_ *s*k tišin Jeli itnik in 09 RO V F T A kla il glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Jssoed d My except Sundays end Holidays ^JJ-yea«* ;otalen napad ia stavkovne straže. %i IN AEBTmAKI. JH nastopi sodnijako ikrsjni brutalnosti. p proti i* York, N. Y. - Krojaška ■iLija Aoislgsmated Cloth-forkers of America vloži proti Skobelu, policajske -Jpitina 16. okraja, in več w radi brutabiega rav -, stavkovnimi stražami, dobila poslovni odbornik Krugiuan in štrajkar I. .an precej težke poškod- OTMVMtreiS? CHICAGO, ILL., ČETRTEM II. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 STEV,-NUMBER III. {veplena kislina važen faktor v vojni potrebna js za strelivo, kruh in papir. k—niki so isumlli nov prooes sa pridobivanj« žvepla. i u j^na je pretepal neki no-rpfvtepač, in očividci pravijo, ,jf poleg »tal policaj, ki je gle-j iu m smejal- Ko jc Kruigma-i rešil« ljudstvo iz rok najemniki jf bil oborožen s kovano ttnieo, ga je policaj aretiral i nespodobnega obnašanja, loian je bil napaden nekaj kavneje, ko ga je kapitan ,1 obvestil, da jc dovoljeno I viti okoli tovarne le deset kovnih straž. Ko se je Krug-^ odstranil od kapitana in je j proti vratom dclavnice, je vi -tiui stati več najemnikov v bi preddelavčevega sina. ije mož, je dejal, predde -sin po izjavi Krugmana. pan je šel dalje » stavkov-»tražami. Nekaj korakov J vratmi dclavnice, ga je ne-i od zadaj pobil na tla. Najem-, oborožen s težko napestnico, Badrihal po njem, ko je ležal na liku. Kruguian je klical na lin policaj, ki je stal deset kt od njega, se je smejal, i w stavkovne straže in dru-jr hiteli ns pomoč, je poli-vprašal najetega pretepača, obtožiti ICrrtgmanA. ' tfa-nepoškodovan, je ob^žil l»rta, kateremtjVie JMI irl i obrazu, nedostojnega obhasa-Krugmana ho odvedli na po-S postajo, Policaj se' ni poda vzame najemniku na -Heo. m Krugmana odvedli proč, iti mimo I. Wcisemsn kot hrkovna straža. Policaj uiu je , da naj gre proc. nn postavno pravico, da ina stavkovni straži," je odkril štrajkar. da bi zinil policaj kakšno io, je pričel udrihati po njem ifoiii. Ko je Weiseman po ■•liifni napadu padel na tla, ije policij povrhu še aretiral J ^dostojnega obnašanja, „ •dnik je seveda vsakega še po »j kaznoval z desetimi dolarji -rue ka organizacija se je pr-ri! "dločila, da s tožim nasto-Hiciji. Preje so mislili 'Jk4rji, da je brutalnost poli-"k,J t«kega, kar je treba '» »e ne smejo pritožiti. '0(f AE JE IZVRtlL SAMO MOR. Is, IU. - Jesse Barker, mi-"i bankir, hc je nstreIH v 7' Njfgovi prijatelji pra-. * ,,,u je zmešala pamet, J* »**>vs žena vložila tožbo jsatoniko ločitev Washington, d. 0. — Amerika je odkrila, da ima na svojem ščitu šibko mesto, in če ga ne popravi, da nima Ščit zanjo mnogo vrednosti. To šibko mesto je žveplena kislina. Brez nje je nemogoče izdelati razstrelivo, ki ima silno razstre • livno moč. Potrebna je pri umetnih gnojilih, in če ni žveplene kisline, je nemogoče pognojiti polje, da dobro obrodi. 'Žvepleno kislino potrebujejo tudi pri produkciji papirja. (Vlada je prišla na sled, da primanjkuje te kisline do 40 odstotkov, ki ima sedaj izredno visoko ceno. V zadnjem letu so porabili 6,-500,000 ton žveplene kisline v Zedinjenih državsh. V prihodnjem letu jo potrebujejo do 8,000,000 ton. Vlada ima torej nalogo, da zravna na eden ali drug način ta primanjkljaj, ker potrebuje žvepleno kislino za strelivo, umetna gnojila in papir. Vojni iu poljedelski depart -ment za notranje zadeve delajo sporazumno, ds rešijo to vprašanje. Znanstveniki delajo noč in dan, da odkrijejo nove zaloge železne -ga kremena, ki »luži kot žveplo za izdelovanje žveplene kisline. Buletin, ki gs izdaja urad zs rudarstvo, prinaša nov prooes, ki obeta uspeh. 'Novi proces imenujejo Thiege-„, nov proces, ki obeteji v tem, ds Ka- polOve paro in pline, M" prihajajo iz žgalnic za rudo in odhajajo v zrak/in jih spremene v žveplo. Iz tone Žvepla dobe tri tone žveplene kisline. Izvedenci prsvijo, da vsaki dan potratimo i,000 tort žvepla, ki odide v srak. Ti plini uničujejo tudi poljski pridelek, in če izvedejo novi proces, ne dobe le potrebno žvepleno kislino, ampak obvarujejo tudi rastline uničenja. V pod učenih krogih govore, ds vlada kmalu določi cene za žve -pleno kislino. naznani cene vsaki dan. CENE za potrebftftlne ob javijo dnevniki. Konzumentje bodo dobivali le krompir v večji množini. Chicago, 111. — Harry A. Whee» ler, živilski upravitelj za tukaj f šnji distrikt je izdelal načrt, ds naznani vsaki dau oene za Chieago iu okolico. Cone bodo določene za glavne potrebščine kot krompir, moka, sladkor itd., in priobčene v listih, da trgovci ne bodo mogli zahtevati višje cene. Cene za te potrebščine bo določal odbor, obstoječ iz člauov zvezne živilske komisije, veletr-govcev in groceriatov. Odbor se je izrekel proti navadi, po kateri lahko .kupec kupi blago ene vrste "poceni, če za gotovo, vsoto kupi še drugo blago. Opuščene bodo tudi premije. Grocerist mora oddati blago en dsn kasneje, ko je bilo naročeno. To jc priporočal državni obrambni odbor. Dovoljeno ne bo kupcu naročati velike množine blaga, da ga lahko hrani doina. Izvzet je le krompir. Pri sodu inoke je dovoljen en dolar kot maksimalni profit iu 60 centov kot minimalni dobiček. Ta dobiček velja, če ko nz umen t kupi moko od ene osminke soda do e-nega soda. Osminka soda je ma^ la vreča. Pod ommiuko soda velja za funt moke en cent kot maksimalni dobiček in pol centa kot najnižji profit. 'Nsjvištfi profit pii funtu slad -korja je %c, najjiižja cena pa lastna. To določbo so sprejeli, da odpadejo tskoztsne izredne razprodaje, pri katerih so včaai pro • dajali sladkor pod ceno, ki js ve privabiti -kapoe. jI ">' »d )Če krompir'prodajajo, v manj m šib■ množinah kot v vrečah; tedaj je dovoljenih 90 odstotkov profita. Za oktober iu november pri-p0roHje,4«*U - kromttitS&4* prUhttrttjtfHel kot 0 centov prlUUMgiilh še 10 centov pri vreči, če morajo krompir pripeljati na dom. bivši senator ajtbtiran. zakon za poizkulnjo stroja za proizvaja. nje proste eneb-oue je mrtev. igUJSKI baroni ho- pregnati na- wuenike. Colo - Zvezni agen -* pnisk.veli, če v okraju ar,,,* živinorejski ba -so poročali t ^Knirvju, predstojniku CT'4 *»aljiškeg» urada, da L, "Mji Okoli Master- izjavljajo, da mor> l "J M"P'ti v akcijo, da pre- Anamrose, N. D. Zvezni ursd • niki »o sretirali osem precej u -glednih meščanov. Obtoženi so, da so hoteli preprečiti izvsjanje vojaškega obveznega zakona, prodajo obveznic svobode, da so huj-skali k puntu itd. Aretirani so: Bivši senstor L. J. Albrecht, L. L. Kester, F. Pfeiflc, A. Albrecht, F. Albrecht, O. A. Bbert, J. H. Heitmsn in 6. Straus. NASVETI OOZDAMKKOA URADA Waahington, D. 0. - Oozdar. ski urad je izdal buletin, v kate -rem priporoča, da je zdsj trebs odrezsti mrtve veje na ssdnem drevju, dokler eo še listi ua nje mu, ker je Ishko ločiti živo vejo od mrtve. Delo je zdaj lož je is vršiti kot po zimi, ko je drevje po-krito s snegom in ledom. Paziti je treba tudi na rane, ki jih ima drevje. Te je treba nama zati s premogovo »molo in kreo zotom in odstraniti je trebs bolni les. Pognojiti je treba drevje in ve dno zelene rastline z dobro neg nitim gnojem. Skrofiti je trebs s strupom proti mrčesu in dognati je treba nsjprvo, kakšen n.rčea hc nshajs ns drevjo. je zdo raz- trustovska zveza med mlakarji DOONANA Gospodinje bojkotirajo mleko, da uienajo mlekarje in produoente. Ohioago, ni — Robert Child«, namestnik zveznega javnega to -iitelja, in K. 1). Perigo, zvezni pre-iskovalec, sta dobila dokase, da pojitoji dogovor med mlekarji, ki prebivajo v raznih krajih Združenih držav. Prišla ata na sled, da obstoji "Nsrodue mlekarska ave-zs" z glsvnim stanom v New Yorku. To je razvidno iz zapianiks zborovanja "Mlekareke zveze" v Chicagu. "Narodna mlekarska zveza" iuia v načrtu, da organizira vae mlekarje, zgradi mlekarne in sirs rue v rasnih krajih Zdruienih držav. Mlekarjem je bila ponu-dena pogodba po uialo višji ceni, kot je bila na trgu. Zapisnik do -kszuje, da so bile mlekarne in sirarne sporazumljeue med aeboj. Preiskavo vodijo v pisarniških prostorih javnega toiitelja Hoy • na, kamor so bili odnešeni tudi zapisniki "Zveze mlečnih producen-tov". Gospodinje v Chicsgu so pričela z bojkotom mleka. 'Vs zspadui strani so gospodinje ohdržavale ullčue .shode in priporočale: "Pritisnit,« ua atcklenico obvestilo, ds nočete mleka, dokler cena ne ps-da na deaet centov," Priporočale so vsaki gospodinji, da ae ravna po tem nasvetu, če ni v hiši otrok ali bolnikov. • Bojkot mleka je občutiti v mestu, kajti mlekarjem ostaja mleks in ga ne morejo razpečati, Nekateri mleksrji so že tudi znižali naročilo pri faruiaajih. •Bojkot mleka dokazuje, da je IJalar trgovini na debelo, ds sa iMpitalieOŠaa Človeška družba na robe svet. Mleka prihaja pre veš na trg, da eelo owtgja, ljudstvo ga na kopu je, ker ima previsoko oe<« no, "ti i o i u '<• i ••!» '»i oo n PRBftOOOVNIiKI OPERATOR-JI se MORAJO KLONITI . . ZAKONU. Washington, d. 0. — Predsed -nik ui podpisal zakona, ki določa gotovo vsoto za preizkušnjo at roja sa proizvajanje proste eueržijc, ti ga je iznašel Armence (larabed T. K. diregosnisn, prebivsjoč v Bostonu. Department za notranje zadeve mogoče poizkusi vseeno atroj, ki obljubuje revolucijo pri strojih, ki proizvajajo gonilno moč. Predsednik jc menil, da iznsj -ditelj nI podprl svoje iznejdbe z zadostnimi dokszi. natančne določbe za £l vilsko kontrolo izidejo kmalu. evoHa socialistov v nemški mor-narici. organizirali so gibanje kot mornarji v rusiji. živinorejskih baro-1 ^ - -iki ne morejo osta 11, v — L.J^Ijeniki L/ če jih ne brani aajbrfte kazeneko ^ P«»ti živinorejskim deček je ubil velikega augatorja. Graaaville, Miss. - Petnajst -letni Herl»ert Psrker je obil v re-ki Muaiaaippi šlirinajat čevljev dolgega sligatorjs To je nsjvečji sligator, ki ao jih videli v zadnjih letih pri Aahbrook Neeku. kjer je deček obil nevarno dvoživko. Waahington, D. 0. — Največja določba za živilako kontrolo,-odkar je bila določena cena za moko, bo izdsns, ko predsednik Wil-son izda proklsmaeijo, ds ai v* osebe preskrbe oblastveno dovoljenje, ki izvaŽsjo ali uvažajo, producirajo sli razdeljujejo glav-na fivils. ' Po določbi ao prizadeti messrji, Isatniki žlvlUkih ekladifa'. mlinar-ji, Isatniki tovsm žitnih elevstorjev, veletrgovei in trgovci na drobno, ki prodsjo vef kot ♦lOO.OOO ua >«t0 . . . ^ Živilska uprave je izbrsla dva)- net temeljnih potrebščin, ki ao ne- obhodno potrebne za življenje Washington, D. 0. — Premogovniške. operatorje, ki nočejo prodajati premoga po ceni, ki jo je določil predaednik v avguntovi proklamaciji, čakata ječa in do-nsrns kazen, mogoče tudi oboje. Predaednik Wilson ac sam inte-resira za situacijo v premogov! industriji. Iz poročil, ki ao bila predložena njemu, je razvidetl* da ni pomanjkanja premoga tako veliko, kot so poročsH, ampak ds ae ponekod operatorji ne potrudijo, da dobo toliko premoga is rud-uikov, kot ga zahteva trg in gs potrebujejo privatni konzumenti in vlada. Vlada je precej potrpežljiva, pa tndi nji se bo vtrgsls nit potrpežljivosti. Zakon ne določa le jet-niško kasen in denarno globo za trmoglave premogovniške opera -torje ,ki nočejo prodajati premo-ga po določenih cenah, marveč vlada lahko zapleni rudnike takih trmoglavih operatorjev, £e »e bo vlada prepričale, da z lepimi besedami ne doseže pri neksterih o-peratorjih u*p*ha, hc bo proti njim poslužila zskons. 'Nekateri operatorji poalužu . jejo raznih zvijač, da dobe višjo ceno za premog, kot je bila dolo-čana po predsednikovi p rok Lain a ri ji. Toda te zvijače ne bodo dr-iale, ko jih prime vlada, in mar ai kateri premogovniški operator za konzerve, žitni trgovci, tbro akosi fid. Nemški mogotci ao a brutalno silo vduftili revolucionarno gibanja. Kodanj, Daimka, 10. okt. — Nemške oblasti ao odkrile revo -limlonsrno gibanje v mornarici, ki je hotelo Izsiliti mir. Htvar je prišle dsnes ns dsn, ko jo morns-riški minister Kspelle izjavil v državnem sboru, ds ac je puntar-jem posrečilo organizirati odbor delegatov v mornarici po vzgledu odlmra v Rusiji: Minister je dslje rekel, ds vai tisti, kl so poskušali parslisirsti mornarico, so ie prejeli kazen. To sc pravi, da so bili brez dvoma ustreljeni. Kapelle je tudi Izjavil, da ao se voditelji revolucionarnega gibanja obrnili na souialistt&ne po • alance v državnem zboru iu sad* nji so obljubili pomoč, toda »vo-tovsll so Jim, ds naj bodo oprezni. Socialistični poslanci so takoj protestirali proti isjavi Kapelle-ja in David je zahteval, da vlada predloži dokaze. Kancelar Mi • cbselis je omenil, ds ire bo delo-vsi s stranko (socialistično), kise bori proti Nemčiji. Amsterdam, 10, okt. — Iz Berlina poročajo, da je kancelar ns včersjšnjl aeji rajhataga izjavil, da se Nemčija ne bori za aneksije, ki jih priporoča nova "domovin-»ks stranka" pod vodstvom admirala Tirpitzs iu drugih junker-jev. Michaells je a to svojo isje-vo preprečil politično kriso, ki Je grozila ispodnestl njegov kauoe • larski stolček, Amsterdam, 10. okt. Poznejše vesti iz .Berlina govore, da ao p^iwiii^iiiilPMi gibanju v nemaki mornarici prizadeti manj-šinpki socialisti ^iebkneahtnvc strank«- Imenovan je, ( poslancu Hfaaf, ki je obljubil moralno pomoč puntar jem, toda svai'U jih je, da morajo postopati aelo oprezno, kar nevarnost Je zelp velika, ako I jim pride vlada ns sled, Mornariški minister Kspelle je dejal včeraj, ds so pumtsrjl dobili svoj "zaslužen delež", ksr pome. id, da ao že ustreljeni. Revolucionarji so hoteli dobiti mornarioo v avoje roke iu. izvolili ao odbor de* legstov, kakršnega imajo revolucionarji v Ruaiji. iPoelanec David, ki zaatops v rajhatagu aocisllatično večino, Je zahteval, da vlada predloži dokaze in vise podrobnosti revolte« Nemške čete vržene dve mil|i v Belgiji. BRANILE SO 8B SRDITO V PODZEMELJSKIH UTRDBAH. Bil je četrti napad gen. Haiga v treh tednih. •Loudon, 10. okt. — Nova au-glcško.frsucoska ofenziva je včeraj razbila nrmško froulo od Mangclara do ceste Vpre* Moniu iu odprla dve iftilji globoko lu dvajact milj široko vrzel. Pelduisršal llaig je poročal si noči, da so Angleži okupirali vaa Poelcappelc in prodrli dve milji aevernosapadno od te vssi. Več kot 1000 Nemcev je včeraj padlo Angležem v roke in uadaljni ujetniki še vedno prihajajo, Francozi, ki so ac borili ua levem krilu, eo Idil ravno tako ama-goviti. Osvojili so vaa Ht. .lean de Mangelare, Valdock lu uebrojne stražnice ter prodrli bllso dve ml-Iju dn južnega konca gozda llout-holst. ' - Napad je Idi Izvršen ob poluše: stih zjutraj, ko je bil še tunik. Nebo je bilo preprežeuo z oblaki lu vsak Čas je mail dež na napadalce, Ali vae to ni oviralo hrabrih zavezniških čet. Par ur po prvem usvslu ao Že imeli zavezniki v rekah v*e pozicije, ki so jih nameravali dobiti, s na nekaterih krajih so prodrli ae oelo dalj kot so bili namenjeni. Cilj napada so bili zadnji hrild, ki se vlečejo v gre -benu od vzhoda proti sapsdu iu dclsjo nekakšno naturuo mejo med okolišem Yprewa iu veliko flaudrsko ravnino, po kateri teče železnica paralelno a hribi Is Ost-enda v Mile. Napad Je prišel ue-uadun, še preden so mq Neuici upu uiugli vsled udarcev sadojega tedna. (Paljs M I, atrH 1. kol) ZADNJE VESTI. revolta na ikih bojnih eblezniski itrajk Can v rusiji MO0T se jb zrušil Pa. — Petdeaet o aeb, kl je gledalo odhed novim-ev, je komaj ušlo emrti, ko ao ae nag niia lesens tla, ki ao vodile do le •enega moetaege »wka, in vrgla Dane. lepo in gorkejše v rem. v g^P-k W^vvUok^ Illinoisu. lehki vetrovi apreme-n* v juffozapadne Kolnčni vzhod 5: 5" a solnčni zahod 5: 17 p m podstavka is šelezobetona na o bražje Polka jako poročilo na znanja, da je bilo poškodovanih šestnajst ■r kon (Petrogrsd, 10, okt. — Vlsds ae je udsls zahteva m stsvkujočlh de-a vee v ns železnlesh iu Jim povi-šala mezdo. Povlfenjc veljs od 1. septembre. Htavka je končsns. Povišanje mezde pomeni za vls do več kot 700 mUJouov rubljev povečanih izdatkov na letO( da jih pokrije, je vlada sklenila po višati vosnlno ne železniesh, pri čim ur ats najbolj prizsdets okro žja Petrograd in Moakva V teh dveh okrožjih mi delavei nsjbolj ailili ns štrajk, medtem ko ao bili drugod bolj mlačni. Kerenakij je izvojevsl veliko politično zmago, ko je bil dosežen sporszimt z delavskimi stran knot za ohranitev koalieijeke vlade. V novem kabinetu, ki gs je o dob ril s delegacija ljudskega kon graea sporazumno z zastopnik bur/oa/ije, Je šest aoeialletov brez Ker«ri«iHjs in trije ksdaii. Keren akij Je poleg preds^dnlši va v ks blnetu obdržal tudi vrhovno po veljniltvo nad ruskimi armedemi Imena novih minietrov m: Te reŠčenko, zunsnje zadeve { Niki ti«, notranje zadeve, pošta iu te legraf; Mslljsntovlč, prsvo«M»dJe; Prokopovič, žlvils In potr^hAčlne; Avekentijev, poljedelstvo { Ovoz dav, delo; Konovalov, industrija fa trgovina { Bernad»klj, flnau«-; VerhovaklJ, vojni minister »n Ver derekij, minister mornarice PETI I LA1 h nem d j ah. Amatardarn, 10. oktobra. — Na brodovju v Wilhelmshavenu se Ja vprlo moltvo na patih ladjah. Mad vpornlml ladjami Ja blU tudi oklopnjate "Westfalen " Njene ga kapitana so vrgli v morja tn , a utonil. Punt ja naaUl tudi ta nemški bojni ladji "Nuernberg," Id Ja bila na morju. Mornarji so aretirali častnike in so od-pluli proti Norveški, da Jih tam ntorniraja. Dohiteli ao Jo raaru ševaloi In pHsillli moštvo, da se je podalo. Oesar Viljem Je prišel v WI1-helmshaven in odredil, da vsake-gasedmega punUrja uatrala, ORB KI MINISTRI BODO SOJE NI RADI ZAROTE. Washington, D. 0. 10. oktobra. Trije bivii grški ministri, obtoea ni, da so hoeli odpraviti demo kratiOea aiaUm vladna forma ta nvaatl absolutiaem v prilog blvia mu kralju KonlUnUnu, se bodo morali SMmrJaU pred sbornioo, kl praditavlja najvišja sodttda Prvo sasUšante Oounarisa, Sooulo disa in Lambrosa Ja končano. PRANOOZI SO D OS BO LI NOVE USPEHE. Pariz, 10. oktobra — Vojul stan porote, da so fransoska Ae U aopet napredovale prt vterajl nji ofenslvl v Belgiji a »odelova nJem brtukib tet Osvojila so Pa pagoetovo farmo in aajale 40 mol NEMŠKI NArADI ODBITI, London, 10. oktobra — Of iel jelno poročajo, da so Nemei tavr lili več protinapadov v torek po noči la v bližini želesnilke proge Tpree-Stadea Napadi so bili od blU, la Južno od železnice so bile angleške tete na 3,000 devljev H' roki sprednji 1» osvojeni poeto Janki prisil J sns, da ao sa malo «• - ■ ■ I jj.; - / • prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno ra/.en nedelj in praznikov. LASTNINA SLQVKKSKB NARODKK PODPORNEJEDNOTE Cene oglu«ov |m> dogovoru. Rokopisi »e ne vračajo. Naročnina: Zedtajenb držav« (izven Chicago) in Canada $3 na leto, |1 M) za pol lata in 76e za tri jneaeee; Chicago in inozemstvo |4.50 na leto, \t.lt za |m>I lata, $1.13 za tri m. NuUv za »m, kar »tik • 1 latami "PROSVETA" 2657 S«. Lawndala Avmmi«, Chicago, IHiaoU. "THE ENLIGHTENMENT" Organ of th« S lovcu ic National Benefit Society. Issued daily except Sunday and Holidays. Owned by ika Slovani« National Benefit Society. Advertizing rat— on agreement. Subscription: United States (except Chicago) and Canada $3 per year; Chicago and foreign countries, 14. Ml. pet year. Addrefs: 'PROSVETA" 2657 So. Lawndale Avanuo, Chicago, lllinoie. Telef« Lawndala SI Datum v oblopajn n pr (September 30-17) poleg vaiega imena la aazlova pomeni, da vam je i tem dnevom potekla aaroiiaa. Ponovite jo pravofatae, da so vam ae ustavi list. sinove v topa bitja, da vidijo v vsakem smrkavem pruskem ali avstrijskem lajtnantu Boga in pol. Za boj proti militarizmu je treba poguma. In Združene države so z napovedjo vojne Nemčiji, skrajno dovršeni militaristični državi pokazale, da se ne boje militarizma. Ljudstvo, ki je zavedno, ki ne potrebuje kraljev, cesarjev, grofov, baronov in drugih modrokrvnežev, da zanj mislijo, se ne straši skrajne dovršene militaristične mašine, ampak se jx>grabi z njo, jo zdrobi, ker se zaveda, da je z odstranitvijo militarizma padla najmočnejša ovira zu napredek človeštva. > Zmaga Združenih držav pomeni poraz najpopolnejšega militarizma, ki ga je do danes videl svet. ; e vesli KEATOVA TRAGEDIJA PRED POROTNIKI. * , , nadzorstvo, če*»v w kmia_ |H pod nadzorstvo ^ I . Me*° **** veliko vlogo nri n prehranitvi iu * Z2 > Marsh/isi d, Mo. — P Day, javni tožite!j pri otwavtmvi {Moti ('laude J. l*ieraolti, ki je obtožen , di je v družbi drufik oblo-Žencev uplenil Kšatovo dete, je 1 Izjavil, da je Piersol prfctual, da | hi je povest izmislil, a katere je sebe pri svojem zaslišanju našli-kal kot nemškega voliuni. O'Day jc še enkrat i>oiiovil vse I dogodke o uplenit vi deteta iti ka- ji» bilo vajeuo mesne h,^* N. O', bi naenkrat mesa, ^ Mro zle pMfotf,.,. J BOJ PROTI MILITARIZMU. Štirideset let se je pripravljala Nemčija za sedanjo svetovno vojno in Avstro-Ogrska jo je zvesto posnemala v vseh pripravah. Miljone sta izdali obe centralni sili za brušenje mečev, za nove kanone, puške, bajonete, oklop-njače in potapljače, mesto da bi šli za kulturne namene, šole, osušenje močvirnatih tal, v podporo poljedelstvu itd. Vse sosedne države so se morale oboroževati, ako niso hotele mirno čakati, da jih Nemčija in Avstro-Ogrska nekega dne ne napadeta nepripravljene, jih pogazita in spremenita v fcvoje vazalke. V Nemčiji je bila skrajno dovršena militaristic na maŠina, v Avstriji pa spopolnjena j)o pruskem sistemu, v kolikor se je dalo avstrijsko "Šlen-drijanstvo" prisiliti v ta sistem. In ko je napočila ugodna ura, je pruska junkerska'kasta samoljubno izzvala vojno, da h svojo militaristično mašino in brezobzirnim bojem, ki ne pozna nikakšnih mednarodnih dogovorov in pogodb, podjarmi ves svet in militarizem postavi za idejal človeštva, kot da bi bi (a vsa kultura človeštva brez pomena In bi človeško življenje res ne imelo smisla. "Častno je umreti za svojega kralja in, cesarja", "častno je nositi cesarsko ali kraljevsko suknjo", so učili mladino, da so okužili njene možgane, kp .še fji znala ločitf, kaj je pri*v, kaj krivično. Obleklir so celo civilne uradnike in profesorje'V uniforme in jim daliimeč, da je država dobila bolj militaristično lice. Ljudstvo je sicer protestiralo proti takemu blaznemu oboroževanju in bedasti pruski militaristični vzgoji, toda protesti so ostali brez vpliva in uspeha, ker so se nemški in avstrijski mogotci zanašali na bajonete. - Združene države — velika ameriška republika, se niso pripravljale za vojno. V splošnem je prevladovalo mnenje, da sta velika oceana — Atlantik in Pacifik — njen obrambni ščit, ki jo brani pred sovražnim vpadom. Njena armada je bila v začetku vojne v primeri z mil jonskimi armadami na evropskem bojišču kakor kaplja vode v velikem jezeru. Bile so brez dobro organizirane obrambe proti sovražnemu vpadu. Razvoj evropske vojne je dokazal, da oceana nista več ščit za Združene države. Kaj-zerjeva vlada je dobro vedela, da Združene države nimajo velike armade in da niso pripravljene za vojno, in radi tega jih je nesramno provocirala, oholi kajzer je pa celo zagrozil, da po tej vojni ne dovoli nobene neumnosti Združenim drzav&m. Zagrozil je z gorjačo kot cestni ropar mirnemu potniku, ki mu noče takoj izročiti denarja. Vsem so znani dogodki, ki so vodili do napovedi vojne med Združenimi državami in Nemčijo, in zato jd-šTo 440 mož in fantov> k vojaKum. Do sedaj so odšli-^lcdcči Slovenci! M.. Simonič, A. Kun, .). Stefa -fflč, J. Mišmaš, P. St rži nar, A. IC.t-l^lhfj. (f, Tomšič, L. Gerui, L. Oru-Želi, J. lUts, J. Kabjan, J. Ifer-kulj, «1, Zabukovoc, J. L. l-nlig, Chas. Pogorelcc, Fr. Fabijan, F. Ogle, JH\; Škufca, L. Jeršin, M. Skufca, A. Zupujičjč, J4j Ziuicr -inan in M. Krašovoo. Ti,so pozvani sedaj, in mnogo jih šc pričakuje poziva v kratkem. Kaki prizori ob slovesu ... ko -liko sol/.... In to |m vseli Združenih državah, da — po vsem vojskujočem svetu. Bije se boj med narodi, da eden drugega podjarmijo, narodi pa trpe. Ako bo doseženega Ic desetino tegu, kar /l • litevajo Združene države v slojem programu, tedaj le tecite solze iz dna src ljubečih ostaliii, Vaj pridejo boljši dnovi. II. Vojna v afriikih kolonijah. M. Edvard. o kolouljskl vdjnl med Netile in Angleži sc ie mafo thije. V kraljestvu divjih zveri sc bore zadnji ostanki velikih nvm^kih kolonij, proti zmagovitim angleškim četam. Vsaki čhs labko pride vcat^ da so padle zadnje nemške pošto, jsnke. Nemci iu Angleži imajo ri|kis*f ne divje rodove domačinov, med njimi tudi kauibale, v bojniti vr- "d^tvje, posebno na in teftk* delati «0 "»»rs ti ifkoro vse nemške jmsesti. Zavezniki so napravili v tej sve-1 levui vojni vse polno napak. Delali *o jih sieer tudi Nemci, toda je večje vsote kot plačilo. Da so bili Piersol iu tovariši 18. in 19. marca nasproti ifcatovega doma in ko jih je nekdo vprašal, škil, kolonij so pošiljali poročil, ^ j^ ^rsol Odgovoril: .......... van in i.....|je».„in <*ka»0 »» KeStOVO o utrjevanju iu pripravljanju nemških čet ob meji, predno je bila napovedana vojna, toda Si.gl«.-Akc oblasti niso na to polagale nobene Važnosti. Toda, ko je izbruhnil evropski požar in so marfiiralc-ueciške ar-luadc ua zmugujoeih jiohodib proti Franciji in Belgiji, so mc stvari] zasukale tudi v afriških'posestih. NemsVe čete v južnozapndui A -friki niso prijele napadati mesti v angleški južni Afriki in litij • skati Bure k uporu protj Angliji. I dete. T Da sta šla usodepolnega dne, ko je bilo Kcatovo dete ukradeno, I*iersol In Cletus Adams na Kea-tov dom, da oddasta zavoj, adrc-sil-an na W. B. Wolfe, dasi sta vedela,, da je Keatov dom, ker je Cletus oddal zavoj prejšnji dan za Keatov dom. Da sta avtomobila vozila k klubu na deželi in da jc eden šofer -jev vprašal hišnika po Keatu. Hišnik bo pričal, da jc eden šoferjev Piersol Boston, Masa. — iS-, ii * V'aia-ih Benedict, ravnatelj UM Urue, Jfvoa. zavoda za iwekraaitev T*!» If «a koliko gensko ljudstvo nad hranjeno za koliko labko znižajo J„,V| pbreJja ne da bi bilo «l„veiko 10 oškodovano. Za poskašnjo vzaa.cja dva.u»j normalnih prehranjenih dual Vf^a V. M.C A. Sk(,!tll din boilo dobivali uoriuabio l„ fr potem iUt tehtajo in je. »ia doženejo, kakšen učhS J pravi normalna hrana. u.( (Uteva jim odteguej«, hrano za duem in jih merijo iu tehtaj ilh doženejo, kakšen učinek ,< pravi odtegnitev Wane. Kavno ob času bo skozi v i s h pl^eizkušuje dobivalo 12 oseb .,« irtalno hrano, da bo ložje UogiJ ti razloček med prehranitvij Poizkus jio trajal tri mesece iu stal *10,et)U. Živilski upravi« Hoovor meni. da z njim prllin miljone. Tu so avtomobili prviš pokazali T . . .. . i , • t. . • . . ' . , 4 Javni tozitelj je pokazal m oi-ojo vrednost za Angleže, l ete _. , . , ,. * svojo vrcilitost za Angleže, veiei . . . - 7 , „. .m , .... • :1 . ... trf pismo, ki so ga dobili pri Tay- burskih upornikov nu izvrstnih! y konjih ho m pomočjo avtomobilov, lor B. Adamsu, ko so ga aretirali. Javni tožitelj je dejal: "To pismu, je Piersol pisal ^Vdaiusu dva dni {kasneje po uplenit vi Keatove- a • ki so j:h nabrali v Johannesburg«!, obkolili v <)Tjjlik« ^flWlJfWfj ponnikot' y taKo hltFem, mšiL-Nnr . . t t,- u nv I »Po v^ljkjb afrjškilt pustjnjub so .luierisk; avtopiobiii nadkrilje-vali o ie; evropskega izdelka vsled Avy«je gonilne sile in inanjše teže. pomočjo- teh so tako kot Bute obkolili tudi N emcc iu leta li)16 ,1. rtdali 4ve b««ntl.koloniji ^^d^ i;iKU»kim ,6!»,,,. poslanim u An- (|ukttl!ati , ^ v seui z vami govdril, preden Ste odpo • tovuli." Javni tožitelj nretii, da so te besede nanašajo na rvpleniteV Itea -tovega detetu. Javiti tožitelj je dejaL da je Piersol pisal plffihk.^i jiK;j« ttobi- l To ho- SAMOOBRAMBA PBOTI 01 KVftTVU Z MLEKOM Ohioago, UI. Trgovei z „.« kom že dobro občutijo, od ujcnjji zapadno-afriških kolonij, yded tega je Vo-jevanje v centralnih pokrujin-vsleil divjega Keren a toliko c/.je. Vsa eentraKia Afrika je velik, neograjen z/ologičen vrt. l'oia okoli Moprnassa, po katerih do v j 'ila angleškim in-indijskim četam, so izsekan^ skozi divje po-1 prajiiie. Vozniki, ki dovažajo |»o-trebščine angleškim četam, iniaio obilo prilike študirati zoologijo. Z fVeruii morajo biti v večnem boju. Na koncil leta 1 t€> we je Anglr tem posrečilo potisniti Nemce v gorate pokru ji nc njihove koloni- haye80va je PRIZNALA, js umorila 8V0JE0A MOJ Hutchinson, Kana. Soprog Obarles tlaycsa jc priznala, du ustrelila svojega moža dne !•. sej tembra. Pred inrliško-oglcdiii>K porotp je izpovedala, «ln jo je ih*| hapadei. ' "Šerifu Brownu jc dejala, du tfstrelJla Kvojegu soproga, ku ležal na postelji iu je poteui par drugih oseb. Alliance, 0. — 401etna m rs. C. I George JJlom je hotela rešiti svojega petletnega sina iu njegovega tovariša Thomas Conleyia iz obje- ___ mu električnega toka iu ja pri 40 OSUMLJENIH OSEB JE l sko ločitev istega dne, ko j«' Ij ustreljen. Prepisal jc tudi zavarovalnino na otroke. I stali. Hod Askarov je v nemški j*- & Angleže je bilo hitro pro-iu angleški službi. Nšmški Aakart (Uranje nemoflH-e vsled velikih se skrivajo po drevju iu trsju, «m|. i in močvirij. Vožnjs z vozmil kinler preže ns Viwsnike angleških »ii avtomobili je teh krajih ne-tranaportov, ki. vsfml gostega tr-"mogm'-a. sja iu srmovju ne morejo vračati1 'Nemci so imeli dolge železniške} ognja, kot hi blip potrebno. Zato t proge do tega "orovia, kjer so ua tem dobila takto hud električni u-daree, il^ je umrla. Ilešila jc svojega siua, toda uiali Thouias Con-ley je bil elektroduclran kot požrtvovalna rešiteljica. Otroka sta se igrala /4 hišo, ko sta se ponesreči dotaknila živili žic, skozi katere, je šlo 2,.'l00 vol^ tov. Bolestni vzkliki so opozorili Dlohuiovo, da se je dogodila nesreča. Posrečilo se ji je odtrgati njenega sina od šice, ni po gin potegniti od žk*e Conleyjeve-gti dečka. Načelnik ogujegasesv, ki ae je ooslužil gumijastih roka,, fo^K vie pri rešilnemu deln, je moral! • Z«fc»j »u stotine meseno* |ssh prečesati žico, da ju jo oprostil js po «Moak in strnž. |H)np-> iz objema eloktričneg« toka ; fz San Diegu jc doslo por^ Nad uro so skušali s'pulmotor. , ji oživeti Blohmovo In dečka, tHf^^i da vai poiakusi so hill zaman. ^ rmrorjs. _ll Blizo Stoektona so poftg*,fI Imllli vinski brsiu hi hIev. PRTIH Ban Francisco, Oal. — V »11 in dvajsetih urah je bilo več p žarov v raznih krajih Kalifom je. V Modestu imajo zaprtih *t rideset oseb, ki ao osumljen* žiga. fcerif George T. Davis p <1 bil svarilo, da ih, podtsknjfi dvanajst požarov, ksteriui sledi Še šest. V hlevih >• bilo h krat u |h»i« njenih več ognjev, h) izjavi w < fft ao ae |H»ligsb'i poslidih Um KLAVKIOE UOlirtIRAJO Waahinfton, D^ C. - V poda., <*enihkrofih govore, da izda ii,' V TAB«*!** OBANT vilska uprava U- v nekaj diudi, ^^^^ D c _ jslsir^ ... jim |a»trchni liveih.nl dom«e5. aHniki živeli v poletni dobi, da aa 1 ******^^ I u^atTriVoikfordu. IU > f ni, da S svojimi orlovskim, Omilil fako ognili Ironični vročini in ^ ** »* u almor«- ir issledujejo sovražne Asksre holsanltii vročih afriških dni. Vm ft*v«f®p' % . Uveil»sjo v njem Poročila is Umlona doka*u>-, ««r. m m " »ua marjr« Vsi zamorci, M * ' • v državi »jok -jMrK^"J prid« toliko, da * kadar ni"lielih čaatnikov blizu, po- nemške armade. S pomočjo svti»-1 prsIHčja |»^enka funt, v vHJ in uh test Ijndeni ne dehijti no- tr proge iu umatove so Uničili in bciiih težsv. Mnogi ismed njih so rssstrelili. še ksulbstl. iu p«>ročils z olieh Toda Angleži ao progo po mož je, da je uisno cenejše v iamk&o nu kot v New Yorku ali v Cliica stisni potrjujejo, da čc le imigašf msiti popra«H» iu jim aedaj že do- j' »re«lišče meane industri- rW* «tam. ^ ^ ^ ^ love avoje nasfM^tniko žive in jih, bn» služi v boju proti ostankom jo **** N ^oH,,, ".uli.Utl mmendd f*: rabijo zs živež. Hite, katerih o« , mohilov Jmsjo Angleži Nemce |ni morejo |»ojcsti in ds jim uatsuej4*, |M»laoms obkoljene iu ko ae ti )hj< nnoajo iMarširati a svojimi pre. i dajo, bo koiiee nepiškili prekmor magoveb-i v ivjiU Imjuih poloMlih. skill pftsesti v Afriki. ds jih iotsj« vedno pri roki v uri i. ■ ........... ■ • laitrebe. Ta je za ujik jako prak-1 lUdar apramoaMo aaalov, sapi t len«, ker jim ui trelm voaiH ali | ma mlaj atari to aovl , Chicago je t raba pia^ati ««d 30 do, ^J ^ 40c, medtem ko sUne v Undoiiu i ssttdkov, n •w ^ gol , le• 27e. Ravno tako je jagnjoti- Kort Des »o«« N kjiIkaT,tr ^ j ua cenejša v Londonu kot v A- ku kol W^ ful0(v,i-meriki. V^ad tegs je »vflska ; , prava prišla do prepričanja, •«. nik ^ ^ ^>r„ i mor« priti mesa. industrijs pod. podpnU^nllil . bojišča. vkrcali h« ladjo "Cat* - marca ' in ga odpeljali na otok Martin Uareia, kjer lw» interni-ran toliko oe*^, dokler nv pi4de v argentinsko pristanišče neutvahti ,rdit« brani-' parnik, Iti ga odpelje proti Kvro- ifte w> ** * . -|KKltenie!5«ke vKrd- Ke tafo krogclj; An-V^UoliU utrjene jame ila »o * • Tie .ovražnik pobegAil ^ ,Van. kjer hc p. m javiti v bran. J*uro Veseev ao ujeli AngU-g Daisy, severno od a. L jat edpar so nu -ttdi na pl»u>H Polder- .o istočasno prekora • jWieek in Itroenbeek t«*i H°utholat. *tu Neuit-ev. -ji na|«d je bil že cetr-tednik, kar poiueuj, da „„ vsak način prisiliti „ umaknitev, preden na -V ueiuikili rokah je , viiiu v okolici trga Pa-ki ae nahaja dobre pol | tfdanje angleške fronte. tf hrib« se izvrši vsak 'utrategično umikanje" armade ni vee daleč. Za-« drže pri sedanjih ope -nviio tiste taktike, kakor niki ofenzivi. Zabijajo ni»zdo v nemško fronto 'j jo bodo toliko časa, do-fenti ii« poči, kakor je poči-fclmi So m uie letošnjo spo -iAar so se iporali Nemci iz velikega kosa Fran- 10. okt. -Vojni stan jav-velikih uspehih francoskih ikodriji. Več kot 300 Nem-kilo ujetih. V Šampaniji, «1 Aisne in nad Verdu -kili topniški boji. javlja, da so bili zavezniki 'odbiti". rez London, 10. okt. rr ' stan je poročal sinoči, da zavezniški napadi odbiti [j Flandriji, izvzemši na e-uied Poeleappelleaa in oui. Hit ka se nadaljuje. i 'i / Ruska fronta. pi, ako lm hotel bushnrg potovati ua svoj risiko švedska hoče MU neutralaa Stockholm, 10. okt. t- Vodite-lji konservativne, liberalne m socialistične stranke so odobrili odlok kralja ttustava, da mora švedska ostati neutralna brea ozira na posledice 4 u>, ptpmu vujm nakruf Dvinska in sesevr-/zera Trlsvijuti.^Nejnški a»j 'to vrgli 15 bomb na A j -aabili dve ženski. , nbntarinke so ujele tur-'k Sultan, ki je bil iiaio -ihrm«. Parnik so odvedli »pol. V' okolišu llospor-rota torpedovkc potopile tirikili ladij in ujele 21 vlada v kaši London, JO. okt. — Zavezniške vlado bodo formalno protestirale proti Španski vladi vsled bega internirane nemške submarinke iz pristanišča v 4'adizu Semkaj so prišle nepotrjene vesti, da so Nemci podkupili krajevne oblast-niite v Cadisu, ki so jiui potem da le priložnost zs beg. Ne more se reči, da je Imela tudi španska vlada prste zraven, toda moralno je odgovorna. Iz Madrida poročajo, da pridejo vojaški oblastuiki v fadizu, ki so zakrivili, da je ušla nemška sub marin k a, pred vojnu sodiftče. 1 ■ 11 • 9000 Angležev v turškem ujetni šivu atrada na smrt. London, 10. okt. — V uradnih krogih se je izvedelo, da trpe ujeti Angleži v Mali Aziji silni glad iu malo jih ostane šivih, ako bodo tam ae čez ziuio. Okrog 9000 an -gleških vojakov je ujetih v Mali Aziji, ki tvorijo večinoma del bri-tiške armade, katera je* kapituli • rala v Kut-El-Amari spomladi leta 1916. Angleška vlada se trudi, da zamenja te ujetnike za Turke, ki so v angleškem ujetništvu. Zborovanje francoskih socialistov. Bordeaux, Francija, 10. okt. — Na včerajšnji seji kongresa socialist. stranke so bili prečitani brzojavni pozdravi ameriških, italijanskih, ruskih in angleških socialistov, Arthur Henderson, biv-fti član angleškega vojuega. aveta, jc izraail v svoji brzojavki željo, da se kmalu suidejo zastopniki vseh zavezniških socialistov.. Dalje je javil, da sc hočejo angleški de-lavci boritj do zmage mul Nem - P B O 8 ? iii ska vludi __s še ui pripravljen« sledi- Kmharge-konterem-a je bila n , ti l rugvaju in pretrgati diploma! stanovi jena v rhieugu h» je lani tienc vezi z nemškim kajzer je ui, i ske leto več naštetem boaalumtV dasiravno Je odstavila poalauikr. rala kongresi z brzojavkami ht pis. L: njega (Penvrre . i mi, ds npecjme nekntt, ki Ustavf ie-| notoričnim oalomI voz mnnieije iz Amerike Kon- lutxhurgu, ki je njega dona) krstil z. tlsMisbi Nifiuias JIVtsHIRI Ril fUtll ' ---- — .. .uH. ".->n'«i . i«.« iinmirijr ik Anirrwr. Minister ji; dejul, da je Argeu grešnik Mvl.etnore iz. Teza tiniju nu a rail Stiki i"Nemčijo i res enkrat oredložtl remdue IJO bodo pretrgani, kakor hitro bo imela vlada tehten vzrok zu to Dokler ps Nemčija pripoz.ua ur-geutinsko zastavo iu rešpektira (!) Argentinjo, toliko časa ue lm preloma. Urugvaj ja sedritd nemškega planika Montevideo 10. okt. — Uiu -f vojska vlada, ki je pretrgala stike i Nemčijo, je obvestila tukaj - Priprta JtJfliria j Iukorp. IT. junija 10*» v drl. Illinois. mr wn.Hiior« i/. ac\asu je! M ^ja .. , . tlkrat oredložil r^lueljo, ki A^NPALB AVE., OlIlCAOO, lt.l.!Nt>l« UstauevlJoee a UOi. aprila je svarilu Američane, da ae ne smejo voziti na pnruikih, naloženih r munietjo. Keaoltieija je prti-padla. Že takrat so uiri bal i poslanci, ml kod dobiva ta organize eija tolikti denarja za stoje a-gitneijo in danen je jasno, 1ADT ENBOA OBUTA fiBST ME8E0BV ZAPORA Wilkesbarra, Pa — 1'JU tni .la- ^ -----»'• ..........- ' »J - j ............. štijegu ueuiškega zastopuika, da t mes Hvcnnun je bil olasojen na sent tie sme zapustiti Urugvaja toliko i meaeeev nri*iluegn dela na fasmi, čase, dokler nc bodo urugvajski. zu ubožec, ker je vzel en cent ne-diplomatični zastopniki v Neuiči-! Icemu dečku na ulici, ji na varnem preko neiuške meje. ,. ■ Vlada je naprosila zbornico, da,POZOR VOLILOI V CHIOAOU! ,j odobri zaNeaenjc uemških iii-l ■■ naj teruirauih parnikov skih lukalt. v urugvaj - Submarinke blokirala Rotterdam. Ameriška luka, 10. okt. -— Mo-štvo norveškega parniku 'Thmuas K rug' pripoveduje, du so nemške potupljače dodobra zaprle vsa morska pota v luko nizozemskega mestu Rotterdam. Parniki, ki prihajajo v luko, niso ovirani, toda vsaka odhajajoča ladja je ustavljena in potopljena ali zavrnjena uazaj. Beraslortt-pospeševa-teli sabotaže v Ameriki. Vladarji centralnih d rta v na sestanku. Ženeva, 10. okt. — l<« Dunaju poročajo, da se v kratkem vrši važna konferenca centralnih držav v Sofiji uu liolgurskem. Navzoči bodo kajzer, cesar Kari, kralj Ferdluanl in sultunov za • stopnik. Vladarji sc bodo posvetovali, kakšne mirovne pogoje bodo stavili zaveznikom. Tu vest jc vzbudilu veliko zanimanje po vsi Švici. Ohicago, ni. — Punchni dnevi za registracijo odpadojo. Vsak voNlec, ki se je preselil ali če prvikrat voli, se mora sani zglasltl v pisarni odbora • volilnih komisarjev zu mesto Chicago ln iMeero, ki se luiliujn v mestni hiši Tam naj du zaueati svoje ime v volilni imenik. Odbor sprejema naznanila do 27 oktobra. Volilcl, ki so se preselili, ali če prvikrat volijo, morajo tO izvršiti, če *e .hočejo u-deležiti volitev sodnikov! NAPREDEK "Proaveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako sc strinjaš z njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v ProavMl. V zalogi imam vse za vsakdanje potrebšči-ne po z.meriCl ceni. „ -ANTON ZORNIK, Herminia, Pa. UPRAVNIODaOA: Prcdaataik: Joku Vagrii, ba« 2*0, U Kali«, IU. I. Pa4pr*«liu'dnik: J. HratkovU, K. V. U. i, box SU, Uirard, Kan«. U. l*r«damlaiki Juiaf Kukrlj, »UIU Kartog Ava., Oo. OkUagu, lil. 'J* jate: Jaka VeSterbar, 2708 Hu. La wad al a Ava., Ckieago, lil. lliagajnik: Aatuu J. Terbovv«, 1', O. Bos 1, Cicero, Tit. Zapisnikar: Jutiu Molek, 4008 »lat Mt., Ohicago, O). 1TAB80BK1 OBBBX JoAe AaabralM, Sil bea, Okaousburg, ra. Paul Berger, 741 — Ut Ht., U Hal I a, 111. K. fl. Tauelier, t)N Ah»av Ava., Hockapringa, Wyo. POROTNI ODBBK1 A »ton Hraat, 111 — Mtb Ava., New Uulnth, Mlaa. Jofta Barttftak, boS 4Sa, Hwitktaa, Pa. Rudolf PtHai4ak, 49S boa, BaldgevMU, Ba. Jakab MiklawMf, 1,. Uos 8. Willook, ra. M. Pat v lah, 14*18 Halo Av«., Colllnwood, O. UBBONIX "PBOgVBTB"! Jota Zavartalk. VBUOVMI ZDRAVNIK: . P. J. Kera, M. U., OSOS Ht Ulsir Ave., Clavalaad, Oblo. VBB DKNABNK ZAUN V K IN HTVAlfl, kl s« t Id a Jo gl. uprav m gn odbora ln H. N. P. J. naj aa yoiiljajo na aaalov i JOHN VKBDKHltAK, 2087-88 bo. Lawudala Av«., Chloaga, III. PRITOŽRK OUSDB UEN KKALNWOA PUHLOVANJA - poMIJaja na naslov: Joan A M HH OŽI C, Ilo« 881, Canoasburg, Pa. ZADUVN PltKPlIt IJ1V N VHMUINK, ki sta jih rettl! prva in druga lu stanea, a« poiiljajo ns nsilovi , ANTON MltAHT, 811 — 88th Ava., New Duluth, Miha. V HI DOP1HI, raaprave, flunk l, narnsidla itd. aa "ProBveto" m pollljaj«* na naalov j * ' | • «w*N UHNDMHTVO ••J'HOHVKTKM, 2087—8® Ho. Lawndale Ave., Ohleago, Tlllnol« VHR UPHAVNIAKK BTVABI, naročnina, oglasi, sa poltljajo ua natlovj UPBAVNldTVO "PBOBVKTK", 288T—8# Bo. Uwudala Av«., Olilcago, III. V koraapondenel s tajulAtvon B. N. P. J., urednlltvam tn itpravnMtvom " Prguveto" ne rabite liueii uradnikov, iuurvvč napUlta naalov, ki Ja tu unv«i-»len, sko telite, da bo vaaka »tvsr kltro roicna. Beja glavnega upravnega odbera ea vrtijo vsake prva st«do ln tratjl latHek v mesecu. Zadetek ob eni nri |>opoldna. KADITE TILLMAN OIOARB. linijsko Izdelana Ibjrkus Cigare ...........10o "La Oaaera" Cigara......10c TILLMAN OIOAB 00. AURORA, MINN. 8BARIOHTB, PA Ravnokar smo prejeli pojaanilo ml Mr. Mate Hvetllčlea, korespuu* denta Taylor Coal & Coke družbe in on pravi, da ta družba potrebuje šc^vnnj 2*> dobrih premogarjev. Saiuo dobre izuČcne pre* moga rje potrebujcino. Delovno stanje je zel« povoljno, i|plavci tU-kuj zaslužijo lc)i denar, ker tu ni zmnlje ali takih stvnri čistiti od premoga. Streha je dobra iu premog je visok. Dobre hiše za one, ki iii prišli z družinami srnin Washington, 10. okt. - Držav- PRODAJA POBEBTEV ui tajuik Lansing je danesobelo- d*iBki wu (lv.,1 Ako niste zadovoljni tam, kjer do danil tri nove telegrame, ki so bi-1 Za *2500 se dohi htia r.a dve ^ »otcitn pišite ali pa pri li izmenjani lansko leto med|družini na Virginia St. bombardirajo Koior. 1«. okt. ftkvadron itali-letalcev je prejšnjo noč fed Kotor nu obali Dalmu y m; nahaja veliko avstrij-1)"« pristanišče. Letnici so boiu nu mesto, utrdbe, «i" bojne ladje od pol-h Wra. Velik pvžar je iz -: u ponlopij v pristanu, Mj in na mnogih krajih Avstrijaki obrambni' o-eroplanoin j(. bil ljut, 'j«n ui bil noben eroplan, krožili kakih tristo ^ 'ai in več eroplanov je ^luknjana krila. Pesnik J*- krmaril en ero - ^ v prejšnjem teto« 17.512. 10 «'kt. - Po uradnem * liuels angleška arina-^»jfu. t^lim sledeče i*. 512. prosta-m■ ^njenih in pogrešanih prost«kov 13,:i00. ''•*»12 niož. a L- o i i' ,' •iii^.,1.. . Revolts v Mehiki. ^Mexico CJity, 10. okt. -r, Vlada je sklenila povzeti drastične korake, da potlači ustaško gibanje generala Uonzalesa, pristaša Feliksa Diaza, znanega kjeriknlnega zgaga rja, ki je že parkrat poskušal z revolto proti obstoječi vladi. r»0CK) mož vladinih čet je na poti v TaUiaulipas in Vera <>U|, kjer mi gnorda ustušev. Nemoi pokopali sovražnega avija-tika s vsemi čaetmi. Pariz, 10. okt. — Bclgijec, ki je ušel iz nemškega ujetništva, pri-poveduje, da so Nemci z vsemi vojaškimi častmi pokopsli glasovite-ga francoskega avijatik« Ouyne • me rja, kateri je podel v zračnem boju us nemški strani belgijske fronte. Pokopali so ga v Bruslu. Nemški avijatiki so položili na kr-sto kup vencev in pruska stražn jc Izstrelila običajno salvo, ko so truplo položili v grob. (Ueorges Ouyneuier je podrl na tla 52 nemških eroplanov, vsled česar je užival veliko »lavo v zavezniških armadah. 8tar je bil iM let in izšel ja ia rodbine nekdanjih francoskih plemenitašev.) dite oschiutdo Mr. Mata IvatllčiCa v BearighU? Pa., uli nn 800 House v Washington!! in yuimujlm|.K)tH Ava. . Bldg., Pittaburgh, Pa. ministrom v Berlinu. Telegrami Za $5000 so dobi hUa z opoke, . dokazujejo, i dtrtavsklh aaar^ov, har pssno ravnamo s dstovd la «Iataaa MJ^JJ leatvkl aa prmaogarje \» ravno »uho »a »lelavee pri KOKh p«#eh, iicta»ci so rado voljni. ISibiM |iHmm »o.ls. Zdrav« »olu/uo podnebje Vaemlte hm nt m Ke In m s h, w. K. B. m^alr«. ValsJ« vnm povrnemo |,o #1.00 aa tedea, "U" nam prkteaeli • wboj potrdilo »o/ii|lli tio»ko» Irgtaaltc sc oaebno lakoj «H pa pilite s« pojasnil« na: P. J. Mullen, Employ—t PIJPaw—w, Now Mob. POTREBUJEMO PRKMOGARJE VICTOR-AMERICAN ICrAnstl^. ™*»dad, ; Ob, »'.. maa ie^bmk I do rt d^lk v Ona ra -leto . pikom ie O« od taaa. Nak»Mdaa|« m Jtfejilp red svojimi ljuduii; "Velik in slaven je rod Utovcev! Neti glavarji so modri, naši medieinei pa veliki preroki, nafti vojniki pogumni. — Zbrali smo se ua posvetovanju — io naš sklep je storjen!" Pavel je stopil pred glavarja in se poklonil. "O, veliki moj glavarl povej mi kaj je vaš sklep in daj mi priliko, da se morem udeležiti vašega bojnega pohoda." (lorski Duh je govoril: "Od dneva, ko so nas pričeli bledoličuiki nadlegovati, je bil naš rod preganjan iu uniče-'-vau kot koruza na polju, kadar ni skozi leto dežja. Uto /.a letom so naši izginjali — mrli . . . Zemlje, ki jo imamo za svoja domov ja daiies, jr bila naša stoletja; zdaj pa prihaja bledolič-nik in postavlja šotore po naših prerijah, spušča živino po naših pašnikih. —- To se ue sme več na-daljevati! Bledoličuiki eo naši sovražniki, oni mo-rejo — umreti! . . ." Indijanci so divje kričali v znak, da se strinjajo z besedami svojega me-dicinca, dočim je 011 mirno sedel na bližnji pa-robek. Pavel je stopil k njemu, se priklonil in rekel: Besede mojega medicinskega očeta so mO- dre." Drzni Medved je urno pristopil bližje in rekel z zlobnim naglasom: , . h "Potem, ah, Zlatolasec, mora tudi umreti; ti tudi spadaš med bledoličuike, kteri nas prega-, ujajo vsepovsod!" Z jeznim pogledom in sarkastičnim nasmehom krog usten je motril Pavleta. Pavel se je hitro obrnil. Vzravnal se je pri aadujih besedah, pogledal po navzočih iu izjavil: ] "Poslušajte glavarji! Čujte vojniki!" Prišli so se drenjati krog njega in napeto poslušali. JfCe kdo izmed vas more dokazati meni, odkar živim med vami, kako izdajstvo — potem me umorite! . . . Ako je med vami kdo, ki bi mogel trditi, da sem kdaj v boju ostal zadej, da nisem bil na lovu na bivole in drugo divjačino spret-uejši kot vsak posameznik, če nisem v vsakem oziru spoštoval sklepe zborovanj naših glavarjev, tedaj vrzite vsi svoje puščice v moje prsi! — Vedno ste bili moji prijatelji, moji ljudje. Jaz ljubim vas, jaz ljubim svoj rod; ako ue, zaslužim vašo obsodbo. Poizkusite me, bratje! Ni je nevarnosti, v katero bi se ne podal za vkšo slavo, za vafto moč, za' val obstoj in vaše koristi." Nato ee je obrnil k Močnemu Bivolu rekoč: "Veliki glavar; jez ljubim tvojo krasno hferko. — Njena nežna roka je ozdravila moje telesne rane, njen mili glas je potolifžil tnojb srce, kadarkoli bilo žalostno . . Ali mi izroči« Sdlnčno Rožo, da postanem tvoj pravi sin . . .f Odloči se; jpričakujem odgovora," iii pokleknil ja pred glavarjem: • : Močni Bivol njim, *o ** čudili njegovi Osebni srefci; Nfckegri večera, ko'je zopet Igral z večjim številom (jgraf cev/ao opazili, da1 tttpari pri igri, nii ka r Je moral beiatl,1 ne 14 donibv, pač' jta iz mekfa. fn rčs ie žtfnil fistb HM; ne da bi 'se Mrtvil M tfvoje Urif Tri tednih! Čttla o njem, kar pride nekefrii ^čet-a i( vozhlkom. Naložili ao Vše' pohištvo fu sč odpeljali ven iz tlstegk'taetfti za vedtih. drill' je iskAi rudo v hribih In' dobil povOljua'znamenja o zlatu, zato iie Je zdaj tikrpotil s fcvojo- druilno v tisti kraj in zgradil zgoraj opinano kdčo. Roža sc ni pritoževala. Bila je dobra in po-slaina Žena, zato ni nikdar nič ugovarjala odločbam avojega moža. Ubogala ga je v vsem, dasiravno Jo je včasih bolelo srce. Vaelej se je strinjala z njegovim ukrepom, ker se je bala, da bi ne postal fie nervozne jši. Ko je Grill poročil Rožo, ni imel ljubezni do nje v svojem srcu, niti ni maral za njenega otroka. Vzel jo je radi njenega denarja . . . vedoč , vnaprej, da mu bo njeno hčerka v na pot ju — dokler 1)0 živela. Premišljeval je, kako bi se iz-nebi) otroka. Ko je postala deklica stara pet let, jo je hotel poslati' da leč proč — v mestno šolo, čemur je pa Roža odločno nasprotovala. Večkrat jo je kknšal pregovoriti in ko se je kdnčno prepričal, da tega ona ne bo nlkder dovolila, je sklenil, da ae znebi otroka na drug način . . . O'Brien je raaumel njegovo nakano in vedno zasledoval njegovo delovenje, tako da je končno Grill spoznal, da ee bodo njegove nakane le e težavo uresničile. O'Brien je simpatizihd z Rožo, in je večkrat razpravljal z njo o tej zadevi. Grill je opazil vse to in ia dna erca sovražil O'Briens , to sovraštvo mu je izkazal pri vsaki priliki. lato jutro, ko ee začne to poglavje, je Grill zopet prav pošteno stresal svojo jezo nad vsemi, ter vea raztogoten odšel iz hiše. Ko je zunaj o-pazil, de mu O'Brien sledi, se je obrnil k njemu: "Vidiš, O'Brien ielim, da me popolnoma ra zumefi! — Jaz eem končno sit tvojih eimpetij do moje lene. Ob vaaki priliki driifi Snjo, kadarkoli ee mi kej coperetavlja. Vedno govori o njenem ubogem izgubljenem molu — in jaz sem po-sta) tega ie do grla sit — razumeš! Jaz sera njen mol . . . in da bodete oba raaumela — gospode r v teh krajih. Bregar je mrtev ... vai vemo, da je umrl) — Saj vefi, kako je umrl. — Jac sem bil vedno dober mol svoji fieni, zato želim, da je meni pokorna — in e tem je vee povedtno." O'Brien ge je gledal nekaj trenotkov in mirno odgovoril: "Jim, ti ne moreš biti pri jezen nikomur, ker ti tvoje nereVa ne dopufiČe tega. Ti si poročil Rolo le rafli njenege denerja, ne redi ljubezni . . . Ali ni ree tako?" "One je morale vseti nekoga, da bo skrbel sa njeoega otroka. In kd'bi bila ona poročila te. be — Ka, ha - pijanec, bi bila nevede ne boljšem, kajne!!" in zeničljivo ne mu je smejal. "O'Brien je čuvii Grillovo opazko je je*no poskočil In žalostno odgovoril: (Dalje aU*l) Makar Čudra. Maksim Gorki j: (1992.) (Prevedel V. K.) Od morja je pihal vlažeu hladen veter in-je raznašala po ate'-pi otožno melodijo pluskanja valov, zadevajočih se ob breg, in šuštenje obrežnih grmov. Zdajin-zdej so prinesli njegovi sunki s boj ozeble, zgrbančene in rumene liste, jih metali na grmado in raz-netili plamen, vsled česar je megla jesenske noči, ki nas je obdajala krogiitkrog, vztrepetala, plašno se oddaljila in nam za trenu-tdlr odkrivala flatter* strani — brezmejno steno, na desni neskončno morje in naravnost meni naaproti masivno postavo starega cigana Makerja Čudre, ki je pezil na konje svojega tabora, ležečega kakih petdeset korakov proč od nas. tNiti najmanj se ni zmenil ze> to, da so hladni valovi vetra odprli njegov čekmenj, razgalili njegove poraščene, bronastorjave prsi in neusmiljeno vanj vdarjali, ara je ležal napol zleknjen v lepi, svobodni in silni pozi z obrazom proti meni in" j« oprezno potegoval iz svoje ogromne pipo ter puhal skozi usta in nos goste klopčiče dima; nepremično je upiral oči preko moje glave nekam , v mrtvo, molčečo temo stepe in se je razgovarjal z menoj, ne da bi ke daj umolknil, ter se ni niti enkrat zganil, da bi se ubranil ostrih u-daraev vetra. "To je izvrstno I Lep delež si si odbral sokol moj. Tako ; je tudi potrebno: hodi in glej, in ko si se nagledal, lezi in umri — to je vaa!" "Življenje? Drugi ljudje t" je nadaljeval, — skeptično prešli šavsi moje ugoyarjanje njegovemu "tako je tudi potrebno". — f'Khl Kaj to tebe brigat Nbi li ti sam življenje T A drugi ljudje žive brez tebe in bodo še nadalje živeli brez tebe. Ali res misliš, da si komu potreben t? Ti nisi kruh -iti t udi .ne palica, torej tjs .tudi nihč* ue rabi. . ^ 'Da bi ae uvil iu- druge pouee* val, praviš? Ali ae moreš naučiti delati ljudi sroone? Ne, ne moreš Najprej .moraš osvveti, potem še< le govori, da je,tr^a učiti >Čemu iičitit Vsakdo ve, kaj mu je tre-WvKdor 4e pameten, v^ame kar j* kdor je neumen -t- ne do ni*eser> }n vsakdo a* uši aam. - jhneani ao .tvoji:>Uttdje«:Stn je donel zapovedovalno — bodisi da je pela pesem ali pa je rekla zdravstvuj". 4Na njenem temnem obrazu brez sijaja je zamrla ohol-nost carice, a v njenih kot z neko senco pregrnjenih temnoko-stanjevih očeh se je bliskala zavest njenih čarov, nepremagljive sile njene krasote in* prezira nja vsega, kar ni bila ona sama. (Makar m^ je ponudil pipo. "Kadi! Ali ne poje deklica kra sno? Jaz tudi mislim! Ali bi hotel ti, da se vate zaljubi? Ne? Dobro 1 Tako je prav — ne verjami deklicam in drži ae daleč od njih ttran. Deklice pol jubovati je slad kejde iu prijetnejše nego kaditi mojo pipo,* a ko si poljubil dekli eo je utmla tndi svoboda t tvojem area. Ona 11 priveže nase f hekor nevidno • veajo, katere ne moreš iaztrgati, tn predaš jej vso šVojO dušo, a zase pridrži! le O rtalo. Rčsntfrio! Varilje se deklic! One i vednd '' lažejo, * mod reške, "bujblm te,' govori, "bolj nego vae na svetu',';a zbodi jo enkrat z iglo, in Ona ti razpraska scce. Jaz to vem! Ah,'koliko vera o: tem! No^ sokol, Če hočeš, povem ti zgo dbp? A si jo dobro , zapomni ln, če si jo zapomniš, boš celo življe nje ostal svobodna ptica. . ." "Bil je nekoč na svetu Zobar, mlad oigan, Loj ko Zobar. Na celem Ogrskem, Češkem, v Slavoniji in po vseh krogih okrog morja so ga poznali — bil je smel dečko! Ni je bilo v teb deželah vasi, kjer bi ne bilo priseglo pri Bogu pet do deset prebivalcev, da ubijejo Lojka, toda on je ostal živ in, če se mu je prikupil kak konj, je šel lahko eel polk vojakov stražit tega konja in vendar je Zobar sredi med njimi raoiko odjezdil ne njem! He, hal Ali misliš, da se je koga bal?,; li temine konj, na njem je |>« človek in je igral, jahajoč nam. Obstal je pri grmadi, igrati in nas je smehljaje doval. • •'Oho Zobar, saj si ti!" dostno vzkliknil Danila. OM je bil Lojko Zobar! Brke so mu padale na pl« so sc pomešale z njegovim jeklo temnoinodriini lasmi, J mu žarele kot jasne zvezde, gov smehljaj - kot celo > za Boga! Kakor da bi bil '*« iz enega kosa železa on m a konj. Htal je kot ves prepl« od krvi pri ognju in zobje mu blesketali, ko se je sme Ah, uaj bodem proklet, « sem vzljubil tako kakor sebe, še preden je menoj kako besedo ah spkih zil, da poleg njega tndi J" na belem svetuf Olej sokol, teki Ijmlj« ' Pogleda ti v oči in ' dušo, in ti se tegs ni«. ^ ne sramuješ, ampak »i i na to. V občevanju s tak.n vekom takoj tudi £ boljši. M slo je tskihlju'lU^ telj moj! So. tudi d....... - malo. O bi bilo velik« ' »vetu, bi nič ne 1 Tako je! A (DeJje pr»h