187. štev.
V Ljubljani, torek 5. avgusta 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani in po pošti:
#«lo leto ... K 84-J>ol leta ...	, 42—
četrt leta ...» 21— *• mesec i . . » „7—
• . -^^inrtvo:
-On oa .*«*
-a celo Uto naprej K95— *# pol leta ,	,	50--
U četrt leta B	* 2S-=»
«* mesec -	.	F.*—
Ra pismene naroSbe brea poliljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poBUjajo naročnino po nakaznici.'Vm
'*»io po po-si-
°o.
Uredništvo jo na Starem trg« štev. 19. Telefon Štev. 860. — Upramlfttvo je na Marijinem trgn S5B=~ itev, S. — Telefon 8tev. 44.	■■ —
Izhaja vsak dan zjutraj.
PosasKeztsa številka velja 40 vinarjev.
VpraSanjem glede inserator 1. dr. se nt^- , io2I sa odgovor dopisnica ali znamka. — Dopn, naj se irKnkirajo. — Kokopisl se ne vračajo.
Reško vprašanje rešeno! — Romunske čete v Budimpešti.
®r* J- Štefančič:
Poslednji avstrijski adut.
Spilje, 1. avg. 1919.
Avstrija, ali pa kakor se sama 'v,uj® nemško- avstrijska republika, j,® lv]l® zadnje ure svojega kratkega samostojnega življenja. Že prvi del, mirovne pogodbe, ko je bil objavljen »n predan avstrijski delegaciji v Parizu, je značil za Avstrijo smrtno obsodbo. Iz vsebine drugega dela mirovne pogodbe, ki sicer navidezno vsebuje reke olajšave, sledi samo to, da se je izvršitev smrtne obsodbe podaljšala. Da je v resnici tako, dokazuje ves notranji razvoj Avstrije od trenotka, ko je njena delegacija prejela mirovno pogodbo. To potrjujejo izjave voditeljev sedanje republike, vse javno mnenje in posebno pa časopisje. Sodba teh državnih činiteljev e svoji državi je sledeča. Obstoj Avstrije v obsegu in pod pogoji mirovne pogodbe, je docela izključen. V finančnem in gospodarskem pogledu ta organizem, katerega so sami Avstrijancl krstili za izrodek z vodeno glavo (Missgeburt mit elnem Wasserscbadel), ni zmožen življenja. Vsled rapidnega padanja krone je vsak promet z inozemskim trgom, ki bi dajal potrebno hrano za ljudi in slrovine za fabrike, nemogoč. Avstrija ie postala kolonija rrirovne konference odnosno entente. Iz teh in drugih notranjepolitičnih vzrokov pa je tudi takozvani demokratični režim narodnega parlamenta in njegovih ministrov dosegel vrhunec razsula državne vlasti in prehaja v popolno brezvladje ali anarhijo. In ker je vlada izgubila vsako avtoriteto, je čisto umevno, da ae vedno bolj šopirijo boljševiški soveti in njihove rdeče garde, provincija pa vpije na ves glas: »Proč od Dunaja, v katerem so zavladali Židje, da ga v ugodnem trenutku izročijo boljševiškemu terorju.11
Vlada starih znancev Avstrijancev socljalnih demokratov in krščanskih socijalistov uvideva bližajočo se katastrofo. Ali ona se hoče vkljub temu
Izum proti trčenju vlakov, |
Pisec teh vrst je bil že dvakrat v veliki nevarnosti trčenja vlakov enkrat pa pri tem neznatno ranjen’ Marsikdo Čitateljev je bil tudi že v veliki nevarnosti trčenja — morda ne vedoč — ali pa celo v vlaku, ki je trčil.,. Večkrat sem že čul vprašanje: kje se vozi varnejše v slučaju trčenja: začetkom vlaka, sredi ali na koncu? Vse to je jasen dokaz, da smo bili izročeni doslej na milost in nemilost — nevarnosti trčenja vlakov. Ia ta nevarnost bo tem pogostejša in tem večja, čim bolj bo v bližnji bodočnosti po splošnem miru, odprtju mej in ©življenju dela, naraščal dan za dnem tovorni in osebni promet na železnicah jn čim več osebnih in brzih vlakov bo vozilo!
Prezreti ne smemo dejstva, da se J« »a železnicah z večjim prometom storilo vse, 4* se kolikor mogoče °roejl trčenje vlakov. Upeljali so napravo blokovnega sistema, vlakczna-^vo*ni° vlakov v postajni raz-nm i.-i! in s tem trčenje le deloma u, — toda ni je bilo naprave, ki »ogla trčenja vlakov popolnoma
še nadalje obdržali na krmilu in zato je hodila in hodi po potih intrig in spletk, da bi na račun njej do duše sovražnih novih slovanskih sosedov mogoče vendarle v poslednjem trenutku rešila mednarodni prestiž Avstrije. V tem svojem delovanju pa se poslužuje starega avstrijsko-nemškega načela: Cilj opravičuje vsako sredstvo. Dokaz temu so neprestano zahrbtno intrigiranje bivšega zunanjega ministra Bauerja, nesramno hujskanje avstrijskega časopisja, ki obrekuje pred svetom našo državo in dokazuje, da smo vsled globokih plemenskih razlik nesposobni in nezmožni za samostojno skupno življenje, ker se vrhutega pri nas na široko razvija boljševizem. Vsaj so posebno zadnji dogodki zadosti jasno pokarali smeri in niti tega ostudnega delovanja in vire, iz katerih je črpalo avstrijsko časopisje. Viri, ki so prišli iz Gradca, so bili polni avstroMskega gibanja v raznih krajih Jugoslavije, oni iz Pešte pa so vedeli o velikih boljševlških vstajah vojaštva in o brezštevilnih žrtvah.
To zahrbtno delovanje avstrijskih politikov je na jako značilen način izpovedal bivši zunanji minister Bauer v svojem poslovilnem pismu na predsednika narodne skupfčine. Medtem, ko se mora ves civiliziran svet zgra-zau nad požrešnostjo italijanskega imperijaliznia, ki v prvi vrsti nosi odgovornost za vso sedanjo krizo Evrope, se mu je socijalni demokrat Bauer klanjal, ker je upal, da bo pod okriljem Italije dosegel združenje Avstrije z Nemčijo in tako z njeno pomočjo udaril in uničil nenasitne slovanske sosede. On je sebe smatral za tistega poklicanega avstrijskega junaka, ki bi s 3Vojim posredovanjem zopet pridobil prijateljstvo imperialistične Italije z vsenemci, naperjeno proti osvobojenemu Slovanstvu. Za ceno je dovolil, da se italijanska vojska sprehaja po Beljaku in St. Vidu in se bo sprehajala menda tudi po Celovcu, pozdravljena kot osvoboditeljica od proti nam naščuvanega pre bivalstva. Kako nizkotno je vendar
priznanje zamorcu, ki je moral, ko je storil svoje delo, oditi, najbrž na zahtevo te same Italije.
Ali poleg prijateljstva z imperialisti je moral Bauer koketirati in iskati stike tudi s peštanskimi boljševiki in to radi »posebnega stališča", ki ga on kot soc. demokrat-manjševik zavzema napram socijalni revoluciji. Cilj je bil isti samo sredstvo drugo. Ako bi se mu ne posrečilo uničiti slovanske sosede s pomočjo Nemčije pod okriljem Italije, uničiti jih je treba z boljševizmom in to tudi za ceno, da eventuelno sam Dunaj/ podpade pod boljševiški režim. V svrho tega je odprl dunajska vrata na stežaj peš-tanskim boljševlkoro, ki so neovirano z imporlirsnimi papirnatimi milijoni širili svoje bacile v Avstriji in jih od tu uvažaii tudi k nam.
To delovanje Bauerja sledi iz njegove samoizpovedi in ne potrebuje nobenega nadaijnega komentarja. Dodal bi b:l kvečjemu še lahko svoje staie grehe* kako se je namreč v poletju 1917. leta kot takozvani vjetnik pripeljal v Petrograd in v tamošnjem takrat manjševiškem sovetu prldigoval potrebo obstoja habsburške monarhije, kako Je diktiral svojemu učencu, ruskemu manjševiku Skobeljevu in tedanjemu voditelju peirogradskega so-veta, principe svetovnega miru, ki so bili takrat izzvali odločen protest čeških (z Masaiykom) in jugoslovanskih organizacij v Rusiji, v kolikor so bili naperjeni proti osvoboditvi slovanskih avstrijskih narodov. Konečno pa bi »e pristavil, kako se je po končani »pijonaži v Rusiji preko Stokholma kot čisto navaden agent vračal v ministrstvo zunanjih zadev na Dunaj.
Bauer je moral oditi in vodstvo zunanje politike na mirovni konferenci !e prevzel Renner, katerega Avstrija izigrava kot svojega poslednjega aduta v Parizu. Renner pa je iste veje list kot njegov edinomišljenik Bauer, katerega dobre nasvete danes tako težko pogreša. Tud? on bo odigral, če ne pod pritiskom Pariza, pa vsled notranjepolitičnih razmer doma.
Bliža se torej katastrofa Avstrije
preprečiti 1 In zato so se pojavljala zdaj tu zdaj tam večja in manjša trčenja, vmes strahovita in katastrofalna, z ogromnimi škodami in številnimi človeškimi žrtvami.
Vzroki trčenja vlakov.
Po upeijavi blokovnega sistema, ki onemogoči postaji električnim petorn, a mogia postaviti izvozno, oziroma uvozno progovno znamenje na,presto*, dokler ni prejšnji vlak dospel v sosedno postajo, oziroma, dokler stoji v isti postaji vlak na istem tiru, po katerem VOz*ti sledeči vlak, je ostal edmi in vednl vzrok trčenj — neopažena prevozitev na „stoj“ stoječih progovnih znamenj pri izvozu iz postaje, sredi proge pri vlakoznanilnicah in pred uvozom v postajo ter vsled tega tudi nadaljevanje Vožnje z nezmanjšano hitrostjo.
Iz katerih vzrokov lahko strojevodja progovno znamenje — ki kaže: »stoj" — sploh ne opazi? Taki vzroki so: megla, temno deževno In viharno vreme, snežni metež, če sapa vali dim pred strojem, če bi vsled opravka na stroju, vsled utrujenosti ali nenadnega obolenja na progovno znamenje porabil, če bi bil proge nevešč itd.
in najbolje jo predvideva dunajska Reihspošta. V svojem uvodnem članku od 29. julija, kjer govori o 5 milijardnem deficitu za 1919/20, jadikuje in pravi: „Da je ta številka tako strašna in pretresljiva, da pred njo pobledi vsak blesk na kakršnokoli upanje; tudi v slučaju,da bi se mirovni pogoji naših sovražnikov še v poslednjem trenutku spremenili v smislu zahtev avstrijske delegacije, je sodba nad avstrijsko državo izrečena... in konečno vzklikne »zgubljeni in sicer brez sodelovanja naših sovražnikov.*
Po tem razmišljanju in ako se končno upošteva, da bi Avstrija v kateremkoli obsegu pomenila stalno opasnost za mlado jugoslovansko In češko državo, se nehote že danes vsiljuje vprašanje, kdo bo dedič Avstrije. Ali bo res ostala kolonija en-tente, ali se je bo polastil boljševizem, ali pa ?e bo na kak način skušala priklopiti Nemčiji. Obstoji pa še ena eveniualnost, ki se bo prejalislej uresničil. Teorija postaja praksa, kar je bilo \bcera] še utopija, je danes realnost. Xolo hfstorije se z vso svojo doslednostjo vrača k svojemu prvotnemu začetku samo z manjšo ali večjo deklinacijo. Treba bi bilo ponovno resno razmoirivati in dokazovati, da so poprej in od časa, odkar je postala avstrijska država, dalje ves teritorij Avstro-Ogrske v pretežni večini naseljevati slovanski narodi, da so ti v večini tudi še danes, samo v censrih skozi stoletja germanizirani in madžarizirani potom vojaške pesti, ki je uvajala v deželo svoje koloniste. In končno se treba vprašati, iz česa je nastala habsburška monarhija, kaj Je bil njen historični pomen in ali n! danes ta svoj pomen popolnoma izgubila, ker je napočil dan osvobo-jenja miroljubnih in svobodoljubnih slovanskih narodov, ki po svoji večini tvorijo svobodno kmečko in delavsko prebivalstvo. Končni rezultat teh preiskav bo dovedel do zaključka, da mora tudi dedščina bivše habs-burgije pripasti Slovanom.
Kako naporno je včasih stroje- | vodjevo opazovanje progovnih znamenj v slabih okoliščinah iz hitrejše vozečih vlakov že po dnevi, a še napornejše ie po noči! Včasih ugasne tudi luč na kakem progovnem znamenju . . . Proge vešč strojevodja pozna v ne-razgledni temni noči le po času in po ovinkih, v katerih se nagne stroj zdaj na to, zdaj na ono stran, kje da je in kdaj se ima bližati kakemu progovnemu ^znamenju, katero mora opazovati. Ce je nerazsvetljeno ter nima ne bele, ne rdeče luči, mora vlak ustaviti, da se prepriča, ali stoji progovno znamenje na »prosto** ali na »stoj**. In če bi ne opazil progovnega znamenja, ki ni razsvetljeno ter zalo vozil dalje — kako lahko bi trčil, morda že v nekaj minutah, s vso silo v na istem tiru stoječ ali vozeč vlak. Slovenski Izum. Poskasna vožnja.
V tem oziru se je posrečil želez-ničnemu asistentu gospodu Zvonimiru Masle tu velik izum naprave, ki vedno čuva nad varnostjo vožnje ter začne v trenutku preteče nevarnosti, ko strojevodja na »stoj** stoječe progovno znamenje ni opazil — sama zavirati stroj, oziroma pri osebnih in brzih
vlakih tudi vozove, in dajati s številnimi kratkimi žvižgi znamenje, da se mora stroj, oziroma vlak hiti o ustaviti, Naše novo železniško ravnateljstvo v Ljubljani je naročilo izumitelju, da izdela tako napravo in jo udeia na stroj, na kar je odredilo poskusno vožnjo na 31. mal. srpana L 1. na progi Ljubljana—Brezovica.
Kljub nevihti, ki je malo poprej pridrvela čez Ljubljano, je prihitelo na Vič — kjer je bil začetek nevarnega dela proge-— vendar obilo občinstva iz Ljubljane.
Poskusni vlak je privozil točno. Na njem fino opazili predstavnika ravnateljstva južne železnice, centralnega nadzornika g. Vrečka in prometnega referenta g. Preglja, ki sta izstopila iz voza. Na stroju je ostal predstavnik ravnateljstva gradbeni referent in višji nadzornik g. inž. Schneiler, kojemu je izumitelj svoj čas predložil svoj izum in pa izumitelj g. Masle.
Stroj se je pomaknil do progovnega znamenja, ki je stalo tudi pozneje med vožnjo v obe smeri na ,stoj*. Na progovnem znamenju je bila prav neznatna prožilna naprava. Na strojev! skrchi pa je bila glavna naprava. Me
Nov načrt rešitve reškega vprašanja.
LDU. Trst, 1. avgusta. »II Lavo-ratore« poroča iz Rima glede reškega vprašanja: Italijansko in francosko časopisje se je zopet začelo baviti z reškim vprašanjem. Mnogo predlogov je bilo že predloženih, toda vsi so ostali brez uspeha. Toda najlogičnejši in najizdatnejši predlog za neposredna pogajanja med Italijani in Jugoslovani sta Orlando in Sonnino zavrnila, ker sta se zanašala na posredovalce, katerih edini interes je bil, da vzdržijo napete odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Sedaj prihaja zopet nov načrt na dan. Po tem načrtu bi se luka ločila od mesta samega, ki bi pripadlo Italiji. Luka in železnice bi se podvrgle upravi Zveze narodov. Italiji bi pripadel tudi Žlčjev, ki se nahaja na vzhodnem delu luke. Ves ostali del luke (prosta luka), Delta, Barroševa luka, vsi železniški objekti na Sušaku in železniški progi Reka-Št. Peter In Itoka-Zagreb bi bili internacionalizirani in postavljeni pod upravo Zveze narodov. Ozemlje desno od železniške proge s Kastrom vred, Liburnija in druga popolnoma slovanska središča bi bila priklopljena Jugoslaviji. Med železniško progo in morjem bi ozek ozemeljski pas zagotovil teritorialni spoj med Reko in italijansko vzhodno mejo. Ta načrt je baje iz ameriškega vira. Spominja na načrt, ki sta ga dva italijanska časnikarja predložila prve dni junija ugledni osebi, nemreč, naj bi se del vzhodne Istre priklopil Jugoslaviji. Italija bi dobila kot odškodnino mesto Reko.
Po »Restu del Carlino« bi imela ta rešitev dve prednosti: zagotavlja me3to Reko Italiji in ustvarja tudi teritorialni spoj: določa mejo Rečine, proža reškemu prebivalstvu gospodarske koristi, ki prihajajo od prometa v pristanišču; ne ogroža starih meščanskih pravic, ker ni tudi prej prosta luka pripadala Reki, temveč Madžarski ; končno daje brezpogojno jamstva za svobodno trgovino vsem narodom iz ozadja. »Resto del Carlino« vidi v tej rešitvi tudi škodo, prvič se s tem uniči Trst, drugič se vrine na italijanski Jadran Zveza narodov, in se odpovejo vrata njenemu neposrednemu gospodarskemu in potem političnemu vplivu na vse ogromno podonavsko ozemlje, to je na ozemlje in narode bivše avstro-ogrske države.
»Secolo« pripominja, da se šele sedaj poizkuša predlog, ki bi se bil moral najprej predložiti. Italijanska taktika bi bila morala točno iočevaii mesto Reko od reške luke in zahtevati za Italijo samo mesto. Tako bi bili Italijani prišli v nasprotje samo z Jugoslovani. Italijanska delegacija je pa zahtevala mesto in luko in je tako prišla v navskrižje z vsemi narodi, ki trgujejo v Jadranu.
»Lavoratore« pripominja:	»Kaj
izhaja iz tega razmatranja? Ponesre-čenje diplomacije, ničdruzega; bedaste namene reševanja narodnih vprašanj potom neskončnih intrig, namesto potom pametnih in neposrednih pogajanj med prizadetimi narodi. Predvsem bi so bili morali pogajati medsebojno Italijani in Jugoslovani, trezno in pošteno. Prilik ni manjkalo.«
Nasprotno: prilike so se ponudile. Toda Orlando in Sonnino sta pokazala, da se želita izogniti tem pogajanjem in sta tako igrala Clomenee-aujovo igro, ki je medtem, ko je bila Italija vsa vglobljena v reško vpraša-šanje, izdajal gospodarske interese Italije. ______________
Mirovna konferenca.
Popoln sporazum med francosko in italijansko delegacijo glede jugoslovansko-italijan-ske meje. Mesto Reka pripade Italiji.
k Ly o n, 4. avgusta. (Brezžično). »L’ Avanti« poroča, da po obvestilih iz merodajnega vira odpotuje Tittoni prihodnjo sredo v London, ker se je dosegel popoln sporazum s francosko delegacijo vvseh vprašanjih, ki se tičejo Italije. Reško vprašanje se namerava rešiti na ta način, da bo mesto Reka pripadlo Italiji, prosta luka pa bi se postavila pod nadzorstvo zveze narodov. Italija bi se odpovedala izdatnemu delu svojih zahtev v Dalmaciji. Vprašanje Male Azije bo predloženo Zedinjenim državam v odločitev. (Ldn.)
Pariz, 4. avgusta. (DunKU. Brezžično) *L’ Avanti" poroča z avtorizirane strani, da bo Tittoni v siedo potoval v London, da izposluje od L\oyd Georgeja pritrditev za rešitev jadranskega vprašanja, ki je v vseh podrobnostih s francosko delegacijo že določeno. Potemtakem bi pripadla Reka Italiji.
Razpravljanje o celovški kotlin!.
k Bern, 3. avgusta. Jugoslovanski tiskovni urad poroča 2. t. m. iz Pariza: Včeraj se je vrhovni svet pečal z mejami kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencov proti Nemški Avstriji v celovški kotlini, kakor tudi proti Madžarski v Banatu. Vrhovni svet je nato pričel razpravljati o zahtevah jugoslovanske delegacije, da se popravijo določbe gospodarskega značaja v bolgarski mirovni pogodbi, zlasti pa ene točke, ki se nanašajo na povračilo ži vine. Ldu
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit
Jugoslavija.
Ogromna škoda vsled vremenskih nezgod.
Bel g ra d, 3. avgusta. Po poročilu, ki ga je dobilo ministrstvo za finance, se ceni škoda na žetvi vsled elementarnih nezgod na 6 milijonov dinarjev. (Ldu.)
340 vagonov ameriškega petroleja za Jugoslavijo.
Belgrad, 3./8.Iz Amerike je preko 340 vagonov petroleja na potu med Tuzlo in Vinkovci. Ta petrolej bo razdelila monopolna uprava, ki bo tudi določila solidne cene. Ta količina bo zadostovala za potrebe naše države (Ldu)
Regent sprejel ostavko celokupnega kabineta,
Belgrad, 2. augusta. Presbiro javlja: Njegovo kraljevsko Visočan-stvo prestolonaslednik Aleksander je izvolil sprejeti ostavko, ki mu jo je včeraj predložil g. ministrski predsednik, katerega je poveril, da vodi nadalje vladne posle do nastopa nove vlade. (Ldu.)
robu strehe je bil prožilni vod, ki je bil v zvezi z mehanizmom, ki je pozneje pri vožnji zavrl stroj in priklopljeni voz ter dajal žvižge s parno pi-ščaljo. Naprava proti trčenju vlakov je tako duhovito zamišljena, mojstrsko delo in vendar tako enostavna 1
Stroj je odhitel nazaj proti Ljubljani in se skoro vrnil. S hitrostjo 40 km na uro se je bližal, da uide mimo na „stoj“ stoječega progovnega znamenja na Brezovico, odnosno na nevaren del proge. Gledalci so z napeto nestrpnostjo pričakovali.. . Na-J«, H t^lna, katero je motil le hrum bližajočega se stroja . . . Naprava se je dotaknila progovnega znamenja in oživela . . . prvi žvižg — drugi —
lr.eti! ti!d;» vsl rezki »n kratki! Med gledalci je nastal smeh in veselo razpoloženje . . . Sledilo si je z matematično natančnostjo blizu trideset kraikih žvižgov in nato žvižganje na dolgo . . . Gledalci so hiteli gledat za vlakom, ki je rned tem obstal.
Nato je vozil stroj v nasprotno smer proti Ljubljani — za katero progovno znamenje ne velja — in zato ni naprava pri tej vožnji tudi nič de-
lOVclld«
S hitrostjo brzovlaka — s 70 km
na uro — je pridrvel stroj vnovič I mimo. Uspeh je bil isti kot prej. i
Z največjo dopustno brzino brzovlaka na tej progi — z 80 km na uro — je pridrvel stroj v tretje mimo progovnega znamenja. Naprava je zopet delovala. Med gledelci je nastala živahna govorica. Napravo je vse hvalilo ...
S tem je bil dosežen rekord v varnostnih napravah na železnicah. Uveljavil se je slovenski izum v kori st domovini in tujini.
Popoln uspeh.
Poskusana vožnja je s tem popolnoma uspela in dokazala, da trčenja vlakov po upeljavi te naprave v zvezi z blokovim sistemom ne bodo več mogoča, ne na progah, ne na postajah. Dokazala je pa tudi, da se naprava z istim uspehom lahko uporablja na enotirnih železnicah, ker pri vožnji v nasprotni smeri, za katero progovno znamenje ne velja, nič ne deluje.
Alarm parne piščali, ko je naprava sama ustavljala stroj, je bil vsakokrat naravnost presenetljiv, velikanski: blizu trideset rezkih, kratkih žvižgov si je sledilo po kratkih prenehljajih — nato pa je žvižgala piščal brez prenehanja,
Neodrešena domovina.
Spojitev zasedenega dela žirov-ske občine k spodnjeldrijski občini.
n Trst, 2. avgusta. Uradni Ust BOsservatore“ objavlja naslednjo na-redbo italijanskega vrhovnega vojaškega poveljništva: „Oni deli žirovske občine v logaškem političnem okraju, ki se nahajajo tostran premirne črte, Se pripajajo Krajevni občini spodnje-idrijski v istem političnem okraju."
Ob prihodu civilnega gubernatorja v Trst.
n Trst, 2. avgusta. »Edinost" poroča o prihodu novega civilnega gubernatorja: Včeraj popoldne je dospel v Trst novi civilni gubernator, italijanski poslanec in bivši minister Ciuffeli, ki je zamenil dosedanjega vojaškega gubernatorja generalskega poročnika Petittija. Na izhodnem peronu, okrašen s zeienjem in italijanskimi trobojnicami, ki je bil pridržan samo za povabljence, se je zbrala precejšna množica, med katero pa je prevladovalo častništvo, na čelu odhajajoči gubernator Petitti, ki je ob svojem prihodu zelo prijazno pozdravil škofa dr. Karlina, ki je tudi prišel pozdravljat novega gubernatorja. Navzoč h je tudi bilo par društev ter nekoliko šolskih otrok in rikreatorijan-cev z zastavami, in potem veliko število zastopnikov raznih oblasti in drugega občinstva. Videli smo tudi angleške in francoske uniforme. Jugoslovansko in socialnodemokratsko prebivalstvo ni bilo oficijelno zastopano pri spre-
dokler niso postavili izprožene naprave zopet v prejšno stanje. Zavoro pa zamore zavreti naprava istotako hitro kot strojevodja. Skoda, da je ravnateljstvo poskušalo vožnjo le s strojem in enim vozom, dočim bi bilo imeio, če bi poskušalo vožnjo s celim vlakom
— še drug učinek: vsled splošnega vacuum zaviranja vozov bi vlak tudi takrat, ko je vozil z brzino 80 km obstal že na zelo kratko razdaljo 1
Naloga našega ministrstva saobra-čaja je sedaj, da takoj uporabi ta izborni izum, ki se mora ne le v izogib ogromnih materijalnih škod trčenj, ampak tudi v izogib človeških žrtev
— torej le v ncpreračunljlvo korist države, železnic, potnikov in davkoplačevalcev — nemudoma vpeijati po vseh železnicah, zlasti ker naprava tudi malo stane fn ni potrebna predelava strojev. Vsako zavlačevanje ima lahko težke posledice, da prehiti dvomljivo varnost naših železnic po odprtju mej in splošnem oživljenju dela dan za dnem vedno večji promet in z njim že nekaj prav katastrofalnih trčenj vlakov. Nadejamo se, da imamo v novem železniškem ravnateljstvu predstavnike, ki bodo znali dati izumu — najkrajšo smer.
Jemu. Ko se je pripeljal vlak pod lo-po, je godba zaigrala italijansko kraljevko. Novega gubernatorja sta prva pozdravila general Petitti in komisar za tržaško občino, dr. Mosconi, nakar sta ga spremljala ob špalirju množice, predstavljajoč mu razne do-štajan3tvenike, med njimi tudi škofa, s katerim je novi gubernator izpre-govoril par* vljudnih besed, in zastopnike korporacij, do izhoda, kjer so stali v špalirju mestni stražniki z mestno zastavo. V izhodni čakalnici, ki je bila okrašena z zelenjem, preprogami in italijanskimi zastavami, se je novi gubernator, stoječ ob desni generalu Petitiiju, zahvalil za sprejem obetajoč, da bo posvečal vse svoje moči svoji nalpgi in proseč vsestranske podpore za čim uspešnejše izpolnjevanje te naloge. Nato je z generalom Petittijem in komisarjem dr. Mosconijem sedel v avtomobil in se ob ^pozdravnih vzklikih precejšnje množice, ki se je zbrala pred izhodom, odpeljal v gubernijsko palačo.
Civilna uprava v zasedenem ozemlju. — Nacljonalne in politične težave.
n Trst, 2. avgusta. O novih u-redbah za zasedeno ozemlje priobčuje »Agenzia Stefani* glasom listov nastopno izjavo: 31. julija je prenehalo poslovati generalno tajništvo za civilne stvari pri vrhovnem armadnem povelj-ništvu in z naslednjim dnem je vse njegove posle prevzel osrednji urad za nove pokrajine kraljevine, dodeljen ministrskemu predsedništvu, kateri že posluje nekoliko dni, izvzemši one, ki so pridržani generalnima civilnima komisarjema za Julijsko Benečijo in Tridentinsko Benečijo. Posebna navodila določajo, v koliko prevzemajo posamezna ministrstva osrednje vodstvo nekaterih poslov, zlasti tehniških. Okrožnica ministrskega predsedništva na vse ministre, generalne komisarje, načelnika vojsknega in mornariškega generalnega štaba in gubernatorja za Dalmacijo, pojasnjuje namene nove organizacije za zasedeno ozemlje, namreč namene, da se zagotovi enotnost smernic, oziraje se predvsem na prejšnjo zakonodajo in na posebne razmere v teh ozemljih, pri čemer naj bi ne bilo sporov glede pristojnosti, dvojnega dela in podobnih nepriliČ-nosli in bi se pripravil postopni prehod brez nejevoljnjih okraskov iz pre-mirnega stanja v mirovno stanje. Ne-kvarno zgoraj omenjeni pravici pristojnih ministrov, da prevzamejo glavno vodstvo posameznih tehničnih del na ozemlju onstran stare meje, si mini-st ski predsednik pridržuje vse ukrepe gu de osobja pri civilnih uradih v novih deželah ter tudi vse redne zakonodajne ukrepe in naredbe, da se prepreči vsaka večja izpiememba ureditve, ki je veljala v teh deželah. Ml hočemo dokazati z dejstvi našim novim sodržavljanom, da namerava Italija na ta način hitro in pametno rešiti njihova vprašanja, ne da bi jih nameravala izčrpati in da hoče udejstviti organičen program civilnega upravnega in gospodarskega življenja. Italija hoče spoštovati njihove zakone, njihove posebne razmere, njihove navade in tradicije. Brez predsodkov hočemo ustanavljati v novih deželah mnogo političnih in socijalnih ustanov, med temi posebej občinske in deželne avtonomije, ki so koristni poizkusi za reformo v kraljestvu. Varovati se hočemo vsakega brezkoristnega motenja navad in interesov naroda, ki je toliko pretrpel. Dati jim hočemo prednest na vsakem polju življenja v uradih in svetih. U-pam na najenergičnejšo pomoč kolegov v tem izvrševanju zelo kočljivih nalog. Zajamčiti mi morajo brezpogojno spoštovanje moj^h naredb s strani njihovih uradov. Ne zahteva se popolno izključenje posameznih ministrstev od novega dela, temveč njihovo disciplinarno sodelovanje pri skupnem cilju. Nočemo danes ponavljati napak iz 1. 1859 in 1866, ker bi sedaj bile posledice mnogo težje vsled nacijonalnjh in političnih težav. Izogibajmo se energično birokrat3tva in prisilnega prila-gojevanja in ublažimo strast majhnih neodgovornežev, ki hočejo ogrožati
nove dežele 3 temi nameni. Najtrdnejše vezi teh dežel z domovino niso že v njihovi veri »n njihovih žrtvah, temveč bodo v bodočnosti v priznanju našega dela. Postavimo samo en smoter svobodi posameznikov b<ez razlike narodnosti in stranke: -Ljubezen do Italije «
11 ' / Slovanski svet.
Nemške Sete morajo zapustiti Gdansko.
sl Amsterdam, 3. avg. (D. KU) Reut. urad poroča iz Pariza, da je vrhovni zavezniški svet sklenil, da se morajo nemške čete umakniti iz Gdanskega in da poljske čete ne smejo vkorakati v mesto. Ozemlje prevzamejo tri komisije, ki bodo določile mejo.
Ukrajinska politika.
sl Dunaj, 3. avg. Ukrajinski dopisni urad poroča, da je ukrajinski diiektorlj odpoklical dosedanjega načelnika ukrajinske mirovne delegacije v Parizu Sydorenka in imenoval na Hjcgovo mesto ukrajinskega poslanika pri Vatikanu grefa Tyszkievicza, ki je med vojno deloval v Švici za samo-»“IKSt Ukrajine. Na ta način upajo Ukrajinci, da bo njihova delegacija v Farizu imela več ugleda in da bo dosegla od konference priznanje ukrajinskih zahtev.
Odstop boljševiške vlade v Moskvi?
al Dunaj, 3. avg. (Izv. por.) Iz Stockholma poročajo, da se vršijo v Moskvi že par dni pogajanja za odstop komunistične vlade. Nova vlada naj bi bila koalicijska. Sedanji ljudski komisar Čičerin naj bi bil minister za notranje zadeve. Tudi menjševiki naj hi dobili svo e zastopnike v koalicijski vladi.
Odprava delavskih knjižic na Cehoslovaškem.
sl Ldu Praga, 3. avgusta. (ČTU) »Vsnkov44 poroča, da je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da morajo vsi državljani imeti legitimacije o indentiteti. Delavske In službene knjižice delavcev se bodo odpravile.
Ententa in nova vlada.
e Budimpešta, 3. avg. Clemenceau je poslal vodji budimpeštanske italijanske tn’sije brzojavko, v kateri izjavlja, da se mora madžarska vlada podvreči točkam pogodbe o premirju, ako heče stopiti v razmerje z entento.
Budimpešta in Segedin.
e Dunaj, 3. avgusta. Segcdinska vlada ne bo priznala budimpeštanske vlade, ker ne zastopa cele Madžarske. Pripravljena pa je, pogajati se s koalicijsko vlado v Budimpešti. (LOU.)
Boljševiška vlada drag eksperiment.
e LDU, Nauer?, 3. avgusta. (Brezžično.) »VeivvSrts« piše k padcu vlade Bele Kuna, da je bila njegova vlada lahkomišljen in zelo drag eksperiment za Ogrsko. Mogoče si bo nova ma-žarska konstituanta izvolila hrabrejše vodstvo kakor je bilo grofa Karolyja, ki je brez potrebe prepustil držaj komunistom.
Dragi mednarodni socialistični kongres v Lucernu.
e LDU. Nauen, 3. avgust*. (Brezžično.) Drugi mednarodni socijalistični | kongres se je pričel v soboto dopoldne ; v Lucernu. Seje so javne. Kot predsednik posluje kakor pri prvem kongresu švedski socijalistični vodja Bran-ting, kot tajnik Huyaman?. Na dnevnem redu so pastopne točke: Inter-nacijonaia in mirovna pogodba, inter-nacijonala in revolucije ter internaci-jonala in socijalnc-dcmokratične vlade. Razpravljalo se bo tudi o ustanovitvi internacijonalne socijalistične obve-ščalne centrale, kakor tudi o pripravah za splošni socijalistični kongres leta 1020.
Anglija.
Ponesrečena stavka.
e LDU. London, 3. avg (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Vsled stavke redarjev je bilo snoči v Liverpoolu nekaj slučajev motenja javnega miru in nekaj plenitev. V ladjedelnicah je bila ukradena velika množina blaga. Danes je dospelo vojaštvo, da ščiti imovino. V Londonu in tudi drugod se je stavka ponesrečila. Štiajkujoči delavci so bili odpuščeni.
Sosedne države.
socijalistični režim na Madžarskem.
Romunske čete v Budimpešti.
e LDU. Budimpešta, 3. avgusta. (DunKU.) Romunske čete so dospele do mesta Budimpešte. Vojni minister Haubrich in župan Harrer sta jim Šla naproti in sta se začela pogajati s Poveljnikom generalom Rurescom. General je izjavil, da ima povelje nadaljevati pohod do meje mesta, nima pa pooblastila zasesti mesto. V zadeve vzdrževanja miru se ne bo vtikal, ker je to stvar madžarske vlade. Glede
* .ve do mesta Uspelih romun- ! »kih čet so se domenili, da Im da i
vlfiaLč? razpolago dve konjeniški s ?b robu mesta. In sicer ne ‘ na podlagi zasedbe, temveč na te- 1 melju gostoljubnosti.
Razveljavljenje boljševlšklh odredb.
e LDU. Budimpešta, 3. avgusta. (DunKU.) OKU. javlja: Ministrski svet, ki se je sestal v nedeljo popoldne je skleuil, da bodo resortni ministri nemudoma revidirali odredbe sovjetske vlade in že pri prihodnji seji ministrskega sveta predlagali, katere odredbe naj se razveljavijo in kako se more vzpostaviti pravno stanje, ki je veljalo pred 21. marcem 1919. V prvi vrsti se bo razveljavila naredba sovjetske vlade, ki se tiče socijaliziranja hiš.
Izpopolnitev nove socijalistične vlade.
. T e LDU. Dunaj, 3. avgusta. (CTU.)
Neue Frefe Presse« poroča iz Bu-"JJlPfšte, da je že v prihodnjih dneh pričakovati rekonstrukcije kabineta, ki 1®° Izpopolnil z zastopniki meščanih slojev in malih poljedelcev.
Po svetu.
Amerika.
Splošna železničarska stavka.
(LDU) Chicago, 3. avg. (DunKU.) železniški nastavljene! in delavci v železniških delavnicah so razglasili stavko, ki velja za vso deželo in se začne takoj.
Nemiri, kakoršnih še nihče ni videl 1
Ldu. Berlin, 4. avgusta (DunKU.) „B. Z. am Mittag" poroča iz Rotterdama; Predsednik ameriške železnice osebne uprave Fiilan Leo je pri preiskovalni komisiji o velikih stavkah železničarjev izjavil, da so Amerikanci radi velike draginje živil na pragu velike splošne stavke. Ako kapital in delavci ne bodo našli pota, da bi delali vzajemno, bedo izbruhnili v Ameriki nemiri, kakršnih še nihče ni videl.
Politični pregled.
p Prisilno izseljevanje Sfoven cev Iz zasedenega ozemlja. (Ldu.) Ljubljana, 4. avgusta. Včeraj dopoldne je prispel semkaj transport bivših avstroogrskih nameščencev, ki so pod pritiskom razmer prisiljeni zapustiti svojo domovino in se preseliti preko meje v Jugoslavijo. Seveda Italijani kriče po svetu, da je to izseljevanje prostovoljno in da so ti nameščenci bili le prisiljeni, ki se sedaj vračajo v svojo pravo domovino. Konštatiram od 160 oseb broječega transporta, le šest oseb doma iz krajev, ki leže v sedanjih mejah Jugoslavije, vsi ostali pa so Slovenci. — Primorci, ki se selijo prisiljeni — a so se morali pri tem poslužiti forme ,.repatriacije", ker bi jim sicer Italijani odrekli presto prevoz do demarkacijske črte. Italijani pa
to sedaj izrabljajo in pošiljajo v svet vesti — kot da se Slovenci prostovoljno vračajo v svojo domovino in zapuščajo „laško" ozemlje.
p Delo preiskovalne komisije na Reki je že končano, vendar komisija na pritisk Italijanov še vedno preiskuje. Komisija je poslala v Pariz poleg ugotovitve, da je krivda na znanih reških dogodkih na italijanski strani, tudi sledeče predloge: Uzurpii ani „Consiglio nazionale italiano" naj se odpravi, italijanske okupacijske čete predvsem generala Graziolija naj se umaknajo, na njihovo mesto pa naj pride enak kontigent ameriških, angleških in francoskih vojakov.
p Papež proti našemu kralju ..Primorske novine'4 porrtčajo iz po-nolnoma zanesljivega vira: Katoliški episkopat nsše države se je obrnil na rimskega škofa z vprašanjem, ako še smejo vršiti v katoliških cerkvah slovesne zadušnice za slučaj smrti našega kralja. Papeš je prepovedal vsako cerkveno opravilo za ta slučaj, ker naš kralj ni katolik. To je zopet en dokaz , ljubezni" Vatikana do naše države.. — Tako torej 1 Za nemške habsburške trinoge so se morale vršiti vse mogoče ceremonije, za našega narnodega kralja pa ne sinejo katoliški duhovniki niti maševati I Pokret jugoslovanske narodne duhovščine postaja vedno bolj razumljiv tudi iz političnih uzrokov.
p Diference med Pašičem In Trumbičem. Bdigrad, 2. avgusta. Presbiro javlja: Zagrebška »Riječ Stba Hrvata in SJovenaca" ter ljubljanski »Slovenski Narod®, a po njima so tudi nekateri beigrajski listi prinesli vest o poostritvi odnošajev med g. Pašičem in g. Trumbičem, ker so kakor se govori nastale med mjiina velike diference v nazorih, odnosno zunanji poiitiki. Kakor smo poučeni iz merodajnega vira, so te vesti netočne^
p Možnost spremembe mirovnih pogojev Nemški Avstriji. Angleško časopisje poroča, c)a so nemško-avstrijski delegati zelo presenetili mirovno konferenco s poročilom, da se je v decembiu 1918 na Dunaju sklenil med zastopniki novih držav na bivšem avstro-ogrskem ozemlju in dunajsko vlado dogovor, na podlagi katerega so se zavezale nove države dejanski pomagati pri plačilu vojnih dolgov. Nemška Avstrija naj bi plačala samo 68%- V zavezniških krogih je mnenje, da se vsled te izjave lahko popolnoma spremenijo gospodarski Pogoji Nemški Avstriji.
P Wil8on in mirovna pogodba. (LDU.) St. Germa’n, 3. avgusta. (LunKU). „Pedt Patlsien44 poroča iz Washigtona, da je nekaj izvedencev mednarodnega prava preložilo predsedniku Wilsonu število predlogov, ki se tičejo izpremembe mirovne pogodbe. Te izpremembe se sestavijo z dovoljenjem Wilsona, ki baje zahteva, da se sprejemajo, preden Amerika ratificira mirovno pogodbo.
P Italijani aretirali voditelja
rnonakovskih spartakovcev. Ino-m°st, 3. avgusta. (DunKU.) Kakor peroča „Allgemeiner Tiroler Anzeiger'4, je nocoj italijanska obmejna straža na Brennerju prijela monakovskega voditelja dr. Levvina In ga odvela v Inomost.
P Cenejša vlada. V seji nemške narodne skupščine v Weimaru je izjavil državni minister David, da se sedaj znatno cenejše vlada kakor pod starim sistemom, ker so odpadle visoke civilne liste cesarja in deželnih knezov.
P oTemps^ glasilo sovražnikov Jugoslavije. „Temps" je potvoril uradno brzojavko iz Belgrada, kjer se kon-statira, da so bili zadnji dogodki v Mariboru in Varaždinu brez velikega pomena. Belgrajska vlada odgovarja: Vsled taicega postopanja pariške „Temps‘‘ ne obstoja noben dvom več p cčlvidno pristranskem držanju tega velikega lista prijateljske Francoske, ki je z nami v zvezi. Sedaj je popolnoma jasno njegova naklonjenost ljudem iz klike prejšnjega kralja Njkola, sčegar lažmi o stanju razmerja v Črnigori polni svoje predale večkrat kakor je treba ter na ta način **odeluie v borbi iz-
dajnikov skupne misli, srbskega naroda in našega narodnega ujedinjenja.
p „Ratno ogledalo.*4 Jutri izide v Belgradu pod tem naslovom prva številka lista, ki se bavil z onimi osebami, ki so za časa okupacije služili Avstrijcem in obogatele na račun države.
p „Pester Lloyd44 je začel l.t.m. izhajati na Dunaju.
Dnevne vesti.
dn Našim naročnikom in či-tateljem naznanjamo na vprašanje, če je začel ,.Slovenski Narod" zjutraj izhajati, sledeče: „Slovenski Narod4' izhaja še vedno kot večerni list, čeprav ima datum prihodnjega dne. Naravno, da ne more prinašati brzojavnih in drugih poročil, ki jih mi dobimo ponoči, kar je n. pr. razvidno iz današnje .Jugoslavije" in včerajšnjega ,,Siov. Naroda" z današnjim datumom,
dn Minister Ivan Hribar je včeraj
odpotoval iz Nove Cerkve pri Vojniku v Frage.
dn Regentovo potovanje v Slovenijo. Iz Belgrada poročajo, da bo regent Aleksander koncem tega meseca odšel na potovanje v Hrvatsko in Slovenijo.
dn Umrl je v Kamniku profesor ženskega učitelijšča v Gorici g. Josip Clzei.
dn Naroden škandal. „Sloven-ska agrarna stedionica" v Osijeku, katere glavni delničar je bivši madžarski minister Hideghety izplačuje po nalogu iz Bupimpešte še vedno mesečne plače madžarskim raznaradoval-nlm učiteljem.
dn Ciganski zločin. Kakor smo poročali svoječasno je neka ciganska druhal ukradla blizu Šmarij otroka, katerega je odpeljala s seboj. Sedaj so omenjenega otroka našli v gozdu pol ure od Šmarja mrtvega in že nekoliko nagnitega.
dn Povratek naših izseljenikov iz Amerike. Ministrski svet je sklenil, da se osnujejo v Njujorku, Bordeauxu in Parizu posebni uradi, ki bodo vodili transporte naših izseljenikov na povratku v domovino.
dn Pekarne pod policijskem nadzorstvom. Ker se peki v Splitu niso hoteli pokoriti maksimalni ceni pri prodaji kruha, se peče v njihovih pekarnah kruh pod policijskim nadzorstvom. Tudi pri prodaji kruha j« navzoč policijski organ.
dn Javna dražba uprežnih konj:
V četrtek dne 7. avgusta 1919 popoldan od 3 uri dalje se bodo prodajali na javni dražbi v Ljubljani na Zelenem hribu vprežen! konji.
dn Draga vožnja. Neki zagrebški trgovec je moral biti nujno v Zldanom-rnostu, ker pa ni bilo nobene ugodne zveze z ozirom na nadaljuo potovanje na železnici, je naročil avtomobil, za kar je moral plačati 5.500 kron.
dn Samomor bivšega boljše-viškega poverjenika. Bivši poverjenik madžarske boljševiške vlade Tibor Szamne!y je zbežal s pomočjo komunista Strohsehneiderja čez Litvo. V Dunajskem Novemcstu sta bila oba aretirana. Med preiskovanjem Strohschnei-derja pa se je Szamne!y ustrelil v prsa in umrl v bolnišnici.
dn „Zeieni kader44 v Italiji.
V provinciji Romagni se je osnoval „zeleni kader4' iz vojaških deserterjev in drugih delomržnežev. V celi pokrajini so na dnevnem redu tatvine, požigi in izgredi.
d n Posojilo belgrajske občine. Pogajanja belgraj3ke občine z dižavo radi posojila v znesku enega milijona dinarjev bodo kmalu končana. To posojilo se bo rabilo za popravo občine, predvsem električne centrale in tramvajske proge.
dn Kontrola poštnega poslovanja. Minister za pošto in brzojav je otvoril nov odsek za kontrolo poslovanja vseh poštnih institucij v državi.
dn Povišanje ministrskih plač. Vsak minister dobi od 1. lulija mesečno plačo povišano za 700 dinarjev v re-prezentacljske svrhe.
d.i Naše železnice. Iz Belgrada poročajo, da proučava posebna skupina
3lrs» 4.
JUGOSLAVIJA*, dne 5 avgusta 1019.
—»—i—————»—immmtmmc————i »—ur. n»'iiMm
587. štev.
ameriških oficirjev vprašanje naših železnic in način, kako bi se najbolje merile.
dn Privatna pisma na častnike adjutanture Dravske divizijske o biasti. Častniško osobje Komande Dravske divizijske oblasti dobiva dan na dan navadna, priporočena in ekspresna pisma strank, katere urgirajo rešitev oziroma prosijo za intervencijo glede rešenja njihovih službenih predmetov in za odgovor. Častniško osobje Dravske divizijske oblasti vrši svojo dolžnost in je dovolj obremenjeno s poslovanjem ter se nikakor nc more zaposliti s privatno korespondenco službenega značaja.
dn	Celovški	»Mir" vsled
preselitve Mohorjeve tiskarne pretekli teden ni mogel iziti. Kakor hitro se postavi vsaj en stroj, bo list začel zopet redno izhajati. Dopise in naročnino je odslej naprej pošiljati v Prevalje, Koroško. To veljaj zlasti novim naročnikom, ki v Celovec niso mogli poslati naročnine. Upati je, da izide prihodnja številka že v kakih desetih dneh.
dn Počitniški tečaj, ki se bo vršil na državnem učilišču v Ljubljani za gojence (gojenke) 3. letnika .učiteljišč	ter	za	abituriiente	srednjih šol
(liceja), se prične dne 18. avgusta ob 8. uri zjutraj ter bo trajal do 4. oktobra. K obisku tega tečaja so pripuš-čeni vsi, ki go — uslmeno ali pismeno — prijavili svojo udeležbo.
dn Na	drž. obrtni	šoli v Ljubljani bo	vpisovanje dne	15., 16. In 17.
septembra 1.1. Prvi dan bo vpisovanje v prvi letnik višje obrtne šole, ki traja 4 leta (stavbni in strojni oddelek). V višjo obrtno šolo se sprejemajo absolventi (dečki in deklice) četrtega razreda srednjih šol (realke, realne gimnazije in gimnazije) ter absolventi meščanske Šole. Dne 16. septembra bo vpisovanje v prve letnike nastopnih oddelkov, in sicelr strojne in elektrotehniške delovodske šole (2 leti), mizarske mojstrske šole (1 leto), kiparske šole (3leta) in ženske obrtne šole (2 leti in 1 leto neobvezen atelje). V delovodsko solo ce sprejemajo najmanj 17 let stari, v kovinski stroki izučeni pomočniki. Vmfzarsko mojstrsko šolo se sprejemajo mizarski pomočniki ki imajo kot taki najmanj eno le prakse. V kiparsko šolo se sprejem^ najmanj 14 letni dečki in deklice, so zadostili ljudskošolski obveznoa V žensko obrtno šolo (trije oddelki, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje oblek ter za vezenje) se sprejemajo najmanj 14 letne deklice, ki so zadostile ljudskošolski obveznosti. Dne 17. septembra 1.1. bo pa vpisovanje v višje letnike vseh gori navedenih oddelkov. Z rednim poukom se prične dne 19. septembra 1.1. Vpisovanje v stavbno "rokodelsko šolo (3 zimski tečaji za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike, od začetka novembra do konca marca) bo od 1. do 15. oktobra 1.1. (tudi pismeno). Natančni podatki so razvidni na razglasni deski v šoli. Eventueino še potrebna pojasnila daje na zahtevo ravnateljstvo.
dn V članku ,.Resni problemi VI“ štev. 185 Jugoslavije" mora biti,
, da ima cd lesne industrije in trgovine najmanj 50.00 delavcev zaslužka in ne sarr.o 5.000, kakor je pomotoma tiskano. V tovarnah za Železo in jeklo v Sloveniji ima zaslužka 5.000 delav-bev in ne samo 1000.
Ljubljanske vesti.
1 Narodna socljalna stranka.
Seja pripravljalnega odbora Narodno socijalne stranke se vrši danes točno ob 20 uri (8 zvečer) v Narodnem domu. (soba „Ceška obec“) V ozirom na važnost dnevnega reda, prosim za nesljive in točne udeležbe. — Predsednik.
1 Nemškutarjenje v restavraciji glavnega kolodvora. P d
stalno rezervirani mizi v revstaraciji na glavnem kolodvoru govorijo gostje vedno le v nemškem jeziku. Nem-škutarenja pri tem omizju se udele žujeta tudi gonpod in gospa Horak.
1 K svoječasni notici ljubljanskih natakarjev s! usojam pripomniti sledeče: Kakor naj je občinstvo z natakarji prijazno, isto velja tudi za natakarje. Marslkod sem že opažal, da se natakarji ne vedejo „prav prijazno in postrežljlvo". Včasih mora gost čakati dobre četrt ure, predno se ga kak natakar blagovoli usmiliti, da mu postreže. Če pri tem gosta mine potrpežljivost, ni prav nič čudno. Menda povem resnico, če rečem, da so natakarji tu radi občinstva in ne narobe.
1 Zborovanje Slovenske dijaške zveze. V Ljubljani se vrši 7. 8. in 9. v Unionu zborovanje Slov. dij. zveze, na katero imajo pristop delegati krščanskih -akademičnih društev in srednješolskih organizacij.
1 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon". Danes ob 20. uri skupna vaja za važne bližnje nastope. Brez Izjeme vsi I — Odbor.
1 Veliko ljudsko veselico pri-rede poljanski fantje 10. v slučaju slabega vremena 17. t. m. na sejmišču pri klavnici na Poljanski cesti. Igra polnoštevilna domžalska godba. Šaljiva pošta, srečelov, ples, korijandoli. Za dobro pijačo in jedila skrbe dobro-znani poljanski gostilničarji. Ker je čisti dobiček namenjen v prid fondu slovenskih invalidov vabi k obilni udeležbi odbor poljanskih fantov.
Dopisi.
d Škofjaloka. I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Ljubljani je prejelo iz Škofjeloke obvestilo, da se je tam prijavilo že toliko upokojencev in v pekoj namenjenih oseb raznih stanov, da je po društvenih pravilih dana prilika za ustanovitev društvene podružnice v Škofjiloki. Ker se tozadevne priprave že vršijo, vabimo upokojence In v pokoj namenjene osebe obojega spola, da se zglasijo zaradi pristopa pri članu Kralju v Skofjiloki, Št. 44., kjer dobijo tudi natančnejša pojasnila. Društveni predsednik Bole.
d V Kočevju je s 1. avgustom začela s svejim delovanjem »Kočevska Čitalnica", ki sl je nadela nalogo postati središče kočevskega jugoslovanstva ter ga z družabnim in potrebnim narodno-kulturnim delom prekvasiti v harmonično celoto. Na ustanovnem občnem zboru se je izvolil in konstituiral sledeči odbor: predsednikom notar dr. Vilko Maurer, I. podpredsednikom naduprsvitelj Gabrijel Reven, II. podpredsednikom okr. šol, nadzornik Josip Novak, tajnikom odvetniški kandidat dr. Ivan Sajovic, blagajnikom vedja okr. boletnega urada Ivan Bo: gataj, gospodarjem veleindustrljalec Anton Kajfež, pravnim konzulentom odvetnik dr. Štefan Rajh, knjižničarjem učiteljica Anda Lehmannova, načelnikom izobraževalnega odseka gimn. vodja Franc Ks. Watzl, dramatičnega trgovec Borivoj Sbil, pevskega prof. Josip Birsa, za odbornico gospa Iva Beguševa, namestnicama gdč. učiteljici Zora Iskra ter Marija Rozmanova, preglednikom pa nadučitelj Žitko in nad-upravitelj Volk. Na ustanovnem obS. zboru je Stelo društvo nad 150 članov ter enega ustanovnika: gosp. Riharda Skubeca iz Trbovelj. Število članov e medtem znatno poskočilo. Svoje loka e ima društvo v I. nadstropju občinske kočevske gimnazije z javno dostopno čitalnico, knjižnico, za katero se nabirajo in hvaležno sprejemajo knjige, ter klubovo sobo v svrho neženirane družabne zabave V^ak v Kočevje došli Slovenec najde tu domačo družbo in potrebne infcrmac je. Društvu želimo enakega uspeha kot so ga dosegle nekatere Čitalnice stare rodoljubne dobe po bivših kranjskih nemškutar-sklh krajih I
kr Slovensko spedicijsko podjetje v Mariboru. Gospod Vjekoslav FUrst, trgovec In podjetnik iz Belo-vara kupil je spedieijsko podjetje v Mariboru, kolega lastnik je bil dosedaj Nemec Jurij Reitšnger, ki Je odšel v Nemško Avstrijo. S tem je prišlo tako potrebno podjetje za prevažanje pohištva in drugega blaga v slov. roke.
Vjekoslav FUrst je zaveden in podjeten Hrvat z raznimi podjetji na Hr-vatskem. Njegov poslovodja je Ceho-Slovak, ostalo uradništvo pa bo slovenske narodnosti. Podjetje 'razpolaga s čez 40 težkimi prevoznimi vozovi in tovarnim avtomobilom. V Mariboru je slov. spedicijsko podjetje v večjem obsegu potrebno, za to opozarjamo na tozadevni oglas v našem listu in tvrdko priporočamo.
d Maribor. Trgovski in obrtni shod, kakor smo se pretekli teden poročali, bode velike važnosti za vsakega posameznega trgovca in obrtnika. To bode prvi in največji strokovni shod cele Jugoslavije, zato se ga naj vsak posamezni trgovec in obrtnik tudi zanesljivo udeleži. Shod se vrši v nedeljo, dne 10. avgusta, točno ob 15. v veliki GOtzovI dvorani v Mariboru.
Sokol.
Ker je sokolstvo za našo bodočnost in končno ujedinjenje celokupnega naroda največje važnosti, bomo odslej posvetili sokolskemu gibanju poseben predalček, v kolikor nam bo vsled začasnih tehničnih ovir v tiskarni dopuščal prostor.
s 35 letnica smrti ustanovitelja sokolstva. 8. t. m. preteče 35 let, odkar je utonil v valovili reke Ache na Tirolskem ustanovitelj sokolstva dr. Miroslav Tyrš.
s Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj. 7. septembra t. 1. se vrši zlet Sokola ob naši severni meji v Ptuj. Do zleta nas loči samo še fiiesec dni. Poživljamo vsled tega vsa bratska društva k najvztrajnejšemu delu. Ptuj so zgodovinska tla. Tu se je pravzaprav leta 1908 utrgala lavina, ki je neizprosno drvela naprej, dokler nam ni zasijalo solnce svobode. Kdo se ne spominja one zgodovinsko važne skupščine družbe sv. Cirila in Metoda ki se je vršila v Piuju septembra meseca 1908. Komu niso v .spominu ljubtjanskl dogodki, ki so sledili takratnim krvavim napadom na Slovence v Pluju. Plamen, ki je zažarel v našem narodnem probujenju, ni več za-temnel. Ptuj je danes osvobojen in tu hoče Sokol proslaviti spomin vseh žrtev, ki so morale pasti za naše narodno ujedinjenje. Sokol hoče s svojim delom dokazati, da vse te žrtve niso bile zamanj. Tu v Ptuju se hočemo bodriti za nadaljno smoterno delo, ki je nujno potrebno, da utrdimo našo mlado svobodno državo. Bratje Sokoli na svidenje torej 7. septembra 1.1. v prijaznem Ptuju. Odbor Ptujskega Sokola.
s Sokol v Kranju priredi vsakoletni domači nastop v soboto dne 23 avgusta f. 1. zvečer pred svojo telovadnico in v nedeljo dne 24. avgusta t. L popoldne pri ,;Benedku“ v Stražišču. Prijatelji sokolstva se vabijo k obilni udeležbi.
Gospodarstvo.
g Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu se je vsled
izpraznitve Celovca po jugoslovanskih oblast h preselila začasno k cen-tarli v Ljubljano.
g Jugoslovanski kompas. Te dni se razpošiljajo vprašalne pole na posamezna županstva, da jih ista Izpolnijo In potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslovanskega kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe v Ljubljani vrnejo. Ker centralna vlsda v Belgradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo veliko vreduost tega dela za celo državo, se naprošajo tudi čč. župni uradi In p. n. šolska vodstva, da gredo županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vprašalnih pol, ker je od točne Izpolnitve teh pol odvisna po-rabnost in vrednost celega dela, Kompas bo v svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vsem uradom, znanstvenikom in prostim poklicem. Za prospekte se je obrniti na Gospodarsko p?sarno dr. Ivan Černe v Ljubljani. _________
Zadnje vesti.
Seje narodnega predstvniStva od-godene do sestave nove vlade.
Ldu Bel grad, 4. avg, Danes ob 16. je imelo narodno predstavništvo svojo sc-jo, Poslanci so bili pri* solni v neobičajno velikem številu, vendar pa ni bilo opaževatl resne volje do dela. Vse se je bavilo le * ministrsko krizo. Predsednik je takoj ob početku priobčil pismo ministrskega predsednika o ostavki vlade. Nato je z dovoljenjem narodnega predstavništva odgodil sejo za toliko časa, dokler se ne sestavi nova vlada-Ministri današnji seji niso prisostvovali, bili 30 zbrani.v poslopju zbornice.
Jugoslavija in Vatikan.
LDU. Beigrad, 4. avgusta. Korespondenca Balkan javlja: Minister z* bogočastje je sprejel nov načrt konkordata z Vatikanom, ki naj bi zamenil dosedanji konkordat, kateri obstoja med Srbijo in Vatikanom. — S koffl' patentnega me3ta se na to pripominjal Ker Vati ran še ni priznal naše države in ker diplomatski stiki še niso obnovljeni je vest imenovane korespondence preuranjena.
Čehoslovaški vojaki zapuščajo Kolčakovo armado.
LDU. Lyon, 4. avg. (Brezžično.) Iz Bresta poročajo: Oddelek 1000 Če* hoslovaških vojakov, ki so tvorili del Kolčakove armade, dospe v torek zjutraj s posebnim vlakom v Pariz.
Glasovanje za nadaljevanje stavk« v Švici.
LDU. Curih, 4. avg. (DunKU.) Delegati delavske unije v Curlhu so s 262 glasovi proti 100 glasovom, med tem ko 28 glasov ni bilo oddanih, sklenili nadaljevati stavko.
Razne vesti.
r Velika nesreča v zraku.
Rim, dne 3. avgusta. Letalo tipa Caproni, ki je letelo od Benetk proti Milanu, je padlo pri Veroni in se razbilo. 14 oseb je ubitih. (Ldu.)
r Polet čez Ande. Berlin, dne 4. avgusta, (DunKU. »Lokal-anzeiger« poroča iz Lugane: Kakor javljajo poročila, je italijanski letalec" poročnik Lccatelli, preletel Ande v višini 6060 m in dospel v Valparaise, kjer so mu hkazali velike časti.	__________
Aprovizacija.
a Sladkorne izkaznice za junij so veljavne le še do vštetega 9. avgusta. Po *• avgustu se ne dobi več na junijske Izkaznice ne sladkorja, ne soli in ne vžigalic.
a Amerlkanska živila za otroke od 3. do 6. leta dobijo St. 600—900 6. avgusta od 8.—11. ure, št. 901—1200 5. avg. od 14.—17, St. 1201—1500 s. avg. od 8.—11, st. 1501 — 1800 6. avg. od 14.-17, št. 1801-2100 7. avg. od 8.-11, št. 2101-2400 7. avg. od 14.-‘r> št. 2401 dokonča 8. avg. od 8.-11 pri MiiW' eisnu. Za vsacega otroka se plača 1 K ** režijske stroške In se dobi po 75 dkg sladkorja, 60 dkg kakava, 66 dkg moke in pe* pušic kond. mleka. — Kedaj pridejo na vrsto solski otroci, ki so dobivali dosedaj kuhan kakao v šolah, se pravočasno objavi.
a Užigallce na sladkorne izkaznice št 78, 79 in 80 se dobe pri Tušarju, St. 18, S9 in 90 pa pri Kreutzerju v Sp. Šiški.
Listnica uredništva.
Beigrad S. S. S. S. Blagovolite nan* naznaniti svoj natančni naslov. — Šoštanj J.K.Maribor, ab. Zagreb in drug‘: Osebnih zadev ne mpremo priobčevati. -T Št. Jur: Ker ni stvar v interesu javnostt ne pride v javnost. — Vsem dopisni' kom: Prosimo za kratka, stvarna la spl°' šno zanimiva poročila. Vsi rokopisi naj *e pošiljajo izključno le na uredništvo.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tisi:* »Zvezna tiskarna" v Ljubija^
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vsoh gostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov f
//(ali oglasi
stanejo prvih JO besed 4 Jf, vsaka nadaUna beseda 30 vin. - Dopisovanje in jenltne Ponudbe pa vsaka beseda 1 J/.
Proda se:
, Spalna oprava, dobro o-Branjena iz trdega lesa, kom-1‘Ctaa, nadalje nova zofa, «valni stroj, razne slike, •Sionska obleka iz finega togleškega karagarna in dru-8e razne obleke, se zaradi **litve proda. Naslov pove aPrava.	It08
;Kugi se:
Sveže maline se kupujejo * Vseh množinah. Ponudbe *}*• Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Sre-cf<>i Ljubljana, Stomškova Ulca 27.
, Kupim motorno kolo Ica-*0r tudi eno garnituro pneu-®atike za motorno kolo r>,X272 Ponudbe na Martin ^terski, Cerklje, Dol. 1080
0vvnPhn vsako množino p cle volne po najvišji ceni. ;°nndbe pod „Volno“ na _£^jJugoslavija“. 1115
ViuBke sode 50 -500 1 vsebine kupim. — Ponudbe
upravnižtvo pod „Vinskl
lodir.
„GAZ)j-£ G//S2D0
Spisal Vlad. JLevstik. Jz dala Zvezna tiskarna v Uublanl. Cenabroš. 8 Jf, vezano JO Jf. CJ^DJS CHZDO je najlepša povest, k“r jih je izšlo zadnja leta.
Erdal kremo Sl
nudim na debelo
Osvald Dobeic
Ljubljana, Martinova cesta 15.
Razpošiljam lepa
bukova drve
žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna.
Srebotnjak, Kolodvorska ulica, štev. 31,
ftJaifirhlicfa nspcbe imajo oglasi v AvImJI/VIJOv dnevniku »Jugoslavija" 1
Ako iščete slu-	kaj naprodaj ozi-
ibe, ali pa če UllrtlC roma hočete kaj
tedaj inserirajte
v Jugoslaviji*
METLE
z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi trgovcem postavljeno
VELIKA GORICA
Prva Hrvafska Tvornica metala, Velika Gorica.
E
Vj
Ki
MOTORJE
ZA EROPLANE IN AUTOMOBILE II
Austro-Daimler „Hiero“.
j™* /	'V’'ŽTŠ	Vse druge prvovrstne izdelke! — Orodje, jeklo iz
IHi j najboljšega materijala. — Veliko izbiro po ugodnih
cenah nudi
Več zidarjev spejme Woti dobri plači stavbinski ®°l8ter Fran Živec, Rimska
Zanesljive pleskarske po--tocnlko In vajenca takoj iPtejme Ant. Mitereger Sp. «a, Knezova ul. 121. 1116
-
Closll s/4 zamenjam za cele ali prodam. — Podpac. Poljansk i c. £4.	1114
Zgubila se Jezlata igla
briiiantn3^0 ^et«U«c° in enim Briljantom. Ker e igla drag
spomin se prosi postenegl najditelja naj jo odda v našem uprasništvu proti dobri nagradi. -	1117
500 kron nagrade dam onemu ki ml preskrbi stanovanje iz 1, 2 ali 3 sob, v mestu ali okoci. Cenj. ponudbe prosim pod »Mesto *»■ okolica* na uprav. „Ju-80slavlje\	1118
^ Ognja In vloma varne **ertheiin- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne 5® vzidati In vsakovrstne ^•ertheim-blagajnice izdeluje n j vsako popravo izvršuje jVrdka Franc Schell, umetni
* ,JaBaIničarski ključavničar . Mariboru, Koroška cesta
31.	1025
*i , ^Pravila žepnih ur in
* atnme sprejema F. ČUDEN i,n’.nasproti glavne pošte v Hubljani.	g25
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. I lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lskarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.
j Nudim po najnižji ceni 100 metrov fine
črne svile
. 45% široka ter črn in pisan svilen trak.
j OSVALD DOBEIC I
Ljubljana, Martinova c. 15 !
Ladislav Fuchs, Wien I, Sfhottenrisig 17.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice elektrotehniko
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25.
/blrko zanimivih povesti
== samotarke"
Spisala znana povsn<i «*■! ljubljena !J«d&a
ln pisateljica M. Komanova
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
* Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5*—, broširani K 4’—.
HajispšB darilu mladini
|® Povest slovenskega dečka * Pretekle svetovne vojske
».Dore".
je lepo ilustrirana ter v,K\.'mestu in na deželi ..“Udrta veliko zanimanje.
DohLvezani kni,gi je K A- -. k0r iya,,8e v knjigarnah ka-V 11., v Zresni knjigarni Jnbljani, Marijin trg 8,
Slavnemu občinstvu j priporočam svojo kleparsko obrt. Sprejmem vsake vrste popravila in izdelujem kopalne banje vseh ; velikosti.
Stanko Kezele
| stavbeni In galanterij-j ski klenar. Sv. Petra ; cesta št 76. Ljubljana.
Oklic.
Dne 7. avgusta 1919 ob 9. url dopoludne
se bo vršila v^ pritličju hiše št. 9 pred Škofijo v i Ljubljani prostovoljna jav-■ na dražba pohištva kuhinjske oprave, obleke, perila in živil. Reči se zamorejo ogledati med 9 >/2 10 uro dopoldne navedenega dne pred početkom dražbe.
Okrej sodišče v Ljubljani, odd. I. dne 30. julija 1919.
Traže se firme
sviju grana trgovine i industrije za češkoslovaške firme. Pismene ponude so potankim nslovima ireferoncijema
konzulatu češko-slovačke republike Markov trg Zagreb,
vladina palača.
Živila in krma za Nemško Avstrijo.
Dolgoletna protokolirana tvrdka živil, z vsemi večjimi konsumi v stalni trgovski zvezi, išče rvfprfp produktivnih ekspertnih firm ali eko-UICJ It nomistov, oziroma poljedelskih in gospodarskih zadrug na svoj račun ali v zastopstvu proti proviziji. OFERTE blaga, ki ima prost izvoz prosi
Wilhe!m Judem, Wien l)(. Wasagasse 54.
Brzojavi: Judem Wien Strudlhof.
Wa 634
modni atelje m. ŠARC
Ljubljana, Kongresni trg 4
ne sprejema od dne 1. avgusta do 15. septembra nikakih naročil.
v
Zucplalne tr csl^ouc
na tkanini, za žveplanje sodov in kadi izdeluje
HRKTflr"
tvornica kemičnih
j|lll\IJ I UL - - proizvodoy, - -I. Globočnik & drug, Ljubljana.
Vsled prevzemanja drugega podjetja se prodajo sledeči predmeti po zelo nizkih cenah:
vagona peril-nega prašita I1
1000 kg mila
vagona krom-
9 t
2% HP, v dobrem stanu se ceno proda.
Naslov v upravništvu.
Kupim
ovčjo volno
in prosim ponudbe.
E. KOCBEK
Kranj.
Hi
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
pirja za svinje
100 kg finega pridatka za juho.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na , upravništvo „Jugoslavije‘, podružnica Celje, pod »Ugodnost".
Rdeče maline :fg
za eksport kupuje »BALKAN", trgovska, spedicijska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
Uprava Beogradske Zadruge izdaje pod zakup svoj hotel „Bnstol“ koji se nalazi u Beogradu u palati zadruginoj izmedju ulica: Karadjordjeve, Hercegovačke, Zvorničke i. Sv. Nikolskoj trga u neposrednoj bližini železničke i parobrodske stanice.
'ma °k° so!)a za putnike, dve trpezarije, rastora-cija, hft i sve ostalo prostorije potrebne modemom hotelu.
Hotel se izdaje: bez nameštaja, u kome slučaju zakupac je dužan da unese sav nameštaj, koji odgovara hotelu prvod reda; a izdaje se i sa nameštajem bez posteljnih stvari, tepiha i posudja kafanskog.
Ponudbe reflaktanta sa oznakom, da li se hotel želi uzeti pod zakup bez nameštaja ili sa nameštajem; za koje vreme i po kojoj ceni, imaju se prodati lično Upravi Zadruginoj u Beogradu najdalje do 15. augusta.
29. Jula 1919 u Beogradu.
Uprava Beogradske Zadruge.
Razkrtnkanijtabsburžani.
Moja preteklost.
grofic« LAR1SCH, nečakinja cesaric« Elizabet« In njena dvorna dama.
(48 nadaljevanje.)
»Pa dobro,* sem rekla, »povprašati hočem na dvoru In 5e en dan ostati na Dunaju.«
Baronica me je poljubila in zahvalila. Poslovila sem se od Hane ter se odpeljala v svoj hotel, kjer sem v veliko svoje veselje našla gospo Mtlllerjevo, ki je nedvomno prišla, da morebiti od mene izve, kaj se je zgodilo prejšnji večer. Zvesta obljubi, dani gospej Večeri, sem nemudoma poslala na dvor
ieny, gospa Mtlllerjevo pa sem naprosila, da odda »rzojavko v Pardubice. »Pridite nazaj, ako nimate nobenega posebnega opravila,« sem ji rekl3, »jako nervozna sem in sovražim svojo lastno družbo.«
Željno sem pričakovala Jeny, in ko se je povrnila, sem izvedela, da’je prestolonaslednik na lovu v Laxenburgu — vest, ki sem bila o nji prepričana, da je bila docela neresnična. Ker pa sem se čutila bclj mirno, sem si mislila, da bi biio prav, če bi šla baronici povedat, kaj tem izvedela, cberem sem se pa tudi nadejala, da je Marija kaj ukrenila, da olajša materi skrbi.
Ko sem dospela v palačo Večerov, sem se znašla sredi rodbinskega svčta, ker je baronica poslala po Aleksandra Baltazzija, ki je bil ves razjarjen nad vedenjem svoje nečakinje. Hana, ki ji je bil cel obraz otekel od joka, je skušala pomiriti strica, gospa Večera pa je biia videti, kakor da je spričo 'plohe srditih bratovih očitanj popolnoma izgubila glavo. Aleksander je izjavil, da hoče govoriti s prestolonaslednikom ter ga prisiliti, da pojasni vse, baronica pa je z ihtenjem in solzami poudarjala, da ne sme biti nobenega škandala, in jaz sem se pridružila njenim prošnjam,
»Pa dobro,« je rekel Aleksander, »ne pojdem tora j za prestolonaslednikom, vseeno pa moram vedeti, kje ga je mogoče najii. Vi, grofica, kot članica rodovine, morete vprašati, kar je nam nemogoče. Ali greste z menoj k načelniku tajne policije? On bo gotovo vedel, kje je vaš bratranec; ni treba vam omenjati Marije, razun ako bi bilo neobhodno potrebno.«
»Bomo morali,« sem rekla mirno; pa dasiravno sem govorila, ne da bi pokazala kakršnakoli čustva, sem se vseeno čutila malone prebedno, da bi govorila. Kakor tudi je bil Rudolf zloben in izdajsk, vseeno nisem želela nikogar spustiti na njegovo sled, posebno, ker je utegnil biti aktivno udeležen pri svojih političnih intrigah.
Čudila sem se vedenju gospe Večere, kajti odkar je smatrala Rudolfa za zapeljivca svoje hčere, zakaj se je tako branila terjati odgovor od njega? To sem mogla pripisovati zgolj njeni občutljivosti glede rodbinske časti; ali naposled je bila »zgodba krepostnih Večerov predobro znana v družbi*, kakor je rekla Marija'.
»Poslušajte,« sem rekla Aleksandru po malone biezkončnem razmotrivanju, »pojdem z vami, prosim pa, da se vedete diskretno. Nerada bi, da bi me zapletli v sramotne Rudolfove zadeve. Vedeti morate, da moram poleg sebe še druge upoštevati in da nočem nikakega prepira s cesarico.«
Peljala sva se na policijsko ravnateljstvo, dolgočasno, pusto poslopje, ki je bilo kakor obdano od skrivnosti in zločinov. Oddala sem svojo posetnico s prošnjo za razgovor, in kmalu so nas peljali pred načelnika tajne policije, resnobnega človeka, ki ga je naš pozni obisk očividno iz-nenadil.
Komaj sem povedala načelniku, da sem v sorodu s cesarico, je postal jako oprezen; nato sem mu nakratko razložila, da želim izvedeti, kje se sedaj nahaja prestolonaslednik, ki je pregovoril neko mlado damo, da je zapustila svoj dom in šla ž njim. »Gre za čast dobro poznanega imena,« sem rekla; »škandala ne sme biti nobenega in glavni namen je, pregovoriti gospico, da se takoj povrne k materi«
Načelnik tajne policije me je molče poslušal, dokler nisem končala. »Ni mi mogoče, pečati se 8 tem,« je odvrnil s poudarkom; »stvar ne leži v mojem območju, kajti verujte mi, grofica, da bi imel roke vse polne dela, ako bi se moral vmešavati v Ijubavne zadeve cesarske biše. V resnici ne smem,« je pristavil.
Po teh besedah je Aleksander Baltazzi Izgubil vso potrpežljivost. »Kaj 1 Ali se smejo Habsburgove! vesti kot navadni roparji in oskrunjevalci in to brez kazni —1 ali ni nobene pravice na Dunaju?« je srdito zakričal,
»Ni mi mogoče vmešavati se v to, kar se prestolonasledniku zljubi delati,« je ponavljal načelnik policije.
»Morda pa se ne zavedate,« sem rekla jaz, »da je ta mlada dama iz aristokracije?«
(Dal)« prihodnjič,)
Najboljši uspeh
»Jugoslaviji", ker je selo razširjena in jo vsakdo rad čital
Naznanilo.
Častitim gg. naročnikom kakor tudi sl. občinstvu sploh naznanjam, da svojo brivnico pod Trančo (zraven čevljarskega mosta) s 1. t. m. opustim.
Izrekam tem potom vsem posebno pa stalnim naročnikom za nje cenjeno zaupanje oziroma trajno naklonjenost prisrčno zahvalo!
Obenem naznanjam da bom obstoječo trgovino lasničarskih izdelkov in toaletnih potrebščin istotam še tudi v naprej vodil in se tudi za v naprej najtoplejše priporočam.
Štefan Strmeli
Ljubljana, Pod Trančo 1.
LIMONE
samo na debelo
prima, sveže v originalnih zabojih, približno 270 komadov v zaboju; dokler traja zaloga se dobe po ugodni ceni.
Naročila sprejema tvrdka
M. Teršan, Ljubljana, Mirje št. 6,
Friderik Mali
mornarski podčastnik
Justina Mali Langus
poročena.
Koroška Bela 30. julija 1019.
■Mesa
Ko treba ?
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovario po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zemaljskih proizvoda,
Jovanovič i Tomič, Mitroviča
(SRE M.)
Zaradi opustitve moje veletrgovine nft drobno priredim
dne 9. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne
javno
prostovoljno dražbo
moje kompletne, nove, prav dobro ohranjene kupoijske oprave, obstoječe iz: oprave za dam* ski konfekcijski oddelek, za oddelek za crevlj®> za modni in manufakturni oddelek in za odde-lek kratke robe iz hrastovega in javorovega lesa, štelaže v dolgosti 50 m, 20 elegantnih samostoječih prodajalnih pultov s steklenimi ploščami, mizo, predali, 1 nacionalna registrirne blagajna (devet prodajalcev), 12 kompletnih i*' ložbenih oprav iz medi in niklja s steklenimi ploščami, oprava za pisarno, voščene pupe in prše*
Ogled vsak čas mogoč. Zunanjim trgovcem *e pošljejo kupljeni predmeti po železnici.
Veletrgovina modnega blaga
j. Kokoschinegg
v Mariboru.
Hruatska eskomptna banka u Zagrebu Poziv na supskripciju
Izvanredna glavna skupštir.a dioničara Hrvatske eskomptne banke obdržavana dne 17. srpnja 1919. zaključila je povišiti dioničku glavnicu
od K 20,000.000-- na K 50,000.000--
Ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke izdati če povodom ovoga zaključka za sada
No m. K lo,ooo.ooo‘-1. j. 25.ooo kem. novih dionica po K 4oo*-
uz slijedeče^mjete._	za svake u njihOVOm posjedu nalazede se dvije dionice (pojedine se
dionice ne uvažuju) pravo na jedmi novu djonicu (em. XI).
2. Cijena za nove dionice, koje diomcan zele preuzeti na temelju posjeda starih dionica, ustanovljena je sa K 930 — po komadu.
3. U svrhu prijave prava na nove dionice imadu se stare dionice u razdoblju od 21. srpnja do 14 kolovoza I9i9 predočiti u obično poslovno doba na glavnoj blagajni Hrvatske eskomptne banke u Zagrebu ili kod njezinih podružnica u Osijeku, Petrinji, Vinkovcima in Križevcima.
Istodobno s prijavom imadu dioničari za svaku novudionicu uplatiti u gotovom iznos od K 930 i 4 po sto kamate na taj iznos od I. siječnja 1919, do dana upiate. Dioničar, koji nije tim načinom izvršio svoje pravo opcije na nove dionice, gubi to pravo.
4. Tako predočene dionice providiti če se s opaskom „pravo na dionice XI. emisije 1919. izvršeno" te če se povratiti dioničarima zajedno s potvrbom o učinjenoj uplati.
5! Nove dionice izručiti če se kasnije dioničarima uz predočenje potvrde o uplati na
nove ’c^azjjj{a jzmedju naslovne vrijednosti i emisionog tečaja novih dionica privesti če se
do odbitku troškova emisije pričuvnoj zakladi.
7. Posjednici novih dionica udioničtvu u na dobitku, te na svim dioničarima pnpada-
jučim pravima počevši od 1. siječnja 1919.
U ZAGREBU, dne 18. srpnja 1919.
RAVNATELJSTVO HRVATSKE ESKOMPTNE BANKE.