narejenega jezerca. Pot nas je vodila še k Blejskemu jezeru. Na otočku sredi jezera smo občudovali jezero, okolico jezera, labode, venec gora, in med njimi Triglav, Stol, Begunjščico. Ob tej lepoti narave so mi prišle na misel Prešernove besede o Bledu: DEŽELA KRANJSKA NIMA LEPŠ’GA KRAJA, KOT JE Z OKOLŠNO TA, PODOBA RAJA. Ob zvokih harmonike, veselem petju in dobrem razpoloženju nam je dan hitro, prehitro minil. I. DRNOVŠEK V razpravi je bil pravilnik o načinu, postopku in merilih za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti Komisija za strokovno izobraževanje je predlagala za javno razpravo omenjeni pravilnik. S tem pravilnikom določamo način, postopek in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti tistih, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe zahtevane za opravljanje določenih del oziroma nalog. Pridobljena delovna zmožnost ni enaka strokovni izobrazbi in ne pomeni priznanja le-te. Postopek za ugotavljanje delovne zmožnosti se prične na predlog delavca, poslovodnega organa, DS ali odbora za delovna razmerja. Delovno zmožnost ugotavlja tričlanska komisija, imenuje jo DS, ki imenuje tudi predsednika. Osnutek pravilnika, ki obsega 20 členov, določa še druge podrobnosti kot n. pr. sestav, izobrazbo in postopek dela strokovne komisije, možnost pritožbe zoper odlo- čitve komisije ter možnost ponovnega preizkusa znanja. Trenutno je pri nas okoli 30 delavcev, ki bi morali opraviti ta preizkus. Kasneje se bo to število zmanjšalo oziroma v celoti izginilo, saj ne bomo sprejemali na delo delavcev brez potrebne izobrazbe. Delavci, ki pa so bili v skladu s pravilnikom o razvidu del in nalog razporejeni na dela oziroma naloge pred uveljavitvijo tega pravilnika, in so stari 40 let ter imajo najmanj 20 let delovne dobe pri opravljanju enakih ali podobnih del in nalog, in po mnenju neposrednega vodje ali delavskega sveta uspešno opravljajo prevzeta dela in naloge, so po 23. členu pravilnika o razvidu del in nalog Predilnice Litija oproščeni ugotavljanja delovne zmožnosti. B. B. 100-obletnica ustanovitve litijskega gasilskega društva Gasilsko društvo Litija je življenjsko povezano z delavci Predilnice Litija. Od ustanovitve društva do leta 1956 smo bili gasilci v Predilnici Litija člani gasilskega društva Litija. Po ustanovitvi Industrijskega gasilskega društva Predilnice Litija, 21.4. 1956. leta, pa tesno sodelujemo z litijskim gasilskim društvom. Poškodbe v aprilu Na avtomatsko previjalnem stroju je Slavka Kastelic hotela odtrgati niti, pri tem pa si je zvila desno roko v zapestju. Pri odpiranju bal je Drago Resnik prijel za obročno železo in se urezal med prste leve roke. Pri čiščenju fotocelice na stopničastem čistilniku se je Janez Kimovec povzpel na stroj in prijel z levo roko za rob stroja. Pri tem je dobil prst med cev protipožarne naprave in stroj. Ko je stopil s stroja, se mu je prst zagozdil med omenjena elementa in poškodoval. Andrej Krhlikar Prišli — odšli v aprilu V J PRIŠLI: I. 4. 1985 Anica KOZLEVČAR, Maistrova 1, Litija, predpredilni-ca 3. izmena; 12. 4. 1985 Branka DJORDJIČ, Kisovec 71 a, Zagorje, predilnica rezerva; 15. 4. 1985 Franc ŠKRABA-NJA, Potok 12, Vače, predilnica rezerva; 16. 4. 1985 Milena PROSENC, Hotič 37, Litija, sukalnica 1. izmena; 22. 4. 1985 Marija ŽIBERT, Kolodvorska 7, Zagorje, predilnica rezerva; 22. 4. 1985 Janez KRALJ, Ustje 5, Šmartno, predpredilnica 1. izmena; 22. 4. 1985 Tomka FEMEC, C. K. S. 16. Litija, sukalnica 3. izmena. ODŠLI: Upokojitve: II. 4. 1985 Elizabeta LUKAČ, Ponoviče 22, Sava, sukalnica 2. izmena; 30. 4. 1985 Martin LAMBER-GAR, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, splošno vzdrževanje; 30. 4. 1985 Ankica PRAH, Cesta Dušana Kvedra 14, Litija, obrat družbene prehrane. Prenehanje delovnega razmerja v poskusnem roku: 30. 3. 1985 Darja BORŠTNIK, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, sukalnica 1. izmena. Prestajanje zaporne kazni: 1. 4. 1985 Avgust POŽUN, Valvazorjev trg 7, Litija, čistilnica in mikalnica 1. izmena. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 4. 1985 zaposlenih 1024 delavcev, od tega 675 žensk in 349 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 42 mladoletnih oseb. J. Zupančič Naše gasilsko društvo skrbi za varstvo pred požari izključno v Predilnici Litija. Veliko predil-ničarjev pa sodeluje tudi v litijskem društvu. Rudi Zupan je npr. že 35 let operativni član GD Litija. Gasilsko društvo Litija je bilo ustanovljeno v letu 1885, takrat ko so gradili Predilnico Litija. Prav gotovo je predvideno obratovanje Predilnice Litija pogojevalo tudi ustanovitev gasilskega društva Litija. Ustanovitev slovenskega gasilskega društva je imela tudi politični značaj, saj je v javnem življenju in pri oblasteh prevladoval nemški jezik, poveljevanje v društvu pa je bilo slovensko. Po ohranjenih pismenih po- datkih so bili med ustanovitelji gasilskega društva narodno zavedni kulturni delavci: Ivan Ba-tis, Jože Maček, Rudolf Badjura, Luka Svetec, Peter Jereb in drugi, skupaj 47. Nabavili so batno črpalko in drugo gasilsko orodje. Tri leta po ustanovitvi je društvo razvilo svoj prapor. Da je imelo gasilsko društvo veliko veljavo v Litiji dokazuje, da je bil vtisnjen na gasilskem praporu sv. Florijan, ki ga prikazuje tudi slika nad stranskim oltarjem litijske cerkve, kjer Florijan izliva s korcem vodo na goreče litijske hiše. Gasilsko društvo Litija je leta 1899 ustanovilo prvo gasilsko godbo na Slovenskem, ki jo je vodil takratni skladatelj Peter Jereb. Poleg gašenja požarov je gasilsko društvo vidno sodelovalo tudi pri razvijanju slovenske zavesti. Leta 1896 je nastal v središču Litije velik požar na prostoru takratne Lebingerjeve hiše, pogorele pa so tudi Groboljčkova in Briceva hiša. Parna brizgalna je pri gašenju požara obratovala neprekinjeno 26 ur. Leta 1903 je pogorelo na Vačah 40 hiš. Gasilska desetina GD Litija je sodelovala pri tem gašenju 56 ur. Leta 1923 je nabavilo društvo novo gasilno brizgalno Rosen-bauer (8001) na kolesih in še drugo orodje, tako, da je bilo dobro opremljeno. Pred drugo svetovno vojno so litijski gasilci organizirali prvi pustni festival. Uprizorili so japonsko-kitajsko vojno. Iz topovskih cevi je pokalo. Otroci smo z občudovanjem gledali gasilske uniforme štabnih častnikov. Iznajdljivi gasilci so uporabili cevi za topove iz topilnice svinca, ki je prenehala delovati zaradi varstva okolja v Litiji. Med drugo svetovno vojno je bilo mnogo Litijanov preseljenih v Srbijo, Nemčijo. Veliko gasilcev je bilo zaprtih ali se iz partizanov niso vrnili domov. Po osvoboditvi je litijsko gasilsko društvo takoj pričelo z delom. Dobili so vodni avtomobil TAM Pionir in motorno brizgalno DKW (800 1). Vse od ustanovitve društva pa do leta 1966 je litijsko društvo preživljalo prostorsko stisko, saj je imelo preskromne prostore v gasilskem domu sredi Litije. V letu 1966 se je uresničila dolgoletna želja članov GD Litija. Zgrajen je bil nov, sodoben gasilski dom. Te prostore uporablja tudi Občinska gasilska zveza Litija, ki v jubilejnem letu litijskih gasilcev proslavlja 30. obletnico delovanja. Kako sem se pred skoraj 40 leti vključil v gasilsko društvo? Ob nastopu dela v Predilnici Litija smo bili vsi delavci vključeni v sindikat, moški člani pa še v gasilski četi Predilnice Litija. V desetletjih se je nam, pre-dilniškim gasilcem, izoblikovala zavest, da nismo gasilci zato ker moramo biti, ampak zato, da varujemo podjetje pred požari. Na območju kjer stanujemo varujemo naše gozdove, stanovanja, hiše, šole in človeška življenja pred uničenjem. Zato je gasilstvo velika vrednota v naši družbi in dejavnost posebnega pomena. Ob 100. jubileju GD Litija se pridružujemo čestitkam tudi delavci Predilnice Litija, ki je prevzela pokroviteljstvo nad prireditvami ob tem jubileju. Franc Lesjak Posnetek članov litijskega gasilskega društva pred bivšim gasilskim domom v Litiji, leta 1948, ko so prevzeli nov gasilski avto in motorno brizgalno DKW. Člani Gasilskega društva Litija ob 100-letnici delovanja. — ZA NAS SKUPNI NAPREDEK Delegati vseh treh zborov litijske občinske skupščine so na seji, ki je bila v sredo, 8. maja letos, sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo 4. občinskega samoprispevka v naši občini. Zbrana sredstva bodo namenjena financiranju gradnje šolskih objektov (Litija in Dole) ter sofinanciranju posebnih programov v krajevnih skupnostih. Referendum bo v nedeljo, 2. junija 1985, od 5. do 20. ure, na glasovalnih mestih, za katera boste še obveščeni. Po uspešno izglasovanem referendumu bo vsak občan (razen oproščenih) prispeval od 1. julija 1985 do 1. junija 1990 po 2% od svojega neto osebnega dohodka, poleg tega pa naj bi pritekala sredstva še v višini 0,2 % iz svobodne menjave dela. Z zbranimi sredstvi bi dogradili osnovno šolo v Litiji in 2. fazo osnovne šole na Dolah. Za ta dva objekta bodo prispevali krajani Dol in obeh strani Litije ves samoprispevek — 2 %, krajani ostalih krajevnih skupnosti, teh je še petnajst, pa le 0,5 %. Ostalo, 1,5% njihovega samoprispevka, je namenjeno posebnim programom njihovih krajevnih skupnosti. Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni vsi občani, katerih mesečni prejemki (to so poleg osebnih dohodkov še socialnovarstvene pomoči, invalidnina, pokojnina z varstvenim dodatkom, štipendije in nagrade), preračunano na družinskega člana, ne presegajo 60 % poprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji, v preteklem letu. (Družinski mesečni prejemki enega člana letos ne smejo presegati 16.600,— din). Plačila so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka od kmetijstva, katerih katasterski dohodek ne presega 2.050,— din. Oprostitve uveljavljajo občani sami pri izobraževalni skupnosti Litija, postopek pa preverijo na centru za socialno delo v Litiji. Natančneje o vsem tem boste obveščeni v posebni številki glasila občanov, ki bo izšla v teh dneh. Sklicani bodo tudi zbori občanov v posameznih krajevnih skupnostih, kjer boste, še podrobneje seznanjeni tudi s posebnimi programi vaše krajevne skupnosti. Za informiranje pa bo poskrbljeno tudi še na druge načine. V nedeljo, 2. 6.1985 obkrožite ZA! V__________________________________________ ------------------------------------ >. Izid žrebanja nagradne križanke 1. nagrada Ivanka Bučar — upokojenka 400.— 2. nagrada Zofka Rupnik — suk. rez. 250,— 3. nagrada Minka Šmid — biro 150.— Križanko je do roka oddalo 32 reševalcev. v____________________________________________________________v KTOLST«« IM H« t Ulm f.» 'j j 30- -|l!-22S5vj OH\A,d /č4 /1 č/ Ai si ; i Čl A/2 in r j- •<e pil Anouivn -ia j/ ,xiLi' Z ido-tAs AoAi f 2c7 aua A i*ed-uf kz A' A? pol L> di A a- A d -h-i / ..~£o ,'d /A. A' 'K<■ t A AtiAi' z«<%/>' /jAedo''-' //tuO Otvatfi Olo ( / /«■ , i-ze/i'rt* >)*'■*' . T$rj*p&Lt w /--//; /rA" Pismo naše upokojenke Ko je rešila našo križanko nam je Pepca Pavliha iz Litije poleg nje poslala še prisrčno pismo v katerem pove, da je stoodstotni invalid; delala je v sukal niči. Zelo se razveseli našega časopisa, katerega v celoti prebere, ker se ji vse zdi zanimivo. Če bo križanka pravilno rešena in če bo izžrebana bo srečna, saj ji vsak dinar prav pride. S pokojnino težko živi, ne more si privoščiti nobenega dopusta niti zdravilišča. Predilec jo povezuje z njenim bivšim delovnim okoljem, in se razveseli vsakega napredka. To nam tudi želi za naprej. Za pismo se ji lepo zahvaljujemo. Pišete pa ji lahko na naslov: Pepca Pavliha, Graška c. 1, 61270 Litija. Prodam, kupim! Mirno, pošteno dekle išče sobo v Litiji z možnostjo kuhanja in uporabe kopalnice. Plačam po dogovoru. Prosim ponudnike naj kličejo od 16.—17. ure na telefon: 881-874. Prodam mlade plemenske ovce (jagenjčke od 20—30 kg) po ugodni ceni. Ponudbe na tel. int. 14. Dušan Babič. Poceni prodam šest let star barvni televizor, ki deluje brezhibno. Ponudbe na interni telefon št. 90 — Franc Mali. V_______________________________________________________________/ LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.