lilo MIL
- Inserati: s=~==s
Enostolpna pstltvrMa (i>a mm široka tn 3 mm visoka aH nje
prostor) ta enkrat . . . po K 1*20 Pil naročilu nad 10 objav popust.
Hn (manjši oqlaii .'9;9 mm K4"— eš== Poslano: hnostolpna petlt-raia K 3- — lahaja vsak dan iaveomSi po-nedeljek in dan po prazniki ob S. ari sjnlraj.
Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 98.
v UBIJAM, v sreoo, dne 30. opino ran
• SLOVENEC« velja po poitl ui vse strani Jngo-
■lovilo lo t Ljubljani: n oolo loto naprej'.. K 84*— n pol lota „ .. „ 42--sa četrt lota „ .. „ 21-— *a en mesec „ „n
Za tnozomstvo oololotno K 95 —
B Sobotna izdaja: ss 2a oeio leto ..... K 15-— U lnosemstro. ... „ 20 —
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. fl/in. Ronoplsl se ne vracnjo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo.	Teielona štev. 50.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v £opltar|evI al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 ca naročnino In St. 349 ta oglase, avstr. tn češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-uero. 1563.
Za knsečlto pravdo.
Kmečke Zveze vstajajo in kmet se zbira, okrog njih. V času, ko.se meja naša mlada država, ko se v bojih in bolečinah grade novi temelji človeške družbe, bi bil zločin, ko bi kmet stal ob strani in gledal, kako bodo poklicani in nepoklicani odločevali tudi njegovo usodo. Kmečke Zveze imajo takoj v početku ogromne naloge in kmet se zaveda, da bodo tem nalogam kos le močne njegove organizacije.
Avstrijska birokracija, ki je našega kmeta tako strahovito mučila, je sicer izginila, ni pa izginil njen zli duh iz dela našega uradništva. Del našega uradništva meni, da pomeni svobodna Jugoslavija svobodno komand i ran je nad kmetom. Nekateri teh gospodov so šli tako daleč, da kmečki župani dotičnega okraja ne morejo , več prenašati tega uradniškega terorizma i ier groze z odstopom. Neki glavar na Dolenjskem pošilja kmečkim možem, ki se po- j tegujejo za pravice svojega stanu in svoje občine, Ferman«, v katerih grozi s kaznijo. Proti takim birbkratičnim izrastkom med našim uradništvom bedo Kmečke Zveze storile svojo dolžnost. Menda jc čas, da v svobodni državi odklenka birokratičnemu načelu, da je ljudstvo radi takih birokratov na. svetu.
Nepopisna krivica se godi našemu kmetu danes, ko mu gospodje po davkarijah po starem avstrijskem vohunskem in skrajno krivičnem načinu odmerjajo dohodninski davek. Kmečko ljudstvo je radi teh krivic ogorčeno' in užaljeno. Zgodili so se slučaji, d» mora kmet, ki je štiri leta
zapravil na fronti in v strelskem jarku, plačati 1000 do 2000 K dohodninskega davka, medtem ko oproščeni vojni dobičkar, ki je v vojski zaslužil stotisočake, plača polovico, da, celo le desetino kmetu zaračunane vsote. Že samo na sebi je krivično, da se odmerja dohodninski davek pri 1600 kron. Po sedanji valuti bi vsoti 1600 K odgovarjala vsota 10.000 X. Kmečke Zveze zahtevajo, da se začno dohodninski davki odmerjati šele pri 10.(i00 K. Odmerjati pa davka davkarija nima na podlagi poročil svojih vohunov, marveč naj o tem razsoja po občinah posebna Kmečka komisija. Tem komisijam bo kmet zaupal in ne bo se dogajalo, da bi potem davkarija predpisavala dohodninski davek od 400 hI prodanega vina kmetu, ki v resnici ne pridela niti kozarca vina,
Bliža se čas, ko se bo na Slovenskem pričela izvajati agrarna reforma. Kmet ne sme ostati tu brez besede, V vsaki občini naj sc osnuje posebna komi.rija za agrarno reformo, ki bo ukrepala, kdo je potreben zemlje in kdo ne. Važna naloga čaka pri tem Kmečkih Zvez, ki naj skrbe, da kmet zopet ne bo opeharjen! Birokratom kmet ne sme prepustiti te važne agrarne reforme!
Navedli smo samo nekaj nalog, ki čakajo K. Z, Resen čas zahteva resnega dela. Kmetje, ki se zbirajo v svoje organizacije, se zavedajo velikega trenutka in važnih odločitev, ki se ne smejo izvršiti brez kmeta ali proti njemu. Kmet bo po svojih Zvezah branil -svojo pravdo. In ni jc sile, ki bi mogla zlomiti moč organiziranega kmeta!
Koroški Slovenci se otresajo tujega farma,
Včeraj nam jc Ljubljanski dopisni urad javi!, da so se uprli slovenski kmetje na Koroškem, Kmetje so pregnali ponekod nemško vojaštvo in nemške oblasti ter zaprosili. za pomoč jugoslovansko vojsko. Kdor je zasledoval poročila, ki so prihajala s Koroškega in obupne klice na pomoč, ki smo jih dan na dan čl tali v slovenskem časopisju, ta ve, da ni čudno, ako je izbruhnila »evoHa teptane ga slovenskega krnela ua Koroškem, Naši vojaki so storili svojo dolžnost kot bratje in ljudje, da so se odzvali klicu in pohiteli na pomoč, ostali Koroški raji. Zasedli so več vasi. Poročila imen ne omeniajo, Vendar jc gotovo da so Nemci poslali od vseh strani svoje proMule tolpe na slovenskega kmeta, in proti našim Četam. Ponekod se bijejo kruti boji, ki pa so jd nas ugodni. Če nemško poročilo pravi, da so naši brez odpovedi prekršili premirje, bodi povedano, da premirja -sploh več ni bilo, ker so ga Nemci poteptali s svojimi vsakdanjimi napadi na naše straže. Namen naših vojakov na Koroškem je samo ta, zavarovati sebe pred večnimi napadi ter upostaviti red in mir tam, kjer so sc slovenski kmetje uprli ter jih braniti pod maščevanjem nemških tolp. —
Sinoči so pripeljali v Ljubljano okrog 200 nemških vojakov, ki so se v Podroščici udali našim četam in vst.aškim kmetom.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 29. aprila: Že nekaj tednov jc slovensko prebivalstvo po nemških četah zasedenih koroških Ozemelj apeliralo na vlado in na armado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi na mirovno konferenco, da naj sc terorju, ki ga izvajajo nedisciplinirane nemške boljševislovskc čete. stori konec in naj se prebivalstvo osvobodi. Jugoslovanska vlada temu apelu ni mogla ugoditi, ker je smatrala, da jo'veže premirje, ki ga je bila mesca ianuarja tega leta sklenila ob intervenciji neke ameriške misije. Smatrala se j« z& vezano, čeprav so nemške čete skoro dan za dnem premirje kršile z napadi, z obstreljevanjem in s topniškim ognjem, med drugim tudi na odprto mesto Velikovec.
Ko se je po Koroškem ra?:Sirila vest o najnovejših dogodkih na pariški mirovni konferenci in je prebivalstvo videlo, da je izginilo poslednje upanje in da se več nc more nadejati skorajšnjega rešilnega izreka nhlnstnikov ori nariški konfcrcncl. ie
slovensko prebivalstvo koroških, od Nemcev zasedenih pokrajin, zlasti Rožne doline in pa med Velikovcem in Celovcem ležečega ozemlja, seglo po samopomoči, razorožilo le slabotno upirajoče se nemške tolpe — ki pa so siccr deloma fraternizi-rale s prebivalstvom —, proklamiralo spojitev teh pokrajin s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naprosilo ob de-markacijski črti, ki so jo bile nemške čete zapustile, stoječe jugoslovanske vojaške oddelke, naj poskrbe za red in mir ter za varnost življenja in imovine in zlasti tudi za uujno potrebo prehrane vsled zanikrne organizacije prehranjevanja popolnoma izstradanega ljudstva.
Na pomoč naprošeni oddelki jugoslovanske armade si niso mogli kaj, da se ne bi odzvali temu nujnemu pozivu, in so zasedli več slovenskih krajev onstran nemške demarkacijske črte, nc da bi bili naleteli na odpor. Med prebivalstvom, kj jc jugoslovanske vojaške oddelke povsodi sprejelo z oduševljenjem, se je tekom mcsecev zgodil popolen prevrat v čuvstvovanju in naziranju, io sicer tudi v slovenskih vaseh, ki so bile doslej znane kot nemčurske. Prebivalstvo je namreč od nemško-koro-ške deželne vlade zaman pričakovalo in zahtevalo red in hrano, koroška vlada pa se je izkazala za nesposobno, preprečiti popolno anarhijo. Končno jc prebivalstvo spoznalo, da moie red, varnost in prehrano za jamčiti in dati edino le jugoslovanska vlada
V	tukajšnjih krogih sodijo, da v dogodkih poslednje uoči ni videti nikakršne sovražnosti zoper Nemško - avstrijsko republiko, s katero želi jugoslovanska vlada prijateljskega sporazuma. Upoštevati je. da je dunajski zunanji urad za zunanje, stvari jugoslovanski vladi ponovno izjavil, da nc mara na noben način jamčiti za početje nemško - koroške, deželne vlade in koroške »Volkswehr« in da sc vsa premikanja ob demarkacijski črti kajpada gode brez prejudica za odločitev mirovne konference.
Ljubljanski dopisni urad poroča 29. t. mcs. ob 11. uri dopoldne iz uradnega vira:
V	dravski dolini na zahodnem Koroškem in severno ter zahodno od Velikov-ca se jc na več krajih uprlo slovensko prebivalstvo proti nemško-koroškim oblastem in voiaškim tolcam, ki ropajo in teroriri-rnlo ljudstvo. Na nekaterih mestih fronte
so prišli k našim predstražam ne samo slovenski voditelji, ampak tudi prejšnji nem-čurji in so jih obvestili, da jc ljudstvo na nekaterih mestih pregnalo nemške oblasti in vojaške tolpe. Prosili so, nai naši oddelki zasedejo različne kraje in s tem preprečijo razširjenje anarhije. Naši oddelki so v nekaterih smereh napredovali, zasedli nekaj vasi in vzpostavili red.
Nemško poročilo.
LDU. Celovec, 29. aprila, (DunKU,) Nacionalni politični odbor poroča: Danes ob 4. uri zjutraj. so napadli Jugoslovani brez odpovedi premirja našo fronto v njeni celi širini. Posrečilo se jim je zavzeti železniško postajo Podrožčico in potisniti naše varnostne čete zahodno Velikovca nazaj. Na vseh drugih frontnih odsekih so bili napadi zavrnjeni, pri čemur je imel nasprotnik težke izgube; tudi je moral pustiti nekaj ujetnikov v naših rokah.
Situacija ob 10. uri dopoldne: Viadukt pri Podrožčici držimo. Lastne čete, ki so se umaknile pri Kreuzerhof—Tinjah, drže predpoljc krške črte. Sicer se drži vsa ostala fronta na svojih zunanjih črtah,
( LDU. Celovec, 29. aprila. (DunKU.) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora poroča: Situačiisko poročilo z dne 29. aprila ob 8. uri zjutraj: Rano ziutraj jc nenadoma napadel sovražnik naše straže pri Vovbrah. Dulah, mostu čez Dravo pri Zakamnu, pri Kočuhah, Bajtišah in Pod-rožčid. Sedanji položaj: Labudski odsek nei*j.'- smenjen. Pri Vovbrah se bojrjejo. Odsek Trušnje negotov.. V Žihpolskem odseku je položaj isti kakor začetkom premirja. Južno Drave so lastne čete cb glinjski lizijeri zavrnile sovražne oddelke. Pri Bajtišah in Ljubelju se bojujemo. Pod-rožčica je sredi srditega boja.
Opetovano smo že poročali, kako se obnašajo nemške tolpe na našem ozemlju. Da je prišlo do tega razvoja, je popolnoma umljivo, če se pomisli ua cel državni ustroj v Nemški Avstriji. Posamezne kronovine, posebno pa Koroška in nemška Štajerska, se obnašajo tako, kakor bi bile popolnoma sarnostojue aii pa kakor bi vladale tudi čez državne zastopnike na Dunaju. Zato ne vživa dunajska vlada, posebno na Koroškem nobene avtoritete. Toda tudi na Koroškem je prvotna deželna oblast zgubila malo nc da vso avtoriteto. Tudi to je razumljivo, Nemški nacijonalni voditelji se oklepajo svojih poslanišlcih mest in svojih korit, ne da bi bili v stanu skrbeti za to, da uprava primerno funkcijopira. Glavna stvar je tem ljudem nacijonalno hujskanje proti Slovencem, zatiranje istih in udejst-vitev nemškega impcrijalizma. Sicer pa je prešla oblast prav kmalu tudi v vojaškem oziru na tako imenovane • Soldatenratc«. Toda tudi vojaščina se je kmalu delila v posamezne garde in sicer v rdečo gardo, belo gardo, ki sta si nasprotovali. Od teh se razlikujejo zopet triarinerji in v zadnjem času Tirolci. Že konccm novembra in začetkom decembra 1918 skušali so se Nemci teh elementov otresti na ta način, da so jih skušali poslati na deželo. Toda takrat jih je bilo še primeroma malo in ni jim bilo mogoče premagati slovenske vojaške oddelke in slovenske straže. Da je bilo to mogoče, so si nabavili nemški nacijonalci raznih brezposelnih postopačev in raznih nemških krajev in oborožili tudi nemško ljudstvo na Koroškem pod pretvezo, da ic treba vreči Kranjce iz dežele. Ko sc jim i« to vsled velike premoči posrečilo, so dosegli obenem prvotni svo' namen ludi v tem oziru, da so poslali vse-te dvomljive elemente v slovenske dele Koroške tako-rekoč na prehrano in pašo. Skrbeli so pač za to, da so dobivali kolikor mogoče mnogo plače, nc pa tudi živeža, in popolnoma razumljivo je, da go vojaki posebno pozneje, ko so popolnoma podivjali in ko so kolikor mogoče oficirjev spravili iz svoic *rc-clc stran, jemali in ropali ra slovenskih tleh, kjer in kar 5.0 dobili Tudi v tem oziru ic Da razoolatfo nebioi uradnih protokolov
od beguncev in očividcev in smo tudi v tem oziru poročali že nebroj tolovajskih dogodkov, katere so zakrivile nemško tolpe na našem ozemlju. Nemški listi so na to odgovorili s trditvijo, da mi pretiravamo, ali pa so vse od kraja tajili, ne da bi se brigali za posamezne trditve.
Tatvine živeža so na dnevnem redu; iz zadnjega časa navajamo pa nekaj večjih nasilstev kot sliko za splošno trpljenje našega ljudstva, V velikovški okolici so na primer nemške tolpe v raznih krajih postavile se na stališče, da je zemlja in imovina splošna last, ter so zaradi tega razdelili alj dali v najem zemljo raznih beguncev in prodali tudi premičnine. Izkupilo so seveda ohranili zase. Tako ravnajo pa tudi večkrat s Slovenci, ki niso pobegnili, tako n. pr. niso dali nekemu kmetu (ime nam je znano), da se vsejc spomladno žito, češ, posestvo jc last soldatenrata in posestnica nima nič govoriti. Posestvo ponujajo za 14.000 kron.
V Grebinjskem kloštru so pobrali nečakinji župnika K., kateremu so že prej oplenili vse župnišče, sedaj še zadnjo svinjo, io ubili s sekiro in jo odpeljali.
Ko sc je hotelo oddati polje in travniki župnika Volaučnika, ki je interniran v Celovcu, v rajem, so prišli nemški vojaki z Lipice iu trdili, da daje zemljišča odslej samo občina v dogovoru 7 vojaki v najem.
Tudi v slovenskem Plajbergu divjajo na sličen način.
Pri Boštetu so vzeli dosedaj dva vola, enetJa konja z opravo, 8 ovac, enega pita-nega prsšiča, 18 met. stotov žita in vso moško in žensko oblekp; ravno tako so vzeli ves živež in vso obleko pri Ravču in v župnišču. V slov. Plajbergu ni hiše, kjer bi ne bili kaj pokradli. Posebno so sc ska-zali ludi v zadnjem času okoli Vernperga in občinah južno od Vrbskega jezera.
Če kaj druzega nc morejo storili, kopljejo okoli slovenskih hiš v bližini fronte strelske jarke in izzivajo odondod slovenske vojake, da tja streljajo, tako da imajo potem priložnost zažgati hišo. Negi cd c na lo, ca od'•a sle ženske pred njimi nikjer niso varne in se vršijo posilstva v več krajih, ie pripetilo tudi žc Večkrat, da so posilili, tako tudi n. pr. v Dračju, 15- in 12-let.no dekleta.
Če kaj drugega nočejo, pa. silijo žensko, da jim pomagajo pri tatvinah ,držati vreče, svetiti itd. V Vovberskih gorah je pri slični priliki neka noseča kmetica zbežala skozi okno. Vojaki so vdrli za njo, jo ujeli in io v grmovju blizu oropanega kmeta posilili. Pri teh nečloveških činih, posebno pri ropanju, pa v zadnjem času tudi ne prizanašajo več nemškim posestnikom. Tako so sc spravili, tudi na gozdove barona Belldorfa, kjer sekajo, kar morejo in odvažajo les, Pri tem jim pomagajo tudi popolnoma na boljševiški način tisti kmetje, ki so kot Bnuerriwehr oboroženi In so neka pomožna tolpa. Nemški listi so cioigo časa vse te stvari zamolčevali alj opravičevali, V zadnjem času pa se celo že ' Freie Stim-men« v raznih člankih zgražajo nad temi tolovaji, Tako pišejo dr.e 16. aprila 1919: »Des Rauberunwescn am Lande nimmt in eršehreekender Weise uberhand.-- Potem popisujejo tolovajstva v nemškem kraju Strassburg. Članek se konča t velepo-membnim priznanjem: -Mit deiu Bolsche-wiken-gosindel mul) griinčllich aufgeraumt werden.«
Da so oropali v bližini Brez tudi grad gospoda predsednika deželne vlade za Slovenijo, to seveda nemški lisi tudi pri tej priliki zamolči. Znani so tudi slučaji, da zahteva nemška sodrga najprej živež, čc pa tega ne dobi. potem denar. To sc je zgodilo n. pr. nekemu znanemu posestniku v Brojr.h pri Rožeku, kjer so na la način izsilili 3000 kron.
Že iz teh okolščin jc posneti, da na Koroškem ni več nobene disciplinirane redne vojske. Oficirji so večinoma samo po mestih in še tam nimajo nobenega vpliva. Te tolpe ne vbogajo nobenemu povePu, ki njim nc ugaja in sploh n? priznajo častnikov, če se jim nc zljubi To sc ic n. pr. pokazalo tud: takrat, ko jc bila \ Celovcu pokazalo tudi takrat, ki je bila v Celovcu frantoska komisija. V z? Mjem času na tudi Soldatenrat nima več zadostne mr.čL
Če se tem tolpam zljubi, sc tudi Soldaten-ratu nc pokorijo, Ako Soldatcnrat proti kateremu zločincu postopa in ga zapre, ga mora končno zopet izpustiti, kakor se je to zgodilo v Celovcu, ko so vojaki divjali v slovenskem komisarjatu in pa v pisarni dr. Mtillerja. Ententa naj nam odgovori, če naj pri takih razmerah šc vedno čakamo in čc naj šc vedno odlašamo rešitev naših rojakov in podkrepitev mirnih elementov, bodisi da so to Slovenci ali Nemci?
Mirovni posvet.
LDU Pariz, 28. aprila. (Brezžično.) V
današnji plenarni seji mirovne konference je bil sprejet načrt zveze nar odov. Umaknili so vse spreminjevalne predloge.
LDU Pariz, 28. aprila. (Brezžično.) Mirovna konferenca jc imela danes popoldne v ministrstvu za zunanje stvari svojo peto plenarno sejo. Prcdji^edoval je Clemenceau, na njegovi desni steani jc sedel Wil-son, na levi pa Lloyd George. Na dnevnem redu so bile nastopne točke: J. Odobritev zapisnika zadnje seje. 2. iP<pročilo komisije o zvezi narodov. 3. Razprava o pogojih o delavskem razmerju, ki.se naj prevzame v mirovni dogovor. 4. Načrt,mirovnih členov, ki jih je pripravil za konfejvanco redakcijski komitej.	ukt
LDU Pariz, 2S. aprila. (Brezžično.) Svet trojice sc je v pc^redeljek dopoldne ponovno pečal z vprašanjem Kiaučaua in z japonskimi zahtevami, Od japonskih delegatov se ni nihče udcle$jj te seje. Kakor je informiran »Temps«, j$,[baje prišlo do načelnega sporazuma, da se odreče Nemčija svojim pravicam do Kiaučaua in Shan-tunga v prid Japonski.
LDU Berlin, 28. aprila. (DKU) WU
f>oroča: Kakor se tukaj doznava iz Versail-esa, so francoske oblasti članom nemške mirovne delegacije v popolnoma zadovoljivem obsegu zajamčile svobodo.
LDU Amsterdam. 28. aprila. (DunKU.) »Allgcmeen Handelsbladu sc poroča iz Pariza: Belgija bo dobila Malmedy z okolico, Francija in Anglija pa Porenje, katero zasedeta za dobo 15 let, in sicer Francija s približno 200.000 možmi, Belgija pa z 20 000. Stroške zasedbe Porenja plača Nemčija. Razen tega ima Belgiia pravico proste vo/njc po Renu. Revizija dogovora iz leta 1838 sc poveri komisiji, ki sestoji iz enega Belgijca, enega Francoza, enega Ho-lanoca in enega Angleža. O tem se pa ne bo ničesar govorilo v mirovnih preliinina-rijih, istotako tudi ne o limburškcm in lu-xemburškem vprašanju, čeprav ic zadnje vprašanje pravzaprav žc rešeno s tem, da je Francija prostovoljno Belgiji prepustila lastno dispozicijo. Kar se tiče financijelne ureditve jc dobil Hymans zagotovilo, da dobi Belgija, če Nemčija, kakor sc pričakuje. plata takoj 25 milijard Franciji, od tc svotc 7 milijard.
Rcšiio narodno mm Wiisonu.
LDU. Reka. 2°. aprila. Narodno veče z.; Reko in Sušak je poslalo predsedniku NVilsonu v Pariz to-lc brzojavko Zahvaljujemo se Vam iz vsega srca, da ste se tako odločno zavzeli /a našo pra\ično stvar. Verujte nam, gospod predsednik, da sc hvaležnostjo omenja Vaše ime po vsi Jugoslaviji od prve palače do zadnje koče in da ostane vedno v srcu jugoslovanskega naroda.
Po osHi&tfu StalUssnou iz Pariza.
Francosko časopisje sc strinja z Wilsonom.
LDLI. Bern, 28. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: ■ New Vork Herald- graja Wilsona in pravi, da predsednik sodi napačno o čustvovanju Amerikancev, ako v njih imenu zahteva od Anglije in Francije, naj zatajita svoje obveznosti do Italije Pravičnost zahteva, da dobe Reko Italijani, ne pa Hrvati, ki so s Sorili na strani Nemcev. — Times« napovedujejo, da bosta Orlando in Son-nino kljub vsemu končno le podpisala mirovno pogodbo. Res je, da je Italija podpiral; svoje zaveznike na bojišču, toda dobi ,i je tudi sama od njih izdatno pomoč. Kakoc v '-ojni bo tudi v miru kolikortoliko navezana na podporo svojih zaveznikov. — Večina pariškega časopisja. ki živahno komentira italijansko krizo, sc nagiba k nar.iranju, po katerem dejstvo, da italijanska delegacija eventualno nc bo glasovali, ne mere resno ogrožati končnega sklepa mirovne pogodbe. Glede spor.-1 \ \driji zastopajo listi večinoma stališče Vfilsona in smatrajo Orlandov odhod iz Pariza kot cmfatičcn čin. ki odgovarja popolnoma italijanskemu značaju. — Senator Johnson iz Kalifornije in več drugih uglednih senatorjev sc popolnoma slrinia r. Wilsonom. Zagotavljajo, da bodo tali brezpogojno n i njegovi strani, dokler bo vztrajal na svojem stališču, da se morajo razveljaviti vse tajne pogodbe, ki hočejo svoievoHtio razoolatfati r narodi.
Komentarji k pariškemu sporu.
LDU. Bern, 28. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Odhod Orlandov, njegov namen, da stopi v stik s parlamentom, kakor tudi Orlandov odgovor Wilsonu, v katerem povdarja složno voljo italijanskega naroda, vse to je izzvalo obširne komentarje v časopisju, pa tudi predloge, kako naj se reši ta stvar. Insinuarija, da bi mogla Italija pozvati na krmilo Giolittija, se smatra za navaden bluff. Nekateri optimisti levice menijo celo, da bo prišel na površje Bissolati, ki jc pa ravno toliko kriv kot Orlando, da je danes italijanska javnost tako zagrizena glede Reke. Črnogledi in konservativci pričakujejo, da se Orlando kot nosi-telj volje parlamenta in vse Italije zmagoslavno vrne v Pariz. V nekaterih Italiji naklonjenih krogih gotovih angleških časnikarjev, ki zastopajo konservativno stru-jo časopisja in kritizirajo tuintam tudi Wils0na, zavračajo celo prigovore Orlan-da na \Vilsonovo poslanico, ki je bila za pretvezo, da se jc obrnil Orlando do italijanskega naroda, s Čimer se more samo koristili. Wi!sonovi prijatelji izjavljajo, da je Wilson še pred objavo svoje poslanice vedel o brzojavki, katero je poslala večina italijanskega parlamenta Orlandu, kakor tudi o gonji v časopisju in o manifestacijah v raznih mestih. Ti pojavi, ki kažejo, kako zelo je nahujskano italijansko javno mnenje, ga niso zastrašili, ampak nasprotno, potrdili so ga v njegovem preverjenju o potrebi, apelirati na razumnost in demokratično čustvovanje italijanskega naroda. — Italijanski delegat-je, ki so ostali v Parizu, ne prisostvujejo sejam.
Osnovanje ljudske stranke
za Hercegovino.
Zaupni sestanek mostarskih Hrvatov-katoličanov, ki je bil na velikonočno soboto, se je izjavil sporazumnim z načeli hrvatske ljudske, stranke ter je sklenil, da pristopi k organizaciji te stranke za mesto Moslar in Hercegovino. Mosfarska >Na-rodna Sloboda« piše z ozirom na to dejstvo:
Zopet je izpregovoril Mostar v najusodnejših časih, ki jih preživlja hrvatski nared. V zavesti svoje stare tradicije, jc pozval vse Hrvate Bosne in Hercegovine, da se brez odlašanja organizirajo in'združijo s svojimi somišljeniki v drugih deželah, zlasti s Slovenci in da tako zagotove svojo narodno bodočnost. Premalo je nas bosenskih in hercegovskih Hrvatov katolikov, da bi mogli imeti v naši novi državi odločilno besedo. Premalo je 450.000 ljudi in samo majhno število poslancev more iziti iz naših vrst, da bi nas mogli sarui varovati in zagotoviti nam zdrav in neoviran i narodni razvoj. Zato se hoče solidna orga-| nizacija naše hrvatske ljudske stranke oslo-i niti na veliki organizem 'rudske stranke v ; ostalih hrvatskih in slovenskih deželah.
Pri tem velikem združenju hoče biti Mo-; star s Hercegovino prvi na delu. Izvesti j hočemo organizacijo stranke do najzadnje ' hercegovske vasi, a klub hrvatske ljudske stranke v Mostam hoče neprestano dajati 1 impulza razvoju te naše prave narodne stranke in z ozirom na lo tudi razvoju našega naroda v Hercegovini, Od vseh hrvatskih pokrajin se je prva organizirala ' Hercegovina, najzavednejši del hrvatskega . naroda. Za Hercegovino bodo stopile v vrste naše skupne stranke Dalmacija in i Bosna, Banovina, in kadar bo Previdnost i odstranila tujo roka s prsi hrvatskega na-| roda, se bo organizirala Istra, Reka in dru-\ gi naši kraji* Resolucije hercegovskega du-I hovništva in zavednega inosiarskega mc-, šČanstva iz Velikega tedna 1919 niso pokazale nove poti samo Hercegovini, temveč vsemu hrvatskemu narodu. V zmislu teh resolucij sc bo združil z nami vsak pošten katoliški Hrvat, ki bo z veseljem podpiral po svoji organizaciji sorodno organizacijo naših bratov muslimanske vere. V skupnem delu za dobrobii domovine se bodo našli v hrvatski ljudski stranki vsi meščani, uradniki, delavci, kmetje in duhovniki. V njej bodo našli j.aščito svojih pravilnih interesov. Ljudska stranka bo vedno neprijatcljica vsem nasilnikom in zatiralcem naroda, najodločncjša nasprotnica vseh pijavk in narodnih dušmanov. Zato je delo za njo delo za Boga in narod!
Na omenjenem zaupnem sestanku so bili izvoljeni v odbor: Doko Pavo, Jurko-vič Ljubo, Kramer Gjuro sin, Matic fra Avguštin, Musa Pero, Mandič fra Dominik, Milkovič Jakov, Mušanovič Josip, Puljič Jure, Rimac Mate, Smoljan M. Nikola, Ša-rac Frano, Tandarič Antun, Vlaho Žarko, Zubac Mate.
Ta odbor ima nalogo, da čimpre prične z organizacijo stranke. Odbor se rnore naknadno razširiti, a pri ustanovni glavni skupščini sc bo izvolilo definitivno vodstvo stranke za Hercegovino. Mnogi meščani in kmete, ki niso bili na sestanku, so sc izjavili sporazumne z osnutkom stranke in da bodo oristooili vario.
Laško nasilstoo v Idriji.
Pred 14 dnevi sc je pripeljal civilni komisar v Logatcu, italijanski major Melone v Idrijo, ter zahteval od učiteljstva, naj prosi za službo pod italijansko vlado. Vročil je učiteljstvu pismen ukaz, da bo vsak, ki ne prosi, iz službe odpuščen, oni pa, ki iz političnih ozirov ne vlože prošenj, bodo vrhu tega kaznovani; pri tem je vpil na navzoče: »Mi vam plačamo, zato nas morate prositi in nam služiti,« Izvajanjem omenjenega majorja učiteljstvo ni zaupalo, ker je sumilo, da namerava te prošnje izrabiti v politične namene in je vsled tega mesto prošenj za sprejem v službo vložilo posebne vloge, v katerih izraža, da hoče službovati v zasedenem ozemlju do defini-tivne določitve državnih meji. To je storilo, ker je njegova dolžnost varovati koristi učeče se mladine. Dne 15. t. m. se je omenjeni komisar zopet pripeljal v Idrijo, poklical k sebi voditelje vseh šol ter jim najprej obetal sijajne plače pod italijansko vlado; nato jim jc vrnil predložene vloge in zahteval od njih prošnje, ki morajo biti jasne in brez političnih opazk. Ravnatelj idrijske realke Baebler je nato v imenu učiteljskega zbora državne realke izjavil, da učitelji zavoda ne vložijo drugačnih prošenj, kakoršne so žc vložili, ker so tc vsekakor dovolj jasne. Nato šele mu je izročil major Melone dekrel, s katerim ga governalorat v Trstu brzojavno odpušča iz službe ter ukaz, takoj izprazniti stanovanje v realčnem poslopju. Ravnatelj je vprašal za vzrok odpusta, nakar mu je major odgovoril, da mu vzrok ni znan. Tudi učiteljstvo drugih zavodov je soglasno izjavilo, da ne vloži drugačnih prošenj. Vse učiteljstvo je torej smatrati za odpuščeno. Ravnatelja Baeblerja so začeli karabinerji nadzirati in zastražili so njegovo stanovanje. Ko je le-ta zvedel, da ga hočejo internirati in odpeljati v Afriko, je preoblečen prevaril straže ter zbežal v hribe. Štiri dni in štiri noči se je skrival in končno se mu je posrečilo prekoračiti demarkacijsko črto.	P. P.
Haše šolstvo.
Vsled državnega preobrata silijo povsod reforme na dan. Tudi v šolstvu se prav pridno gibljejo in snujejo nove zakone in odredbe; tako za univerzo, za srednjo, meščansko in ljudsko šolo. V Ljubljani je v ta namen sklicanih več komisij in anket. V nekaterih anketah je prav živahno življenje, Zdaj je namreč čas, si marsikateri anketar misli, da prodrem s svojimi nazori, ki jih zato temperamentno zagovarja in istotako temperametno mu jih izpodbija nasprotnik. Konservativci in novo-strujarji se spoprijemajo, da je za opazovalca zabavno in poučno. Vsi pa delajo, vsaj tako se mi vidi, račun brez krčmar-ja. Šolstva ne bodo ustvarili ne eni ne drugi; zgradilo ga bode naše zdravo ljudstvo.
Centralizacija ali avtonomija šolstva? Takozvani novostru-jarji stremijo za centralizacijo vsega šolstva. Avtonomisti pa vidijo v tem potis-njenje naše kulture najmanj za 50 let nazaj. Vzrokov nc moremo navajati, da ne. žalimo koga; v naši dobi je namreč vse silno občutljivo in resnica — bode. Kdor pa ima praktično opraviti v teh vprašanjih, postane prej ali slej iz Savla — Pavel.
Univerza. V zahtevi po lastni univerzi pa je vse edino; inteligenca vseh svetovnih naziranj in tudi narod kot celota. Težko jo pričakujejo zlasti slovenski učitelji, ker vidijo v nji rešitev duševne in materijalne bede.
Srednja šola kriči po reiorm;. Tu se bode vnel še velik boj. Konservativci jo zagovarjajo in ne dovoljujejo večjih bistvenih izprememb. Naslanjajo se na klasične jezike, ki so po njih umevanju edina vez z učenim svetom. Reformatorji pa kličejo I bolj po praktičnih vedah in zahtevajo* enotnost šol. Kdo bo zmagal?
Učiteljišča. Učiteljišča se dvignejo še nad srednjo šolo po sklepih ankete. Obisk bode trajal pet let. Na učiteljišče bode sprejet le tisti dijak, ki ie z uspehom dovršil spodnjo srednjo ali strokovno osnovno šolo (tako sc bode imenovala v bodoče sedanja meščanska šola). l<čne knjige na učiteljiščih bodo odgovarjale po vsebini onim višje gimnazije. L*čni predmeti: verouk, pedagogika, to je: vzgojeslovje in du-šeslovje. logika in didaktika, zgodovina vzgoje in pouka, pedagoška praksa z ozirom na mladinsko skrbstvo; (dušeslovje s posebinm ozirom na mladinoslovje); metodika in praksa pouka; učni jezik slovenščina in hrvaščina; francoščina; zemljepis z upoštevanjem geologije; zgodovina in ustavoznanstvo; matematika z enostavnim knjigovodstvom; prirodopisje z vajami; prirodoslovjc z vajami; obče zdravstvo z upoštevanjem otroškega zdravstva in alkoholizma; prostoročno risanje; geometrijsko risanje; lepopisjc; stenografija: telovadba in drtigc telesne vaje; glasba, in sicer petje in gosli (z možnostjo oprostitve).
Na moških učiteljiščih se poučuje razentega kmetijstvo v zvezi z n a -rodnim gospodarstvom iu moška ročna dela; na ženskih učiteljiščih v gospodinjstvu in o kuhi. Ženska ročna dela ter higiena d o -jenca s praktičnimi vajami v otroški bolnici. Vse to obvezno! Neobvezno pa: učenje živih tujih jezikov, pouk v dvostavnem knjigovodstvu, v strojepisju, v govorništvu.
Meščanska šola, bodoča strokovno-osnovna šola, postane tip spodje srednje šole. Doslej ni imela te veljave; bila je le nekaj več od sedanjih osemrazred-nic. Podajala bode neko zaokroženo znanje in se bode ozirala na praktične krajevne potrebe. Ustanovi se povsod tam, kjer so osemrazrednice, ki vsled tega odpadejo.
Osnovna, to je sedanja ljudska šola, ' se bode delila v nižjo in višjo stopnjo. An-ketarji, zastopniki -ljudske šole, so hoteli ime ljudske šole spremeniti v narodno šolo, čemur so zastopniki srednje šole ugovarjali, češ: narodne so tudi srednje in vse druge šole. Večina je odločila. Zanimiv je tudi predlog -Zaveze«, ki je bil t večino enega samega glasu (po mnenju pisca teh vrstic jc to glasovanje neveljavno) sprejet, in ki teži za tem, da si učiteljstvo vsake posamezne šole voli voditelja ali upravitelja, kakor ga hočejo nekateri nanovo prekrstiti, za dobo 6 let< Če je to pametno in v korist šolstva, ogla« sijo naj se prizadeti. Dolgo dobo let se že trudi učiteljstvo, da bi doseglo enake pravice 7. drugimi stanovi — tu pa hočejo nekateri zopcl za učiteljski stan posebno izjemo, katero moramo odklanjati, ker se nam vidi v vsakem pogledu kvarna. Po tem sklepu bi nadučitelj, ki že veliko let službuje v kakem zakotnem in oddaljenem kraju, ne mogel prositi za voditelj-sko mesto na šolo v bližino mesta. To nŽ prav nič demokratično — ampak krivično! Upamo in smo tudi prepričani, da se to ne uzakoni.
Ifisoka šola — tehnikom!
Deželna vlada za Slovenijo je v seji dne 26. t. m. sklenila, da se ustanovi tehniško - visokošolski tečaj Ljubljani, ki bo v mesecih maj — november t. 1. izvršil poduk dveh semestrov I. letnika tehniške visoke šole, oddelka gradbenega, slrojno-elektrotchniškega, ru. darskega in zemljemerskega, Vodstvo in uprava tega tečaja se poverita posebnemu kuratoriju. To je dogodek, ki ga beležimo, da o njem zazna občinstvo. Bodi nam dovoljeno, da se dogodka veselimo. Da 6e zahvalimo članom deželne vlade, ki so pogumno položili temeljni kamen bodoči veliki stavbi, da priča o naši kulturni sili. Bodi nam dovoljeno, da izražamo svoja ču-stvar, ko nam v radosti zatrepečejo srca! Kar ni bilo mogoče v prastarem mehkužnem robstvu pod rodbino tuje krvi in tuje morale, to dosegamo in dosežemo v lepših dnevih, ki nam zasijejo. Vstvarjamo si visoko šolo, vstvarjamo si vseučilišče! Sebi kulturno ognjišče, narodu jasnejšo bodočnost.
Na stežaj so nam odprta vrata v nove zgodbe. Treba nam delavcev, da ugladijo narodu pol, da zidajo železno cesto in mostove in predore vse do tam, kjer sije solnce blagostanja, zadovoijnosti. V mogočnih tvornicah ropočejo stroji; iz temnih rovov dvigajo žlahtno rudo, iz peneče vode izvira čudotvorna sila bliskovice. Treba delavcev, mladih, pogumnih, navdušenih, Hitite( pridite, ki čakate doma in Vi, ki tožite v mrzli tujini — v domačiji se odpira delavnica! Res — da Vas čaka mnogo in ne lahko delo, a naj Vas bedri zavest,, da delate sebi v prid in narodu svojemu v korist. Naj Vas vzpodbuja misel na resne može, ki so poklicani, da prvič predavajo na domači visoki šoli, da srečni mladini izročajo plodove trudapolnih let. ln šc ena prošnja naj nan> bo dovoljena, ko tznanjamo blago-vest: Ne zabite, da visokošolski študij ni namenjen zgolj praktični izvežbi. Vse širši je njega namen, višja njegova naloga. Kdor vstopi v visoko šolo, mora imeti v sebi stremljenje po znanstveni naobrazbi, po oni kulturni stopnji, ki jo dosežeiVio Ie z resnim, smotrenim in vztrajnim vežbanjem uma in duha. Upamo, da nam bo kmalu daift prilika, da dokažemo svojo resno vo 1 jo i v tem pogledu. Kajti tehniško-visoko-šolski tečaj naj pripravlja pot ljubljanski univerzi. Ko si priborimo svoje v seučilišče, ko sc nastani v Ljubljani Alma mater labaccnsis, takrat nam bo pokazati, da smo v vsem pogledu dobri sinovi skupi ne matere, da ie tehniška fakulteta sicer prva po rojstvu, a nc le po rojstvu. In se-daj — na delo!
V Ljubljani, dne 27. aprila 1919,
Društvo inženirjev v Ljubljani inž. Srtgar, 1. r.
Subkomisiia za tehn. fakulteto1, suklie. t. r
Shod služkinj*
V nedeljo so imele naše služkinje shod v Mestnem domu. Okrog 1500 jih je prihitelo na zborovanje. Kaj takega Ljubljana res še ni videla; shod služkinj je pač tudi znamenje časa.
Zborovanje je bilo sijajen dokaz o zrelosti in zmernosti naših deklet. Slišati ni bilo nobenega pretiravanja. Iz vseh govorov je odsevala ena misel: Hočemo biti služkinje, ki poznajo in izvršujejo svojo dolžnost, zahtevajo pa tudi pravice, ki gredo človeku in delu.
Da iščejo sporazuma in ne kakega nepotrebnega boja z gost larji in gospodinjami, kaže to, da so povabile na svoje zborovanje tudi svoje gospodinje. Več odličnih dam se je udeležilo shoda, vse so z zanimanjem in odobravanjem sledile govorom služkinj. Na zborovanje je prihitela tudi ga. dr. Brejčeva, v imenu Slovenske ženske zveze je pozdravila zborovalke njena predsednica ga. ing. Remceva, v imenu Zveze trgovskih nastavljenk in uradnic pa gdč. Ašič,
Zborovanje je prav spretno vodila Helena Jeretina, predsednica Zveze služkinj, V svojem pozdravnem govoru po-vdarja, da hočejo služkinje, organizirane v Zvezi služkinj, poznati svoje dolžnosti, čas in razmere pa zahtevajo, da se organizirajo tudi služkinje, da skrbe za svojo izobrazbo in svoje koristi.
Gospa prof. Stupica je v zanimivem !n poljudnem govoru pojasnjevala, kako je krščanstvo rešilo sužnjo iz njenih okov in ti dalo dostojno mesto v družini Tako tudi danes vlada le tam pravo razmerje med gospodarjem in služabnico, kjer se oba držita krščanskih načel pravice in ljubezni.
Julka Breznik je v živahnem govoru kazala na težko službo služkinje zlasti med vojsko in kako je pogosto žalostno njeno stanje ob nezadostni plači, hrani in nezdravem stanovanju. Povdarja, da se ravno one služkinje, ki so v odboru Zveze služkinj, ne morejo pritoževati nad svojimi službami, pač pa se morejo potegovati za mnoge tovarišice, ki žive v razmerah, ki bijejo v obraz pravičnosti in ljubezni.
Živahno odobravanje zborovalk je pogosto prekinilo njena izvajanja. Na njen predlog so bile nato soglasno sprejete sledeče resolucije:
1.	Krščanske služkinje, ki stojimo na stališču, da je služabnica članica družine, ne pavdarjamo svojih pravic, ampak hočemo poznati tudi svoje dolžnosti.
2.	Z ozirom na stališče služkinje v družini se ne more določati natanko število delavnih ur na dan, zahtevamo pa zadosten nočni počitek. Vsaka služkinja mora imeti ob nedeljah in praznikih dopoldan toliko prilike, da lahko zadosti svojim verskim dolžnostim, popoldan pa okrog pet ur prostega časa. V posameznih .slučajih se more nedeljski popoldanski počitek prenesti na kak drug dan. Med tednom, morda v četrtek, naj ima zadosti prilike, da si lahko zašije obleko. Vsako leto imej na razpolago vsaj Mdnevni dopust.
3.	Stanovanje služkinje bodi dostojno ln zdravo. Plača bodi primerna delu in zmožnosti sluJ.ti.nje, biti pa mora vsaj tolika, da zadostuje za njene potrebe in da si služkinja z varčnostjo lahko čudi kaj prihrani za starost.
4.	Zveza služkinj bo brezobzirno nastopala proti takim družinam, v katerih jc v nevarnosti dekliška čast in poštenje služkinje. V tako družino ne sme nobena članica Zveze služkinj.
5.	Od vlade zahtevamo, da se zavzame tudi za uas in da izvede zavarovanje za starost, onemoglost in bolezen.
6.	Vse služkinje poživljamo, da vstopijo v Podporno društvo za služkinje, ki je naše strokovno društvo in hoče skrbeti za bolne, onemogle in brezposelne služkinje in stremi za tern, da jim pridobi tudi kako hišo kot dom iu zavetišče,^
Nato je nastopila Justina Strniša in tovarišicam dokazovala, kako je potrebna tudi za služkinje organizacija v svrho splošne in stanovske izobrazbe in zato, da skrbi tudi za gmotne koristi njih stanu. Razložila je pravila Podpornega društva za služkinje, ki je njih strokovno in podporno društvo in povabila vse tovarišice, naj se vse združijo v skupni organizaciji. Tudi njenim izvajanjem jc sledilo živahno odobravanje.
K besedi se je oglasila tudi gdč. Cilka Krekova, ki je povdarjala, da so med vojsko tudi gospodinje mnogo trpele in da naj služkinje upoštevajo izvanredne razmere časa.
S pozivom na skupno delo in medsebojno pomoč je nato predsednica zaključila zborovanje, ki jc trajalo skoro dve uri.
Podpisujte 47<državno posojilo!
Dr. Morošge u Bal-
macijji.
Organizacija IjucSs&e stranic©.
Split, 29. aprila. V soboto zvečer je došel v Split ministrski podpredsednik dr. Korošec. Na obali ga je sprejela velikanska množica ljudstva. Meščanstvo mu je prirejalo sijajne ovacije ter ga med neprestanim klicanem spremljalo do hotela »Salona«. Na poti v hotel je dr. Korošec moral dvakrat nagovoriti množico. Nato so sc manifestacije nadaljevale po mestu,
Split, 29. aprila. V nedeljo je dr. Korošec v spremstvu delegata dr. Stanka Baniča in dr. Rogulje v avtomobilu dospel v Sinj. Vračal se je preko Kaštela-Trogira, Namen potovanja je bil, da dr. Korošec stopi v stik z dalmatinskim ljudstvom, da čuje njegove želje in potrebe.
Sinj, 29. aprila. Dr. Korošec jc bil v Sinju sijajno sprejet. \ > uradništvo Sinja mu je prišlo nasproti z godbo. Navzoča je bila velikanska množica ljudstva. Gospodična Anka P e r k o v i č je dr. Korošcu poklonila kito cvetja. Na glavnem trgu je dr. Korošca v imenu kmetov pozdravil se-Ijak Nakič. V imenu meščanstva je govoril Borkovič. Dr. Korošec se je zahvalil in povdarjal potrebo dela za ljudstvo. Gospodične so dr. Korošca obsule s cvetjem. Govoril je tudi delegat Banič. Po vseh ulicah, koder je hodil dr. Korošec, ga je spremljala velika množica ljudi, ki je klicala: Živio dr. Korošec! Živio Jugoslavija! ter ga obsipala s cvetjem.
Sinj, 29. aprila. Minister dr. Korošec je s seljaki povsod imel zaupne sestanke, na katerih se je polagal temelj organizaciji ljudske stranke in kmečke demokracije. Izvoljeni so odbori kmetov. Vsi kmetje so sprejeli soglasno načela ljudske stranke. Uspeh ljudske stranke je izven vsakega dvoma. Vsa duhovščina, redovna in svetna, skupno s kmeti neomajno stoji na načelih ljudske stranke,
Split, 29. aprila. Na povratku iz Sinja se je vračal dr. Korošec skozi Kaštele. V Kaštel Lukšiču in v Kaštcl Gomilici se je dr. Korošec posvetoval z odposlanci kmetov.
Trofjir, 29. aprila. V Trogiru je bil dr. Korošec sprejet od množice ljudstva, ki ga je prišla čakat z godbo na čelu. V imenu množice ga je pozdravil Brajčevič. Tudi tu je imel dr, Korošec na množico nagovor.
UsfanoiVHi elssui zMt Jugoslovanska IssKečfee
V pondeljek, 5. maja ob 10, dopoldne se vrši v mali dvorani »Uniona« ustanovni občni zbor J. K. Z. Pravico do glasovanja imajo po pravilih JKZ vsi odborniki, oziroma namestniki okrajnih KZ, Pozivamo vse okrajne KZ, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže.
Pripravljalni odbor.
Politilne nmSca.
-f Resolucije kmečkih shodov. Na belo nedeljo se je na ozemlju bivše Kranjske vršilo veliko število shodov. Na 15 shodih so bile sprejete v glavnem sledeče resolucije:
1.	Na shodu Kmečke zveze na Mirni zbrani zborovalci poživljajo vlado v Belgradu, da podvzame vse korake, ki so potrebni za to, da se Italijanom iztrgajo iz rok okupirani kraji ter da se priklopijo naši državi cela Dalmacija z otoki, Reka, Istra zlasti pa Trst in Goriško do zadnje slovenske vasi.
2.	Zahtevamo, da se v naši državi vpelje popolnoma demokratična uprava in ustava ter demokratični volilni red s proporcem v javne zastope.
3.	Zahtevamo, da se ob končni ureditvi valute varujejo zlasti gospodarsko šibkejši sloji; tudi vojno posojilo, ki so ga morali podpisati vsled pritiska bivše avstrijske uprave, naj se uredi tako, da bodo varovani mali ljudje.
4.	Za ureditev valute in v pokritje vojne škode naj se takoj obdačijo vojni dobičkarji, ki so na račun vojske obogateli.
5.	Zahtevamo, da se davki v celi državi izenačijo, da se da pri določanju davkov besedo ljudskim zastopnikom v komisijah in da naj se določi za najmanjši znesek, potreben za življenje 10.000 K,
6.	Odpravi naj se neopravičena carina na oblačilno blago, sladkor, sol in petrolej, ki je v bivši Avstriji varovala domači pridelek, ki pa je sedaj v Jugoslaviji le krivičen konsumni davek.
7.	Znižajo naj se tudi neopravičeno visok i tarifi po železnicah.
8.	Zahtevamo, da se ob agrarni reformi upoštevajo zahteve zlasti malega kmeta in kmečkega delavca; graSčinska zem-
O
lja naj se dodeli zlasti onim, ki so io že do sedaj imeli v najemu in obdelovali. Popravijo naj se krivice, ki so se kmetu godile od strani graščakov.
9. Kmečko ljudstvo zahteva, da debi v zastopih svoje zaupnike, /lasti pa v višjem šolskem svetu, ki ima nalogo odločati v šolah na deželi.
Podobne resolucije so sklepali slovenski kmetje tudi na drugih shodih po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
-f- Srbi o dr. Korošcu. Glasilo Srbov v Banjaluki »Jedinstvena Država« prinaša o dr. Korošu zanimiv članek. Priobčujemo ga v celoti, ker je iz članka razvidno, kako nezaupanje so imeli Srbi v dr. Korošca in kako so spremenili svoje naziranje o njemu. Članek sc glasi: Katoliški svečenik in vodja ene slovenskih strank — je torej duhovnik, ki se peča v malem in velikem s politiko. Igral je veliko vlogo v slovenskem narodu in razpravah dunajskega parlamenta. Bil je in ostal je klerikalec. O njemu nismo imeli bog zna kako lepo mišljenje: sumili smo, da more ljubiti komaj svoj narod, a kaj še potem nas, ki smo bili Srbi in druge vere. Oni, ki vsakogar poznajo, so trdili, da jc zaupnik avstrijskega dvora in da napenja vse sile, da obdrži gospodstvo Avstrije in milost habsburške dinastije. Bili smo gotovi, da mu naše politične ideje nc bodo nikdar drage in da ne more biti naš brat in prijatelj ultra katoliški Slovenec. Naše vere so nas razdvajale in mi smo vsi zaradi vere gojili medsebojno nezaupanje. Ko se je habsburška dinastija in država majala, so oči dvora in avstrijskih državnikov večkrat pogledale na Slovenca Korošca. On je bil večkrat v avdijenci, ali tedaj so bile njegove misli in pogledi uprti na — Krf. Pravijo, da je nekoč cesar pred njim zajokal. Bil je eden prvih, ki je pustil Avstrijo v agoniji in šel, da se pokloni predstavnikom srbske države in naroda. Avstrija je izginila. Srbija je vstala in on je danes podpredsednik ministrstva in minister za ljudsko prehrano v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za današnje razmere so naša tri najvažnejša ministrstva rajdeljena tako: zunanje zadeve Hrvat Trumbič, notranje Srb Pribičevič in prehrana — naše vitalno vprašanje — Slovenec Korošec. Ko je prišel na mesto Korača, smo mi mislili, da je to velik po-grešek. On je duhovnik, služabnik božji, kateri sc nc bo mogel z uspehom boriti proti vsakovrstnim špekulantnim oderuhom, proti katerim ne more niti vsa žan-darmerija, policija in financa nič opraviti — kaj šele duhovnik. Mislili smo, da bo delal po onem svetem načelu: če te udari po levem licu, nastavi mu še desno. V resnici pa smo videli, bil je zastopnik ministra za gozdove in rudokope samo malo dni in že je zavil vrat vsem tujim podjetjem, ki so izmozgavali našo zemljo in naš narod. Sedaj jc kot minister ljudske prehrane začel brezobzirno bičati vse tiste, o katerih misli, da ne odgovarjajo nalogam dolžnosti in socijalne morale. Takoj je poskrbel in tudi že dobil večjo množino brane iz,Amerike. Čujemo, da bo odpotoval v Dalmacijo in da bo prišel tudi v Sarajevo. Ako tudi na tem svojem potu — kakor je začel — spravi nekoliko špekulantov v zapor — nas bit to veselilo in mi bomo temu duhovnu zelo hvaležni. A ko izvrši tudi ta posel — ko bodo vsi v zaporu! — ga bomo lepo prosili, da bo za nekoliko dni tudi minister notranjih zadev, da bo tudi nekoliko političnih špekulantov in zločincev pozaprl. Mogoče ni, ali nam se zdi, da ostali ministri nič ne de-! lajo. Toda mi potrebujemo ministrov kot je dr. Anton Korošec! Dajte nam takih duhovnikov in ministrov!
-f Laški list o Wilsonovi noti. Orlando-va »L' Epoca« pravi v polemiki proti \Vil-sonovi proklamaciji, da je ameriški predsednik šele sedaj odkrito pokazal svoje sovraštvo proti Italiji. V svoji proklamaciji odreka Italijanom ne samo Reko in severni del Dalmacije, kar jim gre že po londonskem paktu, ampak tudi vzhodno Istro. Po veliki (?!) zmagi, ki si jo je izvo-jevala Italija sama proti Avstriji, naj bode sedaj osleparjena in naj se odreče vsem narodnim idealom. Wilsonova trditev, da se naslanjajo dosedanja pogajanja na njegova načela, izražena v 14 točkah, ne odgovarjajo resnici, kajti prepustitev nemške sarske provincije Franciji v začasno posest ni nič drugega kot slabo maskirana aneksija. V svojo noto zanika Wilson vse dosedaj dosežene poravnave in pogodbe, se povznaša nad mirovno konferenco, razkriva diplomatične tajnosti, onemogočuje vsa nadaljnja pogajanja in odreka Italiji najelementarnejše pravice. Ker pa Italija dosedaj šc ni Wilsonova kolonija, laškim delegatom ni preostalo drugega, kot zapustiti Pariz in apelirati na italijanski narod, naj odbije sam nizki atentat ameriškega predsednika proti 6vojim zastopnikom, katerim odreka pravico zastopati narod. Mora, ki je ležala na italijanskem narodu, je izginila in Rim, ki je dela! svetovno zgodovino tisočletja, nc bo trpel in prenašal lekcije in robatosti kakega transatlantske-ga prezidenta.
-j- Italijanski (isti proti antantl. Rimska ^Tribuna* očita v skraiuo ostrem
članku Angliji, Franciji in Ameriki hinavstvo in licemerstvo radi novega stališča, ki ga zavzemajo te velesile v jadranskem vprašanju. Delovanje pariškega kongresa je imelo zastrti smoter, polagoma izločiti Italijo iz koncerta zapadnih velesil in zmanjšati njen vpliv in ugled. Wilson je skušal prisiliti Italijo, da bi sc udala, s tem, da ;e grozil z odhodom iz Pariza, a ko je videl, da 6e laški delegati ne dajo ustrašiti s takimi grožnjami, izdal je ameriški predsednik svojo proklamacijo polno zmot in zavijanj, kakor načelnik trusta, ki izda izmišljeno vest, da povzroči padanje akcij kakega podjetja, katero hoče dobiti popolnoma v svojo last. Wilsonu in antanti ne gre za Jugoslovane ampak za to, da se bankirji in delničarji velikih parobrodnih društev, kapitalisti in finančniki Anglije, Francije in Amerike polaste jadranskega morja. To kar ste skušale doseči Nemčija in Avstrija, hoče doseči danes antanta na škodo Italije. Jugoslovani služijo antanti samo kot orodje in figura, in Jugoslavija ni nič drugega kot politična maska tega ogromnega parebrodskega in industrijskega podjetja. Amerikanci iri Angleži pa se molijo temeljito, oni ne bodo delali svojih kupčij na račun in škodo Italije! Intervencija Italije je imela za nasledek (?!) poraz Nemčije in njenih nakan, one Nemčije, proti kateri ni imela Italija nik^i pravih vzrokov neprijateljstva, to naj si zapomnijo dobro francoski in argleški prijatelji. Antanta je dosegla svo;e namene s pomočjo Italije, sedaj par1 naj Italija prepusti vse plodove svetovne vojne angleškim in francoskim kapitalistom? Pcsest Trsta brez Reke nima nobenega pomena; ali je Italija krvavela za to, da izgubi :: Reko tudi Trst in da se polaste Reke njeni sovražniki Z njihovimi novimi gospodarji? Italila ni žrtvovala zastonj svoje stare zaveznike (Nemčijo in Avstrijo), da se obogate v njeno škodo angleški in amerikanski kapitalisti. To naj si zapomni gospod \Vilson!
-f Pašič o Wi!sonovi proklamaciji. — »Morning Post prinaša razgovor svojega poročevalca s Pašičem glede Wilso-nove proklamacije o jadianskein vprašanju. Pašič smatra izjavo ameriškega predsednika za definitivno rešitev jadranskega problema. Stališče Wilsoaovo temelji na podlagi pravice povsem v smislu njegovih velikih načel. Laške asp'tacije ?o v direktnem nasprotju z načelom samoodločbe narodov. Rešitev jadranskega problema v Wilsonovem smislu je tudi z vidika splošnega interesa zelo važna, kajti samo v tem slučaju, da rc zadosti načelu samoodločbe narodov, je mogoč začetek nove boljše dobe v Evropi.
-f Poziv časnikarjem vsetfa civiliziranega svela. Zagrebški listi od 26. t. m. prinašajo v francoskem in angleškem jeziku poziv na vse časnikarje, da naj obrnejo svojo pozornost, na slovansko Istro. Istrska inteligenca ie začasa vojne kot sovražnik Avstrije in borit.elj za svobodo napolnjevala avstrijske ječe. Danes pa napolnjuje italijanske v Trstu, Benetkah, Veroni, Siciliji in Sardiniji. Oni del, ki je utekel tej usodi, pa mora izven svoje rodne zemlje iskati zavetja. Poziv so podpisali Ivan Bunc, Ernst Calvaris, Filip C.rvarič. dr. Cu-kar, dr. Červar, Nazor Vladimir, Šepič Vinko, dr. Strcaj in Zevnik Anton.
-j- Klofač o federaciji v srednji Evropi. »Obzor« poroča, da se je češki minister deželne brambe Klofač na nekem shodu izrazil, da je mirovna konferenca ugodila češkim zahtevam. Narodi v srednji Evropi bodo imeli sedaj mirnejšo bodočnost, posebno ako sc ne bodo opirali samo na prijateljstvo drugih narodov, ampak na medsebojno prijateljstvo. Zato morajo najti sporazum na pošteni podlagi, na teme-; lju, ki bo tvoril močno srednjeevropsko zvezo, Zvezne Države srednje Evrope. ! Sporazum Čehov in Poljakov bo tvoril 1 podlago za srednjeevropsko konfederacijo, , katere nadaljni deli bodo mogli biti Jugo-| slavija in Romunija. Tedaj bomo močnejši kot Nemčija in vojna nevarnost ne bo pretila Evropi. Tudi Madžarska se ne bo branila stopili v to demokratično zvezo in Nemška Avstrija ne bo imela razloga, da nastopa sovražno proti nam.
Dttmn m novice.
—	Osebna vest. Namesto umrlega du-hovnega svetnika Antona Gabrič jc imenovan prodekanom za leskovško dekanijo g. Alojzij Kurent, župnik v Krškem.
—	Dolenjska podružnica »Slomškove zveze zboruje 1. maja v Novem mestu. Pridite, tovariši in tovarišice, da se razgovo-rimo in uredimo društveno življenje in cilje zahtevam časa. V naše vrste zanašajo zadnje čase nejasne pojme in nazore, za to je potrebno, da se sestanemo v večjem številu in prosto razgovonmo in določimo pot, po kateri hočemo naprej. Na to zborovanje vabimo tudi člane in zastopnike drugih podružnic, da poneso iz zborovanja v svoje podružnice načela, reorganizirane »Slomškove zveze«. — Š. P.
—	Pameten nasvet Prejeli smo: Pod tem naslovom se producira v "Slov. Nar.« od 24. t. tn; neki iz Nemške Avstrije sem
fln-pcli uradnik", naštevajoč izobilje, v katerem se valia danes slovensko uradni-štvo in uslužbc.nstvo. In kaj pravi? Čujte! ....tu (pri nas) pa imate vsega naravnos" v izobiliu, imate kruh, moko, meso, slanino, mast, sir, jajca, klobase, sploh vse, ka>-si srce poželi. — In zgraža se ta gospod > uradnik ; nad slovenskimi uradniki in uslužbenci ter mu ne gre v glavo, kaj ti ljudje sploh šc hočejo imeti. Ogorčen nad nesramnostjo slov. uslužbencev priporoča vladi celo .eksperiment', namreč ta, \lada naj bi poslala vse uslužbence s polno plačo in trimesečnim dopustom n. pr. na Dunaj na poskušnjo itd. — Gosp. uradnik , prosim, poslušajte! Da sc dobijo v Ljubljani vse zgoraj naštete blagre in sladkosti, Icr so sc le-te dobile ondi tudi med vojno za časa največjega pomanjkanja, to vemo mi sami, ter vc to tudi naša vlada bolje kakor Vi in brez Vas. Ravno tako pa ve vsak, celo najbolj omejen človek, da je za slovenskega uslužbenca z 8 do 10 K dnevno vse to nedosegljivo, nekaj nemogočega, razven ako bi hotel in bi bil zmožen priti do tega po vojnem receptu, namreč da krade. Tudi mizerni, da. obupni položaj v Nemški Avstriji nam ie znan brez Vas, kajti v Jugoslaviji smo o ■v sem poučeni, ker pri nas bere vsak delavec časopise, in morda bolj pazljivo kakor Vi, ker siccr bi si bili Vi gotovo prihraniti to skrpucalo zase. Kakor vidite, ste napravili sebi kakor vsem Vašim stanovskim tovarišem z abotniin člančičem slabo uslugo in prepričani smo, da ludi pri deželni vladi niste dosegli efekta, katerega ste morda pričakovali in si ga želeli. V Nemški Avstriji je pa tako in tako, pravile. Dobro! Torej če tam umirajo ljudje lakote, bi morali tudi v Jugoslaviji; če v Rusiji divjajo boljševiki, bi morali i pri nas, tudi mi bi sc morali potem klali kakor na Bavarskem in tudi naše vojaštvo bi moralo posiljevati kakor to delajo laški arditi; kajne da? Po Vaši skromni logiki že. Prav žal nam je, da iz. Vašega elan-čiča ni razvidno, kake vrste uradnik« da sle, ker čutimo resnično potrebo, da bi vsem tovarišem Vaše kategorije prav iz srca čestitali. Si tacuisses ... Čudno se nam pa tudi zdi, da Slov. Narod < take neslanosti objavlja, ker gospodje pri Narodu gotovo poznajo obupen položaj slovenskega uslužbenstva. — Železniški pod-uradnik.
—	Narodna čitalnica« v Železni kapli
priredi 4. maja v Gregorjevem domu prvo svojo veselico z zanimivim vsporedom. Sodeluje tudi voj. godba iz Maribora. K obilni udeležbi sc vabi ccnjeno občinstvo od blizu in daleč. Pričelck ob 3. popoldne. Vozi poseben vlak.
—	Razpisane službe. Pri zbornih sodiščih v Ljubljani, v Celju in v Mariboru jc razpisanih več mest jetniških uradnikov. Podrobnosti bodo razvidne iz prihodnjega uradnega lisla.
—	Oglas, Ustanovila sc ie čitalnica pri topil, poveljstvu, dopolnilna baterija. Ker isti primanjkuje v spcpolnitev knjižnice pedučnih in zabavnih knjig, apelira odbor čitalnice na rojake Icr prosi za prepustitev prebranih knjig. Naslov jc: Odbor čitalnice pri dopolnilni bateriji, Sp. Lanovž — Celje.
—	Iz Adlešič, Naj navedem tu k spisku: Grosuplje — šc enkrat- v Slov.« št. 91. tole: Tudi pri nas imamo bukovo ba-sto, katero imenujejo Bukovlje, ne Bukovje. Kočevju pa pravijo Gočcvlje. Vas Vi-mol jc v župniji Slari trg pri Poljanah. Pri nas pa velijo visokemu nabrežju nad Kul-po Umol — v molu, il Umola. Naj omenim tu še štajersko krajevno ime Wi!don — vi dolu.
—	Poštna vest .Pri poštnem uradu Šent. Ilj v Slov. Goricah sc je otvorila dne 19. aprila t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 133! do 1333, za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
—	Pripravljalni odbor za ustanovitev »Društva orožniških vpokojencev SHS za slovensko ozemlje v Ljubljani« sklicuje ustanovni občni zbor na nedeljo dne 4. maja 1919 ob 2. popoldne v gostilniiiko dvorano gospoda Valentina Mraka, v Ljubljani, Rimska cesta. št. 4 na katerega se vsi somišljeniki vljudno vabijo.
—	Zahvala. Naj tem potom izrazim v Imenu tovarišev prisrčno zahvalo vsem, ki so podpii ili našo akcijo v prid visoko-šolccm na :hodu v Dobcrlivasi. Zahvaljujemo sc gdčni, Pišck in gdčni. Šcrcerjcvi Micki, da sla nam pripremili znake, naj-iskrenejša pa zahvala gospema dr. Angeli Fiskcrnikovi, Miri dr. Kotnikovi in gdčni. Marici Piskernikovi, ki so nam dosegle tako nepričakovan uspeh. — Fran Sušnik, stud. pliil.
—	Termalno zdravilišče Krapinske-Toplicc (Hrvatsko), last Jugosl, konal d. d. v Zagrebu. Ccnj. gostom in obiskovalcem se s Icm vljudno naznanja, da sc bode v lelosnji seziji pod novo upravo zadovoljilo vsem željam in zehtevam kakor v formalnih in blatnih knpeljlh, tako v restavraciji. Kopališče se otvori dne 1. maja. Vsi prostori so prenovljeni in urejeni tako, da bode dobil vsak bolnik najboljši komfort. Nova kopališka uprava
' hnče uvesti s prvim majem brzojavni in j avtomobilni promet s postajama Zabok in Rogatec ter nastaviti stalno kopališki! i godbo. Ccnj.-gosti iz inozemstva se sprejemajo kol doslej, samo je potrebno, da pravočasno prijavijo svoi dohod in da se i izkažejo s predpisano zdravniško potno ! izkaznico. Natančnejša pojasnila daje in i pošilja prospekte brezplačno kopališko ravnateljstvo.
Utiihllanske novice.
lj Vodnikova riavnost ljubljanskih prosvetnih društev sc vrši v nedeljo 4. maja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Pri prireditvi sodeluje Ljudski oder, ki uprizori Linhartovo veseloigro Županova Micka v originalu, pevske točke poje skupni pevski zbor ljubljanskih prosvetnih društev Ilirija« broječ nad 60 pevcev. Slavnostni govor govori g. župnik F. S. Finžgar. — Vstopnice se dobe od četrtka popoldne v predprodaji v Jugoslovanski knjigarni. — Prireditev se ponovi v torek, 6. maja ob 8, uri zvečer v prid Akademskega doma v Zagrebu.
lj Glasbena Matica izvrši proslavo stoletnice Valentina Vodnika v koncertih v petek in v soboto, dne 9. in 10. aprila v Unionski dvorani s sodelovanjem pevskega zbo^a, govornika in solistov. Vstopnice sc prično danes prodajati v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Slavlja Zrinjskega in Frankopana v Zagrebu sc udeleži 25 ljubljanskih društev po svojih zastopnikih, med njimi tudi Društvo slov. profesorjev po dveh zastopnikih.
lj V stolnici bo vsak dan v mesecu majniku dvakrat šmarnična pobožnost zjutraj ob petih govor in sv. masa in zvečer ob sedmih govor in litanije. Zjutrajšnje govore bo govoril vojni kurat č. g. Bonač, večerne p. Ramšak S. J.
lj Prosvetno društvo Irančiškanske iare ali kolodvorskega okraja. Dne 24. I. m. jc g. dr. A. Gosar z vrlo zanimivim, za sedanjo dobo perečim vprašanjem o delu« zaključil običajna predavanja v zimski dobi. Odbor mu izreka v imenu poslušavcev najlepšo zahvalo,
lj Operni zbor slov. narodnega gledališča ima 1. maja na Rožniku slovesno sv. mašo ob pol deveti uri zjutraj, pri kateri poje oddelek mešanega zbora. Po maši /.ajuterk istotam in prosta zabava s petjem in godbo. Prijatelji petja in godbe, dobro došli!	|
lj šentpeterska Vincencijeva konferenca. Seja se vrši v četrtek 1. maja 1919 ob pol osmih zvečer. Na gotovo svidenje!
lj Izlet na Janše priredi prosvetno društvo frančiškanske fare ali kolodvorskega okraja tretjo nedeljo mešeca maja, to jc 18. maja. Odhod zjutraj z vlakom do postaje Laze. Na Jančah bo sv. maša z govorom, potem prosta zabava; popoldne litanije, zvečer z vlakom nazaj. — Kdor sc želi udeležiti izleta, ki nudi ob lepem vremenu krasen razgled po naši domovini, naj se prijavi v trgovini gdč, M. Vchovec, Kongresni trg št. 4. Natančnejši spored bo pravočasno objavljen v listih. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na prvo nedeljo v jimiju. — Odbor.
lj Iz gledališke pisarne, V soboto, dne 3. maja nastopi član brv. zem. kaza-lišta v Zagrebu g. Rudolf Bukšek zopet po dolgem času na slovenskem odru kot gost v operi Bajaci« v vlogi Silvija ter v nedeljo, dne 4. maja v operi Bohcme« v vlogi Schaunarda.
lj Izza kulis našega gledališča. Kakor čujemo z neke strani, nameravajo gospodje igralci Povhe, Peček, Drenovec in Želez-nik ter gdč. MarjanoMČ-Markova zapustiti naše gledališče in sc podati po večini na gledališče v Osijek. Z več strani smo tudi čuli, da sc ho vrnil v Zagreb g. Nučič, ta najrazumenjši mož našega gledališča, ki jc prišel v Ljubljano iz gole požrtvovalnosti in ljubezni do slovenske drame. Zopetsmo čuli, da so angažirali za nadrežiserja v dramskem (nota bene slovenskem) gledališču g. Mareka in gdč, Skalsko kot igralko na istem gledališču. Strah nas je, čc pomislimo, da nam take vesli najbrž ne bo treba preklicevati, ampak potrditi. Obletnica zopetne obnovitve slovenskega gledališča sc bo na ta način praznovala na res lep in za vse zanamcc spodbuden način. Krona vsega pa je baje dejstvo, da namerava predstaviti naša hiša kulture Slovence regentu Aleksandru z -Rokov-njači«. Starodavni časi prihajajo bolj in bolj do veljave. Varuhi in očetje naše gledališke umetnosti bodo žc vedeli, zakaj.
— fh —
lj Francosko-slovenska organizacija.
Danes, sreda zvečer ne bo običajne kon-verzacijc, ker jc dvorana dana na razpolago dijakom.
lj Trgovski gremij pozivlje trgovce vseh strok v Ljubljani, da naj imajo svoje trgovine v proslavo narodnega praznika dne 1. inaja cel dan zaprte, --- Načelnik: Ivan Jclačiri ml.
Ij Brivnice bodo iltio 1. maja cel dan zaprte, — Zadruga brivcev
lj Praznovanje 1. maja. Osrednje dru-I št\o natakarjev, hotelirskih, gostilniških in i kavarniških uslužbencev za Slovenijo, podružnica Ljubljana nam naznanja sklep, da bo 1. maja počivalo vse delo v tej stroki, kar naj blagovoli slavno občinstvo vzeli na znanje, Ker bedo potemtakem praznovali 1. maj ludi go lilniški kuharji in kuharice, bodo ta dan brez jedi a si Ljubljančani, ki so glede hrane navezani na gostilne, dalje vsi tujci, pa tudi vsi člani omenjenega društva, čc se bo praznovanje strogo izvajalo.
li Izurjene strojepiske naj ie čimprej zglase pri vodstvu Ljubljanskega dopisnega urada, ki ima oddati službo.
lj Zedruga mesarjev v Ljubljani naznanja slavnemu občinstvu, da se bode meso prodajalo od 1. maja. naprej ludi v ponedeljek. To pa vsled tega, da je meso večkrat sveže.
li Oderuštvo. Dotična tobačna delavka, ki je plačala za delo pri nekem čevljarskem mojstru 200 kron, se prosi, naj se zglasi pri načelniku čevljarske zadruge g. Karlu Kordeliču, Rimska cesta 5.
lj Strankam, ki iščejo stanovanja, priporočamo, da se obrnejo tozadevno na stanovanjskega referenta g. dr. R u p n i k a, Lingerjeva ulica 2, II. nadstr. — Mestni stavbni urad (Kresija).
Narodno gledišče.
Drama.
Dne 30. aprila, sreda: »Moč teme«, delavska predstava. Izven abon.
Dne 1. maja, četrtek, popoldne; »Kro-jaček junaček.-. Abon. B 48.
Dne 2. maja, petek: »Revolucijska svatba«. A 38.
Dne 3. maja, sobota: Moj Bebi«. Abon. C 51.
Dne 4. maja, nedelja, popoldne: Kro-jaček junaček«. Izven abon.
Dne 4. maja, nedelja, zvečer: Moč teme«. B 50.
Opera.
Dne 30. aprila, sreda: Prodana nevesta«, delavska predstava. Izven abon.
Dne 1. maja, četrtek: »Mamzell Ni-touche«. Izven abon.
Dne 2. maja, petek: Zaprto. Dne 3. maja, sobota: :Bajaci in :.Evelina«. C 2'49.
Dne 4. maja, nedelja: i.Bohcme-. — Izven abon.	i
T
Kmečka vstala na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poioča iz uradnega vira dne 29. t. m. ob polnoči:
V teku dneva, so dovedli Nemci nove moči, med temi Tirolce, da preprečijo nadaljnje širjenje pobune. Pri tem so se začeli lokalni boji med nemškimi in našimi četami, v katerih smo vjeli okoli 300 Nemcev, zaplenili 9 topov in nekaj topov poškodovali. V ostalem je položaj nespremenjen.
K službenemu poročilu o današnjih dogodkih na Koroškem dodaja ljubljanski dopisni urad:
Nemci skušajo slikati današnje dogodke na Koroškem kakor kake napada od strani Jugoslovanov, samo da skrijejo zadrego radi ljudske pobune, ki preti njih nasilju na Koroškem. Treba je bilo, da so privedli moči iz severne dežele in vse pri Solnogradu in na Tirolskem pripravljene rezerve, da se prepreči širjenje pobune, ki jim je iako neprijetna v očigled konferenci. Naše čete, ki so vršeč po danih ukazih intervenirale v slučajih krajevne potrebe, so prišle v boj z novodošlimi nepotrebnimi nemškimi četami, ki se je nadaljeval ves dan. Nemci so imeli pri tem težke izgube.
SLOVENIJA OB PROSLAVI NARODNIH MUČENIKOV.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. aprila: Povodom današnjega narodnega praznika je predsednik deželne vlade za Slovenijo dr, Janko Brejc zagrebškemu mestnemu načelniku dr. Stjepanu Srkulju podal nastopno brzojavko: Danes, ko bratski nam narod hrvatski na izredno veličasten način poveličuje repatriacijo kosti svojih velikih narodnih mučenikov, bana Petra Zrinjskega in Frana Krste Frankopana, žrtev krvoločnosti stoletnih naših verolomnih tlačiteljev, sc spominja tudi narod Slovencev z globoko pieteto in iskreno hvale znosijo teh prvoboriteljev za narodno svobodo in neodvisnost. Danes, po dvestoinpetdesetih letih, ko sc jc udej-stvila velika ideja, za kojo sta podla Zrinj-ski in 1'iankopan, ko narod sprejme v svojo sredo njune zemeljske ostanke, da jih v domači grudi pokoplje z uprav kraljevskim slavjjem, obhaja tudi slovenski narod v slari bratski ljubezni ta dan, da dostojno proslavi spomin junakov, ki sta nam vsik-dar bila simbola našega skupnega vstajenja. Slava Zrin^kemu iu Frankopanu, večna slava!
ZRINSKO - FRANKOPANSKA SLA7-NOST V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 29. aprila. Zemeljski ostanki Zrinjskega in Frankopana so bili ves dan razpostavljeni na katafalku v palači Jugoslovanske akademije. Častno stražo tvorijo sokoli, dijaki in mornarji. Ves dan ju defiliralo mimo mrtvaškega odra od ranega jutra do poznega večera zagrebško občinstvo. Kakor sadijo, jc prešlo mimo odra nad 80.000 ljudi.
LDU. Belgrad, 29. aprila. Iz Belgrada so odpotovali v Zagreb vojvoda Mišič ter ministri Alavpovič, Marinkovič in dr. Kramer, da prisostvujejo svečanemu prenosu ostankov Zrinskega in Frankopana^ LDU Zagreb, 29. aprila. Danes zjutraj ob 8. uri jc došla v Zagreb k svečanostim Zrinjskega in Frankopana deputacija Čehoslovaške republike, da se udeleži ju-trajšnjega slavlja, V odposlanstvu sta tudi med drugimi dramaturg Jaroslav Kvapil in pesnik Machar, Danes je došla tudi deputacija poljske republike pod vodstvom ministra za zunanje stvari dr. Bijelahow-skega. Razen tega se udeleže jutrišnjih slavnosti zagrebška vojaška /.astopstva čehoslovaške in poljske republike pod vodstvom majorjev Kroužilkc iu Kopecznija, LDU Beograd, 29. aprila, Beograjski župan je izdal poziv na prebivalstvo, v katerem proslavlja zasluge Zrinjskega in Frankopana, ki sta prva bojevnika za osvoboditev izpod liranstva Habsburžanov in bivše Avstrije, Pozivlje prebivalce prestolnice, nai praznujejo jutrišnji dan kot narodni praznik s tem, da ostanejo gostilne in trgovine ter drugi javni lokali jutri zaprti, prebivalstvo pa sc naj udeleži vi obilnem številu cerkvene slavnesti, ki ba v saborski cerkvi. Beograd jc danes okra« šen z zastavami,
LDU Zagreb, 29. aprila. Jutrišnji dart je proglašen v Zagrebu kot narodni praznik. Šole, javni in zasebni uradi ter banke bodo zaprte. Ravnotako bedo zatvorjene tudi vse obrlnc delavnice, tovarne in trgovine, gostilne pa tek oni dopoldneva« Popoldne bodo gostilne z ozirom na zunanje goste odprta.
LDU Zagreb, 29. aprila. Begunci iz obmejnih, po Italijanih zasedenih krajev, se udeleže jutrišnjih slavnosti v posebni skupini, da na ta način obenem manifestirajo za osvoboditev zemlje, ki ječi sedaj še pod tujim jarmom,
PRED GENERALNIM ŠTRAJKOM V BOSNI IN NA HRVATSKEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«,) Sarajevo, 29. aprila, Vsled prepovedi praznovanja 1. maja je šlo danes posebno odposlanstvo delavstva k predsedniku dr. Šoji in ga prosilo, naj prekliče prepoved. Dr. Šola je odposlanstvo sprejel in obljubil, da bo o tem poročal ministrskemu svetu v Belgrad. Odposlanstvo je zagrozilo z generalnim šlrajkom, če se tej prošnji ne ugodi.
Zagreb, 29. aprila. Vsled prepovedi praznovanja 1. maja je delavstvo sklenilo, da bo pričelo danes opolnoči generalni štrajk. Štrajka se bodo udeleževali vsi železničarji, nastavljenci električne centrale, plinarne," vodovoda, vseh tvornic itd. Zaprte bodo vse trgovine, kavarne in gostilne, Bansko palačo straži močan oddelek! vojaštva. Po mestu hodijo moče patrulje, Vojaštvo je konsignirano, Boje sc sabotaže.
BOJ* MED FRANCOZI IN ITALIJANI.
Italijanska oblast na Reki.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Reka, 29. aprila. V soboto so ob pri-! liki italijanskega slavlja italijanske patrulje izpraznile \ sc javne lokale. Zvečer jo italijanski narodni svet izdal proglas, v katerem pravi, da je izročil svojo oblast oiicielni Italiji, V nedeljo popoldne jc prišlo na Jelačičevem trgu na Sušaku do ostrega spopada med francoskimi in italijanskimi vojaki. Padlo je okoli 60 strelov. Francozi so Italijane pognali v beg. Ranjena sta 2 italijanska vojaka in 1 civilist.
ITALIJANI ZBIRAJO ČETE V SEVERNI DALMACIJI IN SE UTRJUJEJO.
(Izvirno poročilo ^Slovencu«.) Split, 29. aprila. Iz Zadra poročajo, da izkrcavajo Italijani velike transporte vojaštva in vojnega materijala. Čete se kon« centrirajo proti vzhodu in sc utrjujejo. Dne 26. t. m. zvečer je priplulo v Šibenik šest velikih transportnih ladij polnih čet.
ITALIJANI SE TREZNIJO. LDU Berlin. 29. aprila. (DunKU.)
»Vossische Zeitung. javlja iz Lugana: Zdi sc, da je kljub hrupnim manifestacijam, s katerimi so pozdravljali v Rimu Orlanda, Burzilaia in Diaza, razpoloženje javnega mnenja v Italiji že prekoračilo višek in da postaja mirnejše. Corriere della sera«, ki jc šc včeraj grozil z nemško-italijanskim posebnim mirom, ugotavlja danes, da jc I prijateljstvo Francije za Italijo neobhodno j potrebno in da bo, ako ne bo edinosti z no-i vimi državami, Evropa razpadla in vsa ci-| vilizacija propadla,
NEMŠKI DELEGATI V PARIZU. LDU. Pariz, 29. aprila. (DKU.) Rcutcr
javlja: 16 nemških mirovnih delegatov je
prispelo semkaj. DotJodil sc ni noben pri-
• t
P"
Slike Iz Korofana.
(Dopis iz Galicije.)
Galicija? Da, tudi Slovenci imamo — Galicijo. Prijazna vasica je to v našem Ko-rotanu, ležeča v lepi dolinici ob izlivu Bele v Dravo, tik ob demarkacijski črti.
Res ima ta naša Galicija nekaj »gali-škega« na sebi. Dokaj mrzlo podnebje, vetrovi, nestanovitno vreme — vse to človeka nehote spominja na bivšo Galicijo ob Karpatih. Najžalostneje pa je, da najdeš v naši Galiciji tudi dokaj — mrzlih src.,. Marsikateri izmed tukajšnjih prebivalcev ki so razen par izjem sami Slovenci, se je že privadil suženjskim verigam, ki so vkle-pale koroške Slovence sto in sto let; marsikateremu je sužnost že prešla v meso in kri. Seveda se tudi tu najde prav malo takih hlapčevskih duš, kar nam dovelj jasno dokazuje dejstvo, da si je pri zadnjem glasovanju, ki se je vršilo začetkom tega meseca po vsej naši občini, le krog 30 prebivalcev izreklo za združitev z Nemci, medtem ko jih je čez tiseč (med njimi tudi par treznejših Nemcev) z navdušenjem izjavilo, da se ne puste več teptati od krutega nenasitnega tujčina. Žalibog sc dobi tu še vedno dovolj hujskaČev, ki ruvajo proti naši državi in begajo ->— vsled vedno še ponavljajočih napadov cd strani švabskih vojaških band že itak dovolj zbegano ljudstvo. Samo en primer: Na dan glasovanja je prišel nabiralec podpisov h kmetu, ga lepo ogovoril, mu prijateljsko ponudil roko ter mu začel pripovedovati, kaj ga ic dovedio k njemu. Medtem ga je kmet osor-no zavrnil: »Nimam z vami ničesar opraviti, Ne podpišem!« In zakaj ni podpisal? — Neka »zaupna oseba« mu je to odsvetovala, češ, da mu vzamejo in razdelijo vse njegovo posestvo, če pade naša občina pod Jugoslavijo — in mož ima samo par oralov zemlje ...
Podivjane nemške tolpe onkraj Drave še vedno vznemirjajo naše prebivalstvo z napadi, ne meneč se za sklenjeno premirje. Če smejo ti divjaki vsak čas, kadar se jim zazdi, prelomiti besedo, zakaj se jim toliko prizanaša? Treba bi bilo z njimi prav pošteno obračunati, da bi imeli enkrat za vselej pred njimi mir. Ali je bila amerikan-ska komisija na Koroškem res samo za lo, da se sedaj naši vojaki ne smejo ganiti nikamor iz mesta, dasiravno jih izzivajo Nemci dan na don s kršenjem premirja? Da smejo nemške roparske tolpe uganjati grozodejstva, kakor se jim poljubi? Celo šolska mladina ni varna pred temi divjaki. Ko je predzadnjo nedeljo neka učenka gnala ovcc s paše domov, so začeli streljati na njo; k sreči jo niso zadeli. Sicer jim tudi naši vojaki niso dolžni nikdar odgovora na njihove napade, a najboljši odgovor bi bil, da bi tudi onkraj Drave pognali iz slovenskih krajev tc švabske tolpe tja, kamor spadajo. Tudi naši bratje onkraj demarka-cijske črte bi nam bili zato zelo hvaležni.
Polževa počasnost mirovne konference nam že preseda. Vsi koroški Slovenci trpimo vsled te počasnosti: tostran demar-kacijške črte begajo naše ljudi nemške tolpe, ki dan na dan napadajo izza meje s topovi in strojnicami, begajo jih razni nemški in nemškutarski hujskači in veliko r.e-priliko imajo naši ljudje tudi vsled tega, ker nc morejo v Celovec, ki je bi! in bo za vse koroške Slovence življenske važnosti kot kulturno in trgovsko središče slovenskega Korotana; onstran demarkacij-ske črte pa stiska naše brate kruta sovražnikova pest še silneje, kot jih je stiskala kdaj poprej.
Tužni Korotan — koliko časa ostaneš še tužen?	L.
(Beseda ob 12. uri.)
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:
Hišni davki so bili že pred vojno tako visoki, da je hišnemu gospodarju ostalo, ako je imel svojo hišo količkaj obremenjeno in ako je hotel pravočasno izvršiti najpotrebnejša popravila, komaj par stotakov, s katerimi se pa seveda — ako ni imel drugih dohodkov — tudi pred vojsko ni mogel preživljati.
Prišla je vojna, in ž njo najemniška naredba bivše avstrijske vlade. Vsak si je v vojnem času gospodarsko lahko opomogel, kmet, obrtnik, trgovec itd. Trgovci so svoje blago dražili neprestano, in so ne samo toliko, kolikor so morali blago sami dražje plačevali, odvalili na odjemalce, ampak si zraven računali šc 200 do 300 odstotkov vojnega dobička. In to je bilo vse v redu! Kaznovali so kvečjemu kakšno branjevko, ki je prodajala n. pr. jajca za 2 vinarja predrago. Trgovccv pa ni nihče videl. Mislimo na legitimne trgovce.— o verižnikih in zakotnih dobičkarjih niti ne govorimo!
Avstrijska vlada pa, ki ni videla ne ve-letrgovccv, ne veleobrlnikov in tudi ne veleposestnikov, ko so si delali milijonske dobičke, in ki je ugodila na drugi strani po svoji moči, gotovo upravičenim zahtevam po zvišanju uradniških in delavskih plač,
imela je za hišne posestnike železno pest in namesto kruha — kamen!
Nismo nesocijalni in tudi nečemo biti nepravični, zato priznavamo upravičenost naredbe, v kolikor se tiče najemnikov malih stanovanj, ker so ti resnično potrebovali zaščite pred nekaterimi hišnimi posestniki, Nerazumljivo pa nam je, zakaj se je raztegnilo varstvo tudi na večja stanovanja in trgovske lokale! Kedor je imel med vojno v najemu večje stanovanje in pa trgovci vojni-dobičkarji gotovo niso bili potrebni zaščite pred hišnimi gospodarji, t. j. pred edinim družabnim slojem, kateremu je bilo med vojno vsako izboljšanje gmotnega položaja po zakonu prepovedano!
Namesto, da bi sc sedaj v Jugoslaviji te trdote odpravile, pripravlja se nov še trši najemniški zakon, ki bode — ako obvelja — hišne posestnike kratkomalo — razlastil, in jih napravil za neplačane »upravitelje« svojih lastnih hiš. Stranke bo nastanjeval državni stanovski urad, oz. sosvet, in lahko sc pripeti hišnemu gospodarju, da mora svoje stanovanje v določenem roku zapustiti, in se preseliti v klet, ako bode komisija to zahtevala. Proti odločbi — ni pritožbe!
O vsem tem pa se razpravlja brez hišnih posestnikov, in tudi društvo hišnih posestnikov, ta najžalostnejša stanovska organizacija, spi!
Temu društvu se tudi niti ne sania ne, kakšne posledice bi utegnila imeti regulacija valute za hišne posestnike, ako obvelja nesrečno razmerje 1:2, namesto 1:1. Vlada bode v tem slučaju mogoče v stanu, za prvi čas — 14 dni — pritisniti na tržne cene, po par tednih pa se bodo cene gotovo zopet dvignile, in v kratkem bode veljala vsaka reč, ki stane danes 2 kroni — 2 dinarja!
Kaj pa najemščine? Te bodo morali hišni posestniki kot ubogljivi državljani seveda znižati na polovični znesek v dinarjih, ako pravočasno ne protestirajo in se ne organizirajo! In kaj je z nc.jem^iškimi pogodbami, sklenjenimi pred vojno in v prvih letih vojne na 7, na 10 let? Ali naj bo tudi pri regulaciji valute samo hišni posestnik zopet udarjen? Ali naj bo samo on dolžan stanovanje, ki je veljalo pred vojno 1000 kron, dajati skozi vso pogodbeno dobo za 500 dinarjev, ko bode, recimo, eno jajce, ki stane danes pol krone, že davno veljalo pol dinarja? Po našem mnenju bi se morale te najemniške pogodbe oblastveno razveljaviti, in se — eventuelno pod nadzorstvom stanovanjskega urada skleniti nove, časovnim razmeram primerne pogodbe.
Naj se vendar pobriga društvo hišnih posestnikov za te stvari in naj sklice izredni občni zbor! Sicer gremo tudi mi, hišni gospodarji — proletarci smo že davno! —• med boljševike, potem bodemo imeli za-slombo vsaj pri eni stranki, dečim nam je sedaj vse nasprotno. Morda se na ta način vsaj ubranimo prebivanja po kleteh in souporabo kuhinje s čisto tujimi, morda celo bolnimi ljudmi!
- Priznavamo, da je stanovanjska beda resnično velika. Temu pa nismo krivi mi, ampak vojne razmere, Poverjeništvo za so-cijalno skrb in sploh vlada pa ima dovolj prilike in sredstev, da stanovanjski bedi na drug način temeljiteje odpomore, S tem v zvezi je tudi vprašanje takozvane »brezposelnostih.
Predvsem naj se zidajo nove hiše, oso-bito na periferiji mesta! Tega pa ne morejo storiti po večini obubožani in zadolženi hišni posestniki, ampak za to je poklicana država, mesto in vojni dobičkarji. Zidanj jc res drago, vendar pa se jim bodo nove hiše vkljub temu boljše obrestovale, nego nam stare, že zato — ker so nove stavbe več let davka proste in ker ni treba popravil. Z zidanjem bi se obenem odpomoglo stanovanjski bedi in brezposelnosti. Dvojna korist v socijalnem oziru! Hic Rhodus, hic salta!
Potem naj se nemudoma izvede ljudsko štetje po državni pripadnosti, Kdor nima v mestu posestva, obrti, službe, ne stanuje pri najbližjih sorodnikih, naj se odpravi iz mesta (ozir bi se moglo imeti samo pri bolnikih in starih ljudeh) — ako je Jugoslovan, v domovinsko občino, ako je tujec po okolnostih sploh iz države SHS., ako je begunec pa na deželo (gradovi, zdravilišča, kakor predlaga načrt). Prav je tudi, da se tujcem po hotelih ne dovoli daljše bivanje, nego 3 dni. Za prehodno dobo pa naj bi se postavljale povsod barake za zasilna stanovanja, dokler ne bodo hiše dograjene.
»Brezposelni« naj se takoj odpravijo v domovinske občine, in se jim naj državne podpore ustavijo, Podporo naj bi dobivali samo resnično potrebni, zlasti invalidi, ki niso za nobeno delo sposobni, na priporočilo magistrata, odnosno županstva dotične občine ali župnega urada, za begunce na priporočilo pristojne begunske komisije.
Vsi ostali »brezposelni-: pa si naj po-išče'o dela, saj ga je povsodi dovoli, v mestu in na deželi!
Nas hišnih posestnikov, najpohlevnej-ših med pohlevnimi, pa naj vlada nc preganja vsak mesec z novimi odredbami, saj
tako komaj dihamo, in po večini imamo v svojih hišah v porabi zase najskromnejše stanovanje. Stanovanjska narecjba naj se torej s sodelovanjem hišnih posestnikov revidira in omili; kjer pa so — v gotovih točkah morda — strožje odredbe potrebne, tam bode odposlanstvo hišnih posestnikov samo priznalo upravičenost teh odredb, seveda samo proti tistim hišnim posestnikom, ki pridejo po okoliščinah v poštev — posploševati pa ne smemo.	Dixi.
Vestnlk S. K. S. Z.
*	Z Viča. V nedeljo, dne 27. t, m,, se je uprizorila v Društvenem domu znana predstava »Divji lovec«. Igra je uspela.
Kamnik. Izobražev. društvo »Kamnika je na belo nedeljo ponovilo narodno igro »Revček Andrejček« in s tem zaključilo svojo kratko sezono. Predstava je kakor prvič nad vse dobro uspela, za kar gre pač vsa čast našim igralcem. Pokazali so, kaj premore vztrajnost in navdušenje za dobro stvar. Mislili smo, da nam je vojska zamorila vse veselje in moči, a ravno narobe, V težkih dneh se nam je rodila samozavest in posvetih smo delu vse svoje telesne in duševne moči z vztrajno voljo. Uspeh se jc pokazal.
•	Izobraževalno društvo sv. Jožeia v Tržiču je priredilo v Našem domu 27. aprila predstavo, ki je bila jako dobro obiskana. Fantje Marijine družbe so igrali igro »Sinovo maščevanje«, Člani dramatičnega odseka pa burko: »Mutasti muzikant«. — Oboji so pohvalno izvršili svoje vloge.
Prosveta.
p Koncert v prid slovenskim akademikom se vrši v petek, dne 2. majnika, v veliki dvorani Narodnega doma s prijaznim sodelovanjem g. Cirile Medvedove (alt), g. Ksavere Gajeve (sopran), g. Ivan Karel Sancina (gosli) in g. Lucian Marija Škerjanca (glasovir). Na sporedu so poleg kompozicij večinoma slovanskih skladateljev tudi skladbe nadarjenega najmlajšega slovenskega glasbenika g. L. M. Škerjan-ca, ki stopa pri tej priliki prvič pred javnost v večjem stilu. Predprodaja vstopnic za koncert se prične jutri, v četrtek, v to-bakarni g. Hubad-Dolenčeve v Prešernovi ulici. Zf^etek koncerta, katerega podrobni spored priobčimo jutri, je točno ob 8. uri zvečer.
pr Društvo slovenskih vpod. umetnikov« v Ljubljani. O društvu se razširjajo skrbna vprašanja in razne napačne govorice. Tiste, ki sprašjejo, ali društvo še obstoja ali ne, potolažimo z naznanilom, da društvo ne le krepko, ampak čim dalje kreokeiše diha, da je zdravo, veselo in blagodejnih upov in pričakovanj polno, katerih izpolnitev pa žal ni le od društvenega poslovanja odvisna. Tem skrbnim dušam ne moremo boljšega svetovati nego da se vpišejo v društvo kot ustanovniki, (Usta-novnina 300 K, plačljiva tudi v treh obrokih.) Povemo jim še to-le: v društvo so vpisani že do malega vsi pomembni in priznani slovenski vpod. umetniki, posamezniki sc še priglašajo. Napačna govorica je nastala pač le vsled neke društvu vsiljene polemike v dnevnikih, vsled nekega nesporazumljenja, ki se je pa na društveno prizadevanje skoraj v hipu mirno poleglo.
Kar je društvo v kratkem času svojega obstoja moglo izvršiti, ie izvršilo. Tempo delovanja bi bil pač hitrejši, če ne bi bile naše »javne ceste« polne brun, nepremakljivih skal in blata.
Dozdaj je društvo uvedlo sledeče akcije:
1.)	Poslalo je poverjeništvu za javna dela vlogo, v kateri želi, naj se deželna vlada za Slovenijo pri nameravanem zidanju hiš z 10 milijonskim kreditom ozira na potrebe slovenskih vpod. umetnikov glede primernih ateljejev, oziroma, da sezida nekako umetniško »kolonijo« v Ljubljani.
2.)	Je društvo najprej samostojno, nato v zvezi z umetn. klubom »Savo« v Ljubljani izdelalo obširno spomenico o ustanovitvi »Akademije vpod. umetnosti« v Ljubljani, ki se ji naj priklopiio potrebni umetnoobrtni tečaji!,..
3.)	Je društvo izdelalo obširno spomenico o potrebni regulaciji Ljubljane in Bel-
„ grada. Spomenico so poklicani činitelji sprejeli. Deželna vlada je sklicala komisijo, ki naj obdela vprašanje regulacije Ljubljane. V to komisijo je društvo poslalo dva člana, inženirja in arhitekta I. Vurnika in : arhitekta F. Jando,
4.)	Je društvo začelo akcijo za ustanovitev »Umetniškega doma« v Ljubljani. Dom naj obsega prostore za nameščenjc »Narodne galerije«, vsem zahtevam ustrezajoče prostore za prireditev umetnostnih razstav i, dr. To akcijo namerava društvo
i izvesti v zvezi z društvom »Narodna ga-i lerijac, ki pa društveno tozadevno kratko nalogo že dalj časa temeljito razmotriva.
5.) Je društvo deželni vladi predlagalo, da se prideli poverjeništvu za uk in bogo-častje poseben referent za uaeto, zadeve,
6.) So se nekateri društveni člani ude« ležili jugoslovanske razstave v Parizu, kjer so pa bili od milih bratov Hrvatov in drugih udeležencev hudo majorizirani in stisnjeni. Bože sačuvaj!
To so v glavnem od društva dosedaj vpeljane akcije. Tudi zanaprej se bo društvo pobrigalo za vsa aktualna vprašanja, kolikor se tičejo vpod. umetnosti in slovenskih ter vobče jugoslovanskih umet* nikov.
Pospešiti hoče združitev jugoslovanskih vpod. umetnikov v močno socijano or. ganizacijo in izdelati obširnejše tozadevne načrte.
Pred vsem pa društvo zabiČuje svojim članom, naj jim velja močno delo več nego lepe besede.
Gospodarske novice.
g Lesnega oglja ima urad za pospeševanje obrte večjo množino na razpolago. Refiektanti na to oglje naj priglasijo svoje potrebščine nemudoma na omenjeni urad, Dunajska cesta št. 22 najkasneje do 5. ma-ja. Na poznejše priglase se urad ne bo mogel več ozirati,
g Privilegirana trgovska agcncija naše države v Marseillu poroča trgovski in obrt. niški zbornici v Ljubljani, da se jc po petmesečnem delovanju popolnoma organizirala ter more staviti najugodnejše ponudbe v kolonijalnem in manufakturnem blagu iz Francije, francoskih kolonij, Španiie, Egipta, Holandske in iz Manhcestra dalje v papirju in pisalnih potrebščinah iz Anglije in Amerike ter v vseh drugih dnevnih potrebščinah. Imenovana agencija je otvo-rila tudi svojo podružnico v Barceloni tet ji je s tem možnost dana podpirati trgovske odnošaje s Španijo. Zbornica jc prejela od te agenejie tudi poročilo o cenah na za-padnih evropskih tržiščih glede kave, sladkorja, riža, sočivja in južnega sadja, olja, mila, sveč in kaustične sode. To poročilo je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. —
g Parobrodna zveza med Marscillore in Dubrovnikom, oziroma Reko. Trgovsko agencija naše države v Marseillu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je sporazumela z neko tamoŠ-njo fraucosko paiobrodniško družbo glede prevoza blaga iz Marse-lla v Dubrovnik in na Reko ter nazaj, seveda, če se za prevoz prijavi zadostna množina ton. Pre vozne prijave ter vsa tozadevna vprašanja je poslati na naslov: Agence commercia!« privilegiee du royaume des Serbes, Cro ates et Slovenes Marseille, Rue Paradis 19
Aprovšzsdla.
a Krušne komisije bodo uradovalo \ petek, dne 2. maja t. m„ od 8, do pol 1 ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor.
a Špeh se bo delil na 1. odrezek slad korne izkaznice. Zaradi tega naj prid< vsak v petek h krušni komiši;i po sladkorne izkaznice, ker bodo zamudniki do-bili špeh šele, ko bodo odpravljene vst druge stranke.
a Pekarne in prodajalne kruha bodo » četrtek, 1. maja, ves dan zaprte.
a Kruh iz mešane moke sc bo prodajal za četrtek in potem naprej. Hleb kruhe tehta 70 dkg in stane 1 K 48 vin. Vsak? oseba dobi dnevno pno četrtino hleba, k' mora tehtati 17 in pol dkg.
a Amerikanski špeh za I. okraj se bc razdeljeval na sladkorne izkaznice. Ker s« bodo pa sladkorne izkaznice oddajale pr krušnih komisijah šele v petek, včeraj ob javljfcna razdelitev za enkrat ni mogoča Razdelitev špeha se zato nc vrši v sredo it petek, ampak prihodnji teden, .Razdelita načrt se pravočasno objavi.
Naročajfe „Si®uenca"!
Išče se Štefan Planinšček iz Solkano pri Gorici, ki je bil do 18. nov. 1918 v bolnišnici v begunskem taborišču Lipnica, oc koder so ga odpeljali z vlakom rdečega križa neznano kam. Kdor ve, kje se seda nahaja, naj naznani njegov naslov posredo valnemu uradu za begunce v Ljubljani.
f Slovito, bolečine tolažeče vteralo: • Fellerjev dobrodejni „Elsnfluid" sc no da nudoniestiti z ničemer drugim. Mno- 1
gokrat zdravniško priporočen. Cezsto-' tisoč zanvalnih pisem, ti dvojnatih ali , 2 specialni steklenici 19 K. Lekarnar , E. V. Feller, Stubica, Elzatrc št. 134. (Hrvatsko). Dobre so tudi „Elza-kro-glice. Omot in poštnina se računa posebej in najceneje. Kdor naroči več ob ' enem, mnogo prihrani.	(t)
: Besna ženitna ponudba! ZZir^l
znanja v svrho ženitve z gospodično	I
alt vdovo v starosti od 18 do ilO let,	J
katera Ima posestvo, obrt ali primeren	j
kapital. Neanonimne ponudbe z natan-	1
, čnimi podatki, ako je le mogoče s sliko,	j
prosi se vposlati pod šifro ,Uradnik* 29.	1
fllllplf9 '.epa, že nič nošena, za srednjega I UUluKd, gospoda, «a proda. VproSa naj j > Hrenova ulica it 7. lava	J
Kupim ali vzamem v najem
okolici Ljubljane. Ponudbe naj se pošljejo na upravo tega lista pod »Malo posestvo c
lipno bi rada mesta v truovlni Ulullu ali v kakt solidni večji ka varili pri blagajni. Cenjeni dopisi pod »postenost« na upravništvo ,Slovenca'.
np|,lp pošteno, vaieno vseh domačih liun1!), del, tudi kuhania se išco k rodbini z lednim otrokom na Hrvatsko, Plača 50 kron. Pismene ponudbo na g. Smolmk, S sak, kolodvor.
Bnn 5ltl veS P>etnenskih znjkelj. Kupim llU dIII skobelnlk (Ilobelbank). Franc Krlštol, Sv. Pelra nasip 59, L nad.
Kupujem rmPOl/nV DC >eikov> hrastov 3111! CRuV XJ u bukovbodisi
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon nai se naznanijo na V. ScajneMi parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana
Za soMlkarska delo ■mssKs
Ljubljana, Rimskacesta 11.
Dva dobra Diciklia
I. Podlesnik, nasled. Ljubljana, Slan trg 10.
Roclavrariia Prešernova ulica s.. 9
ntJjlB V i UUiO se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
Pri odhodu z ~okademsKega m
28. t. m. se je izgubila boa „skunks" od Narodnega Doma do A^gerjeve liiSe Fr. Jožefa cesta. Posten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v vili Kmet, Kolizej-ska ulica št. 14., nasproti Narodnega doma.
Clinkinia k trem že odraslim otrokom. ij!U&fM!iJ[I katera bi znala tudi šivati in druga domača dola opravljati, se išče. Poizve sc v gostilni »Pri raci.« Spodnja Šiška.
Čevljarski mMl ss?
Nastop takoj. Hrano in stanovanje se prosi v hiši. Naslov povo uprava lista pod štev. 2724.
3 ceviarski pomočniki -lifiSp«;1
mejo Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Iv. Kos, Zagorje ob Savi, 116.
Krava s m n|/flP:ra i® takoj naprodaj, teletom, lil tnlllitu Več se poizve pri Franc Martinec, mest. tesar, mojster, Ljubljana, Prale št 8.
Boljšo dekHca e tr kuS;
iščem za malo rodbino. Naslov: Ur. Stanko Frank, Zagreb, FantovčaL 1. vila Radoševič.
ZAHVALA.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskrenoliubljenega nepozabnega gospoda
Avgust Spoljariča
rud. tavnitelja in delovodjo rud. družbe Litija
izrekamo v<etu našo najsrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo predstojniku rud. družbe Liti in gospodu G. F, Oden-dallu za izkazane dobrote v času bolezni pokojnika, go spodil asistentu dež. bolnice dr. Fran Minafu za požrtvovalno lečenio, gospodu Anton Sušniku. trgovcu za darovano v<oto l\ 50-— mesto venca za uboge, slepce in vsem onim ki so pokojnika spremi', ha njegovi zadnii poti. bodi tem potom izrečena najsrčnejša zahvala. Ljubljana, 28. aprila 1910. Žalujoči ostali.
Kupi so par IHjj^jjij] ''°nudl)0 nn
Produ so par lepih Zonnan, Sp
ležkiii konj
Hiška 91.
(16'/: i" visokib). Ivau
ievlirti in krojaški slroji
so do-spoli.
* to tu m sukanec na debelo, najboljše maniKe »Veriga« |io 400 jardov.
Jos. Peteline, Liubliana.
za kunjo lu vozov« sprejme takoj Ivan Zabrst, Bobovck pri Kranju.
Najljubše, Čo oženjen. Stanovanje prosto.
štedilnikov
Večja množina solidno iii lično ugotovljenih v različni velikosti za včldanje se dobi pri Fr. Bavber, ključavničarju, Ljubljana, Marije Terezije cesta 6. - Prevzema vsa ključavničarska in konstrukcijska dela in oopravilu rolet za skladišča v hitro in ceno izvrSitev.	2749 (3)
Sprejme so
sto ku zdravega Sp. šivi a 91.
Zormr.a,
ve-tna, poštena in izurjena, stnrn ne nad 30 let Ponudbe pod »ZVESTA 26t>2« na upravo »Slovenca«.
W. BLANKE, PTUJ
tiskarna, knjigarna, trgovina s papirjem, knjigovez-nica, priporoča:
uradne zav tke, barvane in bule v vseli
formatih in kakovostih, kancli|SKi papir * , * 14 kg, papir za slro,ep's 12, in 14 kg, uouceptni pap r 8. 10. 12 kg, dokumentni koncept 12, :4 kg, p vnl papir, potrebščine za pisarne pisarniško orodje v dobrih kvalitetah.
Vzorci in cene na razpolago, ter se lahko zahtevajo. Blago se pošilja po povzetju ali predplačilu.
Tiskovine za trgovce, obrluike, urade, razna društva i. t, d. po najnižjih conah in lepo izvršene.
JFsoi&ja.
Kromar Jakob, posostnik iz Pri
gorice št. 24, občina Dolcujavas pri iiibnici, služil je pri domobranskem pespolku št 27, pri 10. stotniji. Udeležil se je bitke pri Grodeku v Galiciji dne 26. avgusla 1914 in se od takrat pogreša. — Ako bi kateri njegovih sobojevnikov kaj vedel o njem, se prosi, da to poroča proti povrnitvi stroškov, njegovi ženi Nezi Kromar roi. Oražem v Prigorici, zad. pošta Dolenjavas pri Ribnici, Dolenjsko.
St. 51.
fgjj^
v«
jjT Britev
z jako fi-■na	nim rez1-
lomi že brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9'—. i\ 13-50.
Zahtevajte veliki cenik z več oepro 1000 slikami, brezplačno — —~ ti. LUJ«A, Maribor št. 75. -
ln vso odpadno maščobe kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvornica mila in sode Ignac FOCK, Kranj.
■/» vse hišno posle, ki zna dobro kuhat1, ! uaj se oglasi ua naslov: Prof. dr. nu-I janovič, Zagreb, Trg 1. br. 18. V po-
[nudbi naj sc navedejo natančni pogoji.
f Naznanjam si. občinstvu, da sem, vrni vsi 1 se od vojakov zopet otvoril svojo
tapetniško delavnico,
ter se slavnemu občinstvu za vsa dela svoje stroke toplo priporočam.
Franc Jager, tapetniški mojster v Ljubljani,
Komenskega ulica 12, Rokodelski dom. 2741 (3J
i vosek
i
iii! lil
(1 kg po 2 do 2'40 K) franko skladišče prodaja, dokler traja zaloga, skladišče »BALKAN« v Ljubljani.


suhe satine in *odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. KOPAČ, svečar, Ljubljana, Celovška cesta 90.
fČ*-Vf
c=! trj t^tnsrasasssč

7;"1';;"1' JOS. PETELINC
Ljubljana - SV. Petra nasip 7. 2569
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt In rodbinako rabo tej- posameznih delov; igle, olje ln potrebščine za šivilj«.
n

iH5asa
j
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
SpecijalDo stavbeno podlelje za UelonsKe, felezolielonske ln vodne zgradile
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
tovrčllin rlrnlfn^ftin* NaPrave izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-!£llijll|u uil tlftU V ilO • trarn0. betonske in železobeton. jezove, mostove, '	žele :obetonska tovarniška poslopja, skladišča,
betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tolinišklh zatlovnh.
Išče se v nakup
za tračnice 75 t širine. Ponudbe z opisom stanja lokomotive naj se pošljejo na Elektrobosuo, Jajce, Bosna.
Prostovoljna dražba!!
Dne 2. iu 3. maja od 9—12 in od 3—6 ure prodajalo se bo v Cekinovem gradu, Celovška cesta štev. 70
pohištvo, slike, starine L dr.
2740
Kranjjska deželna podružnica
n.-a. dež. živijensfce in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživotje in smrt, zdrnženo tudi z vojnim riziuoin, otroških do1, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnosL — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
staro in novo slivovko rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem
. Rant, Kranj.
Pr,poročam:
žepne svetilke, baterije in ;-: karbidne svetiljke
475
zdrobljen, linojše vrste za sobne svetilke. ter različne goilvoe, nadalje
vsakovrstne vžigalnike
orana ein plosčnate, ter kamenčke i.dr
Ignacij Vok
trgovino s šivalnimi stroji in kolesi Ljubljana, Sodna ulica 7.
so dobi pri BREZNIK & FRITSCH, irgovina z železnlno v LJubljani, Sv. Petra testa Stev. 17. oli9
JJružine, poštene in vajene polj-sitega de.a, pozor! Sijajna prilika I USpJ
V obdelovanje in oskrbo se odda pod izredno ugodnimi pogoji večje
Generalna reprezentanca za baterije, larnk'©, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/L
»iiska posofiSnica 6
c M^iasti, o šiasiRsra dmiiiu ifltkfosičeoa cesta Sten. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih 1»
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 4U milijonov kron vlog in nad 1 milijon enslotisoč kron rezsrvnili zakladov.
Posojila so dovoljujejo po 4 do 3°,'0. Ljudska posoiilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
U
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, tor popolnoma nenevarne
razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
na Dolenjskem. Poštenost je glavna stvar, družino, ki so zmožne tesarstva mizarstva ali zidarstva, tmaio prednost, /.urito se! — Naslov v upravi St.2711.
noožonjeni, popolno veSči v svoji stroki ki rnotejo takoj nastopiti rac to, se sprejtno takoj proti |>lačl, hrani, in stanovanju v naravi. NameSčonjo trajno. i'iosrije na ravnateljstvo Jadranskega holo skos« n knoališi.ena d d., Snšnk
Solzil inMaienfin Accetto
mestna stavbenika In sadno »aprtsaScna cenilca UUBUftNfi, Trnovski pristan itev. 14.
Er slmh&n® dala SSS
pravo načrtov za visoko s«av3»e, cerkva, ina.ie gole, nadalje nitrfe, tehnična mnenja itd. Ob jeduetu imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico za nakup ir> prodajo prsar.„ev,
kakor hiS, «or-,!iis4, 3« idov 1.1, d.	m
vmfrat&F^ W
1 sr*;w»rii
MMMKteHnr«!«.,,.

Več vagonov zdravega
tapkspa len m slame
v preSanem stanju ima oddati od Štajerskih postaj, naloženo v vagon:
Uefctr^stafna ftme Oset, tiranijo pri Celin.
'zJnlo aoiuotcil »MuvKaca«.
Odgovorni nrednik Mihatl Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovana ; tijAaraa v Liubliani.