Posamezna številka 20 vinarjev.
flev.Jt
V Llonuam. v četrtek, dne u. marca 71
Leto XLVL
n Velja po poŠti: s U oalo l«to naprej.. K 40'— M ea B6MC „ .. „ 3.50 saltmfiljooelolotao. „ 45-— sa ostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na dom: Is oelo loto naprej.. K 38-— sa os mesoo „ .. K 3 —
V	sjrnl prt|«Rtii anteio „ 2 50
ss Sobotna izdaja:»
Za oo o loto.....K 8 —
sa Kemčljo oeloletno. „ 10 — ssostaloinossmstvo. „13 —
Inserati:
Enostolpna petitvrata (72 mm široka in 3 mm vlaoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 501 za dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popnat po doaovorn.
Ob sobotah dvojni tarli.
Poslano:--s
Enostolpna poUtTrsta K 1-_ Uhaja vsak dan tzvzemšl nedelje In praznike, ob 3. nrl pop. Bedna letna priloga vozni red
Urodniitvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6/m, Bokoplii se se vračajo; nelranklrana pisma se ne ■=» sprojemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranilnloe avatrtjsKe št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravoiikaga telefona št 188.
NemSkI krSCenshi socijalci in avstrijska jugoslovanska polilka.
V	zborniku »Oesterreich von Innen«, ki je izšel v maju 1917 z namenom, da informira v Nemčiji vse tiste kroge, ki si žele tudi o naši monarhiji in njenih problemih objektivnih informacij, je označil bistvo in pomen nemške krščansko-socialne stranke njen gosposkozbornični član, bivši minister dr. vitez Wittek s sledečimi besedami: »Ona združuje svoje pristaše v cesarju zvesto, brez pridržka avstrijsko-patriotično zvezo, ki se s pravico sme imenovati državna stranka, ker ima vedno blagor celokupne države pred očmi in vidi kljub svojemu nemškemu značaju, ki ga neupogljivo varuje, svoj poklic tudi v tem, da pomaga blažiti narodna nasprotja s pomočjo stikov, ki jo vežejo z enakovernimi drugih narodov.«
V	to poklicanost nemških krščanskih socijalcev za posredovanje in oblaženje nasprotstva med nemškim in drugimi narodi tostranske polovice naše monarhije so narodi dolgo časa verjeli. In to ne samo katoliški politiki, tudi bolj ali manj svobodomiselni politiki nenemških narodov so imeli dolgo to vero. Ta vera ni bila toliko vera v njene vodilne politične osebnosti, kot vera v krščanska etična načela. Svobodomisclstvo avstrijskih Slovanov je še jako mlado in tiči še globoko v krščanstvu. Mnogo je k tej veri pripomogla dejanska potreba. Vsak, kdor jc verjel v zakonit, miren izhod iz naših nevzdržnih narodnih razmer, je nujno moral misliti in verjeti v sporazum med narodi. Ta sporazum pa terja od dozdaj krivično na račun drugih narodov priviligiranih Nemcev — odpoved. Taka odpoved je pa možna le pri globokih moralnih silah, ki jih pri nemških nacijonalcih ni nihče nikoli pričakoval, medtem ko se je pri krščanskih soci-jalcih vendar vsakdo vsaj na krščanski program zanašal.
Stranka nad, Id so jih stavili vanjo narodi, ni izpolnila. Danes je tudi brez koristi misliti na to, kako ogromnih zaslug bi si bila stranka pridobila z uresničenjem teh nad za katoličanstvo. Ko je stranka prišla do vpliva in bi bila morala začeti uresničevati veliko avstrijsko misel, te avstrijske misli ni iskala in tolmačila iz srca ljudstva, ampak iz teženj malega dela aristokracije, ki se ji je pridružil bolj iz tradicije kot iz politično-načelnih potreb, in iz političnega umevanja nemškega meščanstva. Aristokracija je v svojih počet-kih gotovo bila dinastično veliko-avstrijska, morda tudi po večini katoliška. V zadnjih letih pa se je tako prepletla z velefinanco in veleindustrijo, da je prišla v nepremost-
ljivo interesno nasprotstvo z večino ljudstva. Kar pa je v nasprotstvu z večino ljudstva, po modernih političnih pojmih ne more tvoriti temelja za celokupno avstrijsko politično misel. Nemško meščanstvo vidi smisel in smoter naše države v tem, da preskrbuje njegove sinove z uradniškimi mesti med nenemškimi narodi. V tem pojmovanju je podlaga vsemu njegovemu pretiranemu, zagrizenemu narodnemu boju. Torej tudi sumljiv vir za ori-jentacijo stranke, ki hoče biti državna, ki hoče po narodni spravi graditi veliko Avstrijo.
Aristokraciji in šovinističnemu meščanstvu na ljubo je stranka vedno bolj žrtvovala svoja načela. Uvaževala je praktične razmere. Mislila, je, da ji to narekuje potreba samoobrambe. Posebno daleč je šla v tej smeri med vojno. Magnatom na ljubo je hujskala na vojno kot nobeden drug, da bi se priliznila meščanstvu, se je trdno združila z nemško nacijonalno zvezo. In zgodilo se je nekaj nepričakovanega, z načeli, ki jih je krčansko socijalna stranka kot politično-nerabna opustila, ji socijalni demokrati prevzemajo široke mase. Vsa javnost ima danes vtis, da je nemška krščansko socijalna stranka, stranka odžagane veje ...
Od nekdaj so bili zgodovinarji te misli, da je bodočnost naše države na jugu. Eni so rekli, da je njeno težišče v Budimpešti, drugi, da je v Zagrebu, tretji v Sarajevu ali še dlje doli. Praktična avstrijska politika je hodila druga pola. Proti n s turi so skušali diplomati z vso silo preplaviti težišče na zapad. Ta politika jc prinesla našim deželam poraz na zapadu in nas je odtujila na Balkanu. Nemški zgodovinar Kralik pravi, da so nam bile balkanske dežele pred zavzetjem Carigrada od Turkov bližje, kakor so nam sedaj.
Stojimo pred novim reševanjem balkanskega problema. Kako se bo rešil, ne vemo. Balkanizacija Rusije in s tem ustvarjeno novo vulkanično ozemlje za Evropo nam vzbuja slabe slutnje. Bistveni del balkanskega problema je jugoslovansko vprašanje. Tu ima monarhija besedo.
Nemška krščanska - socijalna stranka si prisvaja z ozirom na svoje namišljeno velikoavstrijsko državno stališče vlogo sodnika v našem vprašanju. Od časa do časa prinaša njeno glasilo »Reicbspost« poročila o našem narodnem gibanju. Za ta poročila velja v polnem obsegu »kakršna glavica, taka govorica.« Ne trudi se, da bi pokazala, za življensko vprašanje avstrijskih Jugoslovanov ljubezen ali vsaj pravično umevanje, že v okviru monarhije bi morala po njenem očitnem prepričanju začeti reševali jugoslovansko vprašanje le težka pest.
17
Nevldal Človek.
Angleški spisal H, G. Wells.
(Dalje.)
■Prevel I. M.
Izprva sploh ni hotela ničesar vedeti o tem, kar sta bila slišala. Prisilila je bila Halla, da molči, med tem pa ji je Henfrey povedal celo zgodbo. Vse skupaj se ji je videlo malone sama budalost — nemara sta ravno premikala pohištvo.
»Slišal sem ga reči: ,Sramotno'; zares sem ga,« je rekel Hali.
»Jaz tudi, Mrs. Hallova,« je dejal Henfrev.
»Menda vendar nel« je začela Mrs. Hallova.
»Pst!« je rekel Mr. Tcddy Henfrey. »kaj nisem slišal okna?«
»Kakšno okno?« je vprašala Mrs, Hallova.
»Okno v posebni sobi,« je dejal Hen-
rrey.
Vsi so napeto poslušali. Mrs. Hallova ic imela oči uprte naravnost pred se in ie zrla, ne da bi videla na blesteča po-dolgasta vrata od krčme, belo, živahno cesto in ospredje Huxterjeve prodajalne, •d se je svetilo na junijskem solncu. Kar "••nkral ao se odprla Huxtericva vrata.
in prikazal se je Huxter od razburjenja žarečih oči in je mahal z rokami.
»Halo!« je zavpil Huxter, »ustavite tatu!« in stekel je postrani čez cesto proti dvoriščnim vratavn in izginil,
Hkratu se je začul hrup iz posebne sobe in glasovi zapiranih oken.
Hali, Henfrey in cela človeška vsebina točilnice se je naenkrat vsula na vrat na nos na ulico, Videli so nekoga švigniti za vogal proti cesti, ki pelje proti planjavi, in Mra Huxterja, ko jc izvršil komplicirani skok po zraku, ki se je končal z obrazom in ramo na tleh. Dol po cesti so ljudje začudeno stali ali jim pa tekli nasproti.
Mr. Huxter je bi! nezavesten. Henfrcy se je sklonil k njeniu, da jc to deznal, Hali pa in dva delavca iz točilnice so udrli ne-utegoma proti vogalu, vpijoč nesoglasne reči, ter videli Mra. Marvela, ko je pravkar izginil za vogalom cerkvenega obzidja. Po vsej priliki so se povzdignili do nemogočega sklepa, da je bil fo nevidni človek, ki je iznenada postal viden, in so pri tej
Eriči zdrveli po ulici za njim. Pa Hali je omaj tekel kakih deset korakov, ko je na ves glas od začudenja zakričal in zletcl kakor je bil dolg in širok na stran, trdno držeč enega delavca in potegnivši ga za seboj po tleh. Bii je napaden kakor napade igralec igralca pri footbalu. Drugi delavec je pritekel v krogu, ostrmel, in ko je opazil, da se je Hali sam po sebi zvrnil, se je obrniL da nadaljuje gonjo; a, v tistem hiou
»Reichspost« od 9. marca t. 1, prinaša zopet uvodnik o jugoslovanskih deklaracijah. Ko prizna veličastno množino podpisov, nabranih za našo deklaracijo po vseh deželah, ki tako častno dokazujejo našo .složno enodušnost v tem vprašanju, se naivno tolaži, da nas bo razbilo in razcepilo vprašanje, kako naj se naša država uredi. Na vsak način skuša sama sebe prepričati, da Srbi, Hrvatje in Slovenci deklaracijo vsak po svoje umevamo, da je naše enotno politično prepričanje le navidezno, le na zunaj, da je le prisiljena zveza dveh nasprotujočih si načel. Zlohotno povdarja podobnost jugoslovanske deklaracije s krfskim paktom, Brezpogojna samoodločba Jugoslovanov ji je samo iz obeh deklaracij izlušče.no jedro. In to jedro je zanjo seveda svobodomiselna demokratična republika. Dokaz za to pa so seveda obširne bele lise jugoslovanskih političnih listov. In to naj resno prevdarijo merodajni krogi, ki sami pomagajo.
V krščanski apologetiki se gospodje tega načina' dokazovanja pač niso učili! Takega postopanja nasproti narodu, ki je ubranil srednjeevropsko krščanstvo in kulturo pred nevarnostjo, ne narekuje krščanska morala. Avstrijsko državno stališče s takim ravnanjem ne bo pridobilo. Edina tolažilna misel za Bolkan je, da je tako stališče za vsako avstrijsko stranko smrtonosna bolezen, in da se znaki pri krščanskih socijalcih že kažejo. Ta zavest je pri celi stvari edina privlačna sila za našo monarhijo na Balkanu. Drugače bi podobno stališče naših večjih strank moralo odbijati od nas vsakega soseda.
Krščanski socijalci danes velikoavstrijsko misel ravnotako bistroumno izvršujejo, kakor uveljavljajo demokratično stališče. Nekdo je namreč dejal, če sc umeva pod demokratizacijo naše politike napolnjevanje gosposke zbornice z banke-rotnimi politiki iz ljudske zbornice, so začeli nemški krščanski socijalci velikopotezno akcijo, ki obeta velike in hitre uspehe. Vsi njeni mestni zastopniki bodo lahko v kratkem v prijetni Pattaicvi dru-
deklaracija iz 1- 1917. Majniška deklaraci ja se ozira, kot znano, ne samo na avstrijske Jugoslovane, ampak tudi na tiste, ki žive v ogrski državi in v Bosni in Herce-govini. Podobno je s češko deklaracijo. . ,?„	seveda imenovana naroda na
stališču, da se mora rešiti narodnostno vprašanje v celokupni monarhiji istočasno, ne samo v naši državni polovici. Težkoče, kt jih bodo delali tej rešitvi narodnostnega vprašanja Nemci in Mažari, so velike m jih vid) vsakdo. Tudi zaenkrat razmere niso se tohko dozorele, da bi razpravlja, nje v tem smislu moglo računati na uspeh. Narod, ne žive od danes do jutri; njihovo življenje se ne da primerjati z življenjem posameznika. Jugoslovani so predložili vladi podrobno sliko, kako si žele ureditev svojega vprašanja v monarhiji. Sedaj je s var vlade in vseh faktorjev, ki imajc prt tem besedo, da pristanejo na stališču od katerega ne moremo odnehati.
Ker se torej očividno Čehi in Jugoslovani seda, pogajanj o ureditvi narodnega vprašanja na podlagi vladnega načrta ne bodo udeležili, bi bilo razpravljanje brej imenovanih v prvi vrsti prizadetih narodov brez pravega pomena in se bržkon« niti ne bo vršilo.
Kot posnemamo po »Preši«, je izdelal poslanec dr. Korošec elaborat, v katerem je označeno stališče Čehov, Jugoslovanov in menda tudi Poljakov do rešitve narodnega vprašanja v Avstriji. Vodilne misli v tem elaboratu so sledeče:
Jugoslovani zamorejo pri rešitvi narodnega vprašanja sodelovati samo v slučaju, da je podlaga razpravljanju majniška
Bitmi ziior.
Na Dunaju, 12. sušca 1918.
Govor poslanca dr. Benkoviča.
V današnji seji je govoril poročevalec dr. benkovič:
Visoka zbornica! Pravkar smo slišali iz ust našega justičnega ministra utemeljevanje naše predloge; z obžalovanjem pa moram konstatirati, da ekscelenca tf justični minister ni našel nikakega izraza obsodbe, s katerim bi bil označil jn ožigosal nečuvena grozodejstva, umore, požige in druge zločine, ki so se izvršili na mnogih žrtvah, ki se niso mogle braniti. Predlagani zakon je kompror" , med odsekom m vlado in ima kot tak pač vse lastnosti kompromisa. Zastopniki zbornice v odseku smo šli z zahtevami veliko dalje, a nismo mogli pridobiti vlade za svoje načrte, tako da smo stali pred alternativo-ali sprejmemo predlogo ali pa nadaljujemo boj z gosposko zbornico in vlado. Odločili smo se za prvo in glasovali v odseku za kompromisno predlogo.
Govornik predlaga nato izpremembo nekaterih določb v predlogi in nadaljuje: Zgodila se je cela skala zločinov, od umora in požiga do nasilstva napram ženskam. Zločinci, ki imajo stvari na vesti pa hodijo še vedno svobodni in so deko-nrani, dasi je naš klub vložil že ogromno število interpelacij in navedel notri ne morebiti pavšalna sumničenja, ampak čiste
mu je nekdo podstavi! nogo, prav kakor Huxterju. Ko sc je nato prvi delavec pobral na noge, ga je vrgel na stran udarec, ki bi bil lahko vola podrl.
Ko je padel, je izza vogala pridrvela množica od vaške zelenice sem. Prvi je bil, kakor je bilo videti, lastnik kokoso-vega igrišča, močan človek v modrem jopiču. Zavzel se je, ko je videl malo ulico prazno, samo oni trije so se neumno kobacali po tleh. Tedaj pa se je nekaj pripetilo njegovi najzadnji nogi in zvrnil se je, kakor je bil dolg in širok, po tleh ravno še ob času, da je zamotal noge svojemu bratu in družabniku, ki mu je bil takoj za petami. In ta dva jc cela gruča privihra-vih ljudi osuvala, povaljala, pohodila in preklinjala.
Tisti čas, ko sta Hali in Henfrey stekla z delavcema iz hiše, je Mrs. Hallova, ki so jo izučile mnogoletne izkušnje, ostala v bari zraven krčemske blagajne. Zdajci so se odprla vrata posebne sobe in prikazal se je Mr. Cuss, ki jo je nevtegoma udri dol po stopnicah proti vogalu, ne da bi se sploh ozrl nanjo. »Držite ga!« jc vpil, »glejte, da ne izpusti tiste rule! Vidite ga lahko toliko časa, dokler drži culo!«
On ni ničesar vedel o Marvclu, ki mu je nevidni človek izročil knjige in culo zunaj na dvorišču. Obraz Mra, Cussa je bil srdit in odločen, ali njegova oprava je bila pomanjkljiva — imel je na sebi ohlapno belo kratko krilo, ki bi moglo veljati j
samo na Grškem. ^Držite ga!« se je drl. »Moje hlače ima! In celo župnikovo obleko!«
»Hitro poskrbite zanj!« jc zavpij Hen-freyu, ko je hitel mimo na tleh ležečega Huxterja; ko pa je zavil okrog vogla, da se pridruži lirušču, se jc ročno zvrnil v nedostojno lego na tleh. Nekdo v polnem begu mu je stopil na vso moč na prst. Zavpil je, se valil, da bi se pobral na noge pa je iznova zadobil udarec, ki ga je vrgel zopet na vse štiri, in tedaj se jc zavedel, da se nc udeležuje lova, nego nerednega bega Vse je drlo nazaj proti vasi. Zopet je vstal in zopet je bil močno udarjen za ušesa. Opotekel se je, pa se je obrnil nazaj proti »Konjiču« in je pri tem skočil čez zapuščenega, zdaj sedečega Huxterja, ki se ie bil spoloma nanj nameril.
Ko je bil sredi krčemskih stopnjic, je zaslišal nenaden srdit krik, ki se je vzdi-goval razločno izmed cele zmede glasov, m glasen plosk po obrazu nekega. IzpoznaI je glas kot glas nevidnega človeka in vsi znaki so pričali, da je bil to glas človeka ki ga je bolesten udarec iznenada raz-' janl.
V naslednjem trenutku je bil Mr, Cuss
zopet v posebni sobi.
»Nazaj prihaja, Buntingf« je zaklical planivii noter, »Reši se!«
(DaIjc.)
konkretna dejstva z navedbo kraja, časa in imen žrtev in zločincev. Vojni minister je rekel v delegacijah, da so to posamezni slučaji in da bo hvaležen, če mu navedemo dejstva, da kaznuje krivce. Najprej je čudno, da moramo mi zbirati vojnemu ministru, ki je za te stvari odgovoren, material. On bi jih moral poznati bolje kot mi. Jaz sem v juliju 1917 navedel v svojem govoru slučaj, da je bilo umorjenih veliko število ljudi po nedolžnem. Imenoval sem krivca. A ščitijo ga visoki generali in nahajal se je v svobodi, dasi je bil obdolžen i goljufije, poneverbe, tatvine in trojnega i umora. Kol opravičilo za razne izgrede
vojaštva navajajo »vojno psihozo«.
* • • *
Dunaj, 13. marca 1918.
Začetkom današnje seje so stavili poslanci Jarc in tovariši na poljedelskega ministra glede zavarovanja pomladne setve sledeče nujno vprašanje:
»Pomladna setev stoji neposredno pred nami. Toda nerednosti pri organizaciji prehrane bodo imele za posledico, da moramo računati z nadaljnim nazadovanjem produkcije, ker bo kmetom z zapoznelimi in neprimernimi odredbami onemogočeno obdelati polie pravočasno in primerno. Na Kranjskem manjka na primer najmanj 200 vagonov semenskega krompirja, ker je vojaštvo preveč rekvi-riralo. Goriški begunci, ki so se vrnili, umirajo lakote, ker nimajo nobenih živil, kaj šele semena. Podpisani vprašujejo torej:
1.	Kakšne odredbe je sklenila vlada glede nakazila semen?
2.	Ali je pripravljena vlada ustaviti takoj rekviriranje klavne živine?
3.	Ali bo odredila vlada takojšen odpust starejših letnikov in poskrbela za primerne dopuste v svrho obdelovanja polja?
4.	Ali bo vlada poskrbela, da prevzame vojaški erar preživljanje odkazanih vojaških skupin kakor tudi eraričnih konj?
5.	Ali bo vlada za čas obdelovanja polja zopet zvišala kvoto samooskrboval-cev?
Predlagamo, naj se izreče temu pred- \ logu nujnost v zmislu § 69. državnozbor-skega poslovnika.
Predsednik dr. Gross izjavi, da se bo i glasovanje o nujnosti vršilo po rešitvi kon- j grue. Pride začetkom jutrišnje seje na vrsto.
Zbornica preide nato k razpravi o prvi točki dnevnega reda: kongrua. Poroča baron Fuchs. Nato govori naučni minister dr. Cvviklinski, ki poziva zbornico, laj sprejme predlogo.
Poslanec Hillebrand (nemški socialni demokrat) izjavlja, da priznavajo socialni demokrati, da se nahaja precejšen del duhovščine v slabem gmotnem položaju, toda cerkev mora sama skrbeti za plačilo svojim služabnikom.
Govor posl. dr. Zahradnika,
Izmed poslancev duhovnikov sta govorila v debati glede kongrue grškokatol. župnik Oncskcvvc in Čeh d r. Z a h r a d -n i k. Slednjega izvajanja so bila v marsičem zanimiva za razmere duhovščine na Češkem. Zato objavljamo govor v glavnih lotezah.
Visoka zbornica! Nisem se oglasil k besedi iz osebnih razlogov; sedanja vladna predloga glede kongrue pri moji osebi ne bo prišla nič v poštev. Zato govorim o stvari brez osebnega interesa, ker dobivam dan na dan pisma čeških in nemških duhovnikov, starih in mladih, naj se vendar zavzamem zanje. Imam dovolj poguma, da priznam, da obstoja v dohodkih duhovščine veliko nesorazmerje; čemu tudi zapirati oči pred gotovo resnico? Malo število pripadnikov duhovskega stanu na Češkem živi res v izobilju. A kako pride ostalih 90% revne duhovščine do tega, da se premoženjsko stanje duhovščine gene-ralizira in da mora ogromna večina živeti v pomanjkanju?
Rekli boste: Razdelite si najprej dohodke duhovščine med seboj sorazmerno! Prepričan sem, da bo do tega prišlo in da se bo Cerkev, kar se tiče čisto zunan;ih zadev, prilagodila novemu času, ki bo prišel po vojni. A sedaj ni čas za take obširne reforme, sicer se nam lahko zgodi: Roma deliberante Saguntum periit. Pomoč duhovščini je nujno potrebna in ne sme biti odvisna šele od poteka težavnih in dolgotrajnih razpravljanj splošno reformnega nnačaja,
Čujem ugovor: Čemu na rabi duhovnik denar? Saj ni oženjen. Za koga naj šte-di? Tu moram reči, da ne živi caelebs (ne-oženjeni) n;č ceneje kot oženjeni. Pri duhovniku so razmere čisto posebne. Navadno izhaja iz revne rodovine. Njegovi bližnji in daljni sorodniki so vsi prepričani, kako dobro se mu godi, in smatrajo za sa-moobsebi umevno, da se smejo zatekati k njemu v stiski. Dalje moramo upoštevati tudi to, da spada duhovnik k izobražen-stvu. Pravijo, da se duhovniki na deželi radi pokmetijo. Kako pa boste to preprečili? Duhovnik mora imeti sredstev, da si oskrbi knjig, do katerih se lahko izobraža
dalje in ostane v stiku z napredkom vede in umetnosti svojega naroda. Jaz trdim še več: Duhovnik mora biti na deželi v svoji župniji prva oseba. Podpirati mora vsako v resnici kulturno gibanje.
Pa pravite: Duhovnik ima lepe dohodke od štole. So župnije, kjer nese štola res večje dohodke. So tudi duhovniki — obžalujem, da je tako, a rečem raje sam kot da bi moral to reči kdo drugi — ld štolo temeljito izrabljajo za pomnožitev svojih dohodkov. A gospoda moja, to so silno redki posamezni slučaji, avis rarissima. Potem pomislite še to: Pi 40 letih službovanja ima duhovnik 1000 K pokojnine. Ali ni prisiljen, gledati na to, da si med službo kaj prihrani? Dajte duhovniku primerno plačo in 99% jih bo veselo, da so se od-križali sitnosti s štolo! Jaz nimam nikakih dohodkov iz štole. Užival sem pa jih kot kaplan in vem, kako so mi bili mučni.
Pri govoru o duhovniškem položaju ne smem kot Čeh pozabiti še ene stvari. Med to vojno eo očitali češki duhovščini nelojalnost. Na prestol nadškofa v Pragi in Olomucu so posadili tujce in grof Stiirgkh mi je na mojo pritožbo odgovoril, da jc stara navada, da zasede nemški plemič nadškofijsko stolico v Pragi. Ali je to v interesu Cerkve? Kaj bo reklo k temu ljudstvo? Prepričan sem, da bo sveta sto-lica po vojni popravila krivico, ki se je zgodila češkemu ljudstvu in njegovi duhovščini.
Za Zahradnikom govorijo poslanci Maixner, dr. Stojan, Lukavski, Zcnker, dr. Straucher, Gldckel, Hock, Miklas in dr. B e n k o v i č. Dr. Benkovič je predlagal, naj se dostavi v predlogo nov člen, na podlagi katerega se samostojni duhovni pastirji oproste dolžnosti preskrbovati ali plačevati pomožne duhovnike. Vlada pa naj naredbenim potom vse potrebno ukrene, da dobe vsled tega prizadeti pomožni duhovniki stanu primerno minimalno plačo.
Govor poslanca Demšarja.
Od Jugoslovanskega kluba je govoril k vprašanju o zvišanju kongrue poslanec Demšar. Njegov govor je lepo javno priznanje naši duhovščini za njeno požrtvovalno delo v korist našega ljudstva med vojno in v korist države. Malo je narodov, kjer bi vladala med ljudstvom in duhovščino tako tesna zveza kot pri nas, Poslanec je v začetku svojega govora opozoril na dejstvo, da zasluga za vzdržanje v sedanji vojni ne gre samo vojaštvu na fronti. Vzdržati so nam pomagali tudi junaki v zaledju za plugom in pri izvrševanju nebroja del, ki so omogočila armadi in prebivalstvu prehrano. V zaledju sta si stekla med to vojno posebne zasluge učitelj in duhovnik. Za materielno zboljšanje učiteljskega položaja je zbornica že povzdignila svoj glas in dovolila draginjsko podporo za leto 1917, za leto 1918 se mora storili isto v najkrajšem času v polni meri. Država pa mora izkazati svojo hvaležnost tudi duhovščini in se zavedati, da pod neznosno draginjo trpi tudi duhovnik,
Jugoslovani smo zvesti sinovi katoliške cerkve, ker samo pod varstvom neodvisnosti more cerkev vršiti svojo ideal-noy nalogo. Kot demokratičen narod bomo nastopili vedno za pravice svoje duhovščine. Naša duhovščina pohaia po ogromni večini iz revnih slojev naroda — k tem spada tudi naš kmetski stan — in se svojega- pokolenja tudi ne sramuje. Obratno: Ona živi vedno z veseljem v najtesnejšem stiku z ljudstvom in z njim jc takorekoč zrastla. Ponosni smo nanjo. V najtežjih časih je bila ljudstvu zaščitnica in nosite-ljica kulture; tudi za gmotni položaj našega ljudstva si je pridobila nevenijivih zaslug. (Odobravanje,) Z ljudstvom je šla naša duhovščina v sreči in trpljenju. Med to vojno zlasti v trpljenju. Pomislimo samo, kaj je pretrpela naša duhovščina na Koroškem in Štajerskem v zadnjih treh letih! Opljuvane, suvane in ozmerjane so gonili duhovnike v ječo — zakaj? Ker so bili zvesti svojemu narodu, ki je med to vojno izmed vseh avstrijskih narodov krvavel najhuje. (Tako je!) Župnik Maierho-fer je bil na fronti tri leta kot prostak in je bil odlikovan; župnik Fabiani od Sv, Lucije je padel izvršujoč svojo dolžnost, Z ljudstvom je delila naša duhovščina tudi trpljenje zaledja. Tu ne govorim o du-šebrižnem delu; a koliko je povzročila duhovščini vojna dela vsled pisanja matrik in tabel pri izplačevanju podpor! Duhovniki so sestavljali ljudem prošnje za dopuste, za oproščanje vojaščine, za podporo. Poznam župnika, ki je napisal med to vojno nad 1000 prošenj brezplačno. Še po-pir in kuverto je moral navadno sam dati. Duhovniki so bili člani raznih komisij, Če je prišlo nastanjenje vojaštva, so morali posredovati duhovniki kot edini inteligenti, ki so razumeli jezik vojaštva. Pri tem se je zgodilo večkrat, da so padli v nemilost pri vojaštvu ali ljudstvu.
Kljub majhnim dohodkom jc vojna uprava prihajala k duhovščini vedno z raznimi prošnjami za prispevke. Vsak mesec dobiva duhovščina pošiljatve od Rdečega križa s prošnjo, cla se sprejmejo in plačajo; prispevati morajo duhovniki za slepe vojake, za vdove in sirote, za voja-
ške in invalidne domove, sicer veljajo za nepatriotične. Odkod naj vzame duhovnik za to denar?
Posebno poglavje pa bi lahko pričeli s trpljenjem duhovnika bližje fronte, Kaj so ti gospodje, prav tako kot tudi civilni prebivalci, prestali, si more predstavljati samo tisti, ki je videl stvari od blizu. Omenjam le en slučaj! Župniku Hribariu v Zalemlogu je bila oprava deloma pokradena, deloma uničena; odnesli so mu krmo in živila; to mu je bila odškodnina za delo v prid državi.
Država mora pokazati, da to delo duhovščine tudi vpošteva. Gleda naj, da bo upravljala bolje posestva verskega zaklada, in ne bo ji treba skrbeti, kje bo dobila denar. Jugoslovanski klub stoji na stališču: Enaka pravica za vse! Zato bo glasoval za predlogo. (Odobravanje.)
Kot glavni govornik contra govori češki socialni demokrat Soukup, ki izjavlja, da bodo socialni demokratje glasovali proti ureditvi kongrue, ker so pristaši načela ločitve cerkve od države. Govornik razpravlja o prehrani v Pragi. Med njegovim govorom pride do burnih prizorov med Čehi in Nemci, kojim načeljuje Wolf. Posl. Rvdlo vrže \Volfu košček sladkorja, Wolf se hoče vreči na- Rydla, poslanec Masata pahne Wolfa nazaj tako, da Wolf pade. Vihar traja dalje. Podpredsednik Simionovici izreče poslancu Wolfu, Rydlu in Masati opomin.
Po govoru glavnega govornika pro Miklasa preide zbornica k glasovanju. Predloga o kongrui se sprejme z 209 glasovi proti 58 glasovom socialnih demokratov, Istotako spreminjevalni predlogi poslanca Miklasa. Vs drugi izpreminje-valni predlogi se odklonijo. Prihodnja seja jutri.
Lnaiascti o gosposki ioraicl.
O svojem govoru v gosposki zbornici je rekel profesor Lammasch uredniku »Pesti Naplo«: Seja avstrijske gosposke zbornice 28. februarja je bila tako živahna, kakor morebiti še nobena v pol stoletju, odkar gosposka zbornica obstoja. Govor bivšega krščanskega socialnega poslanca dr, Pattaija, ki se je zdaj prelevil v nemško nacionalno ekscelenco, jc izzval tako viharno odobravanje, kakršno se lam le malokdaj sliši. Govoril je res z vsemi govorniškimi sredstvi, s katerimi razpolaga na shodih izkušeni govornik z vsemi gledališkimi pripomočki — vljuden sem in ne rabim zato primernega izraza — predstavitelja tragedije. Govor bi bil seveda bolj primeren v kakem drugem okviru, kakor v prvi zbornici našega parlamenta, a visokorojer.i gospodje, ki so visoko priplezali, se na to niso ozirali in so s svojim pritrjevanjem pretresavali zrak tako, kakor tega ni delalo tisto občinstvo, ki so ga sklicevali dr. Pattai in tovariši na ljudske shode, da propagirajo »Siegfrieaen«. Občinstvo je namreč, četudi je dr, Pattai nasprotno trdil, njegove tendence tako odločno odklanjalo, da so v svoji državniški modrosti grof Thun-Salm, knez Karel Auersperg in dr. Pattai opustili nadaljne shode na Dunaju in na deželi. Krik je dosegel višek, ko sem jaz govoril. Liki toča so padali medklici, ki so se pričeli, preden sem še kak stavek zaključil; torej še prej, preden je korona znala, kaj da hočem povedati.
Ker sem, če izvzamem to, kar sem povedal o Alzaciji Loreni, povedal le to, kar sem mesca junija in oktobra 1917 že povedal in so to takrat sprejeli z molkom in so deloma tudi pritrjevali sklepom, da so se o demonstraciji proti meni prej dogovorili in da morebiti osti niso naperili toliko proti meni, kolikor proti neki drugi smeri. Precej uvodoma sem rekel, da se strinjam z resolucijo, za katero sem tudi z večino glasoval za trajni, zagotovljeni, častni mir, da natančno izpolriujemo naše zvezne dolžnosti in za zaupnico grofu Czerninu. Zaupal sem mu, ker je ponovno izjavljal, da se zavzema za sporazumni mir brez aneksij in kontribucij in da jamči, da se vojska zaradi naših aneksijskih namenov ne bo niti eno uro podaljšala. Ker je zbornica govoru dr. Pattaija za »Macht« in »Siegfrieden« pritrjevala in moja izvajanja za sporazumen mir prekričala, je za-dobila zaupnica Czerninu čudno razlago, kakor da bi bil naš zunanji minister zapustil politiko, ki jo je bil cesar v svojem odgovoru na papeževo noto proklamiral. Grofa Czernina so tako, kar gotovo sam obžaluje, postavili v slabo luč nasproti inozemstvu in zelo otežkočili pot k splošnemu miru. Zelo obžalujem, ker je gosposka zbornica, v kateri sedi toliko vplivnih osebnosti, nastopila proti sporazumnemu miru, oo katerem' koprne vsi narodi naše monarhije, z izjemo najekstremnejše stranke enega samega teh narodov, ki ga po zelo zanesljivih poročilih vedno bolj žele tudi na Angleškem in v Ameriki. V Angliji se vedno bolj utrjuje nazor, če pribori Amerika sporazumno zmago, bi Ivi angleški prestiž za vse čase posebno v naselbinah uničen. Amerika se pa šele zdaj zaveda, s kakšnimi silami bi morala nastopiti, da reši £ DO razum iz nnlniaia. ki
vsekakor ni sijajen. Zadnje Wilsonove poslanice bi zelo rade našle pameten izhod obema strankama iz samomorilnega uničevalnega boja. Sodelovati more pri tem delu na naši strani le naša monarhija, pred vsem naš cesar, o katerem je nedavno rekel nek ameriški državnik, da je edini vladar, ki se v vojski ni omadeževal in kateremu povsod zaupajo. Taki nastopi, kakršen se je pojavil dne 28. m. ra. v gosposki zbornici, pa dela ne olajiajo ne cesarju in tudi ne njegovemu odgovornemu ministru. Upam, da tega nastopa v inozemstvu ne bodo višje cenili kakor se ceni doma, kjer je gosposka zbornica izgubila veliko na ugledu, ker visokorodni gospodje v taki dobi, ko žrtvuje velika množica ljudstva premoženje in kri, noče ničesar slišati o omejitvah svojih lovov in hlevov svojih konjedirkačev in pridržuje krmo, ki je potrebna koristni živini, namenom razkošja.___
Politične novice.
-f- Dr. Seidler in oufoa interpelacija
Jugoslovanov. Dunaj, 13. marca. Ministrski predsednik je povabil za jutri ob 9. uri dopoldne zastopnike vseh strank k posvetovanju, na katerem bo dal pojasnila o varstvu pomladnega obdelovanja polja. Upajo, da bodo vsled izjave ministrskega predsednika Jugoslovani umaknili svojo nujno interpelacijo. Istotako bosta podala ministrski predsednik in domobranski minister izjavo glede starejših letnikov.
-f Jugoslovani in odpust starejših let* nikov. Domobranski minister pl. Czapp je poklical k sebi dr. Korošca in viteza Pogačnika ter ju prosil, naj umakneta svoje stališče glede odpusta 42 do 50 letnih. Dr. Korošec je odgovoril, da Jugoslovani tega ne moremo storiti že z ozirom na do godke, ki so se vršili na našem jugu ol izbruhu vojne.
-fPoljsko kolo. Dunaj, 13. marca (K urad). V današnji plenarni seji Poljskega kola je poročal poslujoči predsednik Ken-dzior o pogajanjih z ministrom za deželno brambo glede odpustitve starejših črno-vojniških letnikov. Poljski člani brambne-ga odseka imajo popolnoma prosto roko. Člani ustavnega odseka so dobili navodilo, naj glasujejo proti ustanovitvi sanitetnega odseka, ker bi posegal ta odsek v kompetenco deželnih oblasti. Kolo je na-prosilo Kcndziorja, naj vodi še nadalj« posle Poljskega kola do definitivne ureditve predsedniškega vprašanja,
-f- Ogrska delegacija bo, kakor se po« roča iz Budimpešte, vpoklicana konec marca, najkasneje pa začetkom aprila na Dunaj. Pred vsem bodo zborovale delegacije; plenarne seje bodo po veliki noči.
+ Nemskularski kranjski junker de« nuncira. Grof Barbo, kočevski poslanec in graščak na čisto slovenski zemlji, ka* terega oče je bil še navdušen Slovenec, je šel v družbo nemških ovaduhov, kar se seveda popolnoma ujema z nazori potomca plemiške rodbine italijanskega imena. V družbi z Marcklom, Dobernigom, Wald-nerjem, Hofmannom in Einspinnerjem je denunciral seveda zaradi jugoslovanske deklaracije slovensko duhovščino in učiteljstvo, češ da agitira za podpise za jugoslovansko deklaracijo z nečednimi in nedostojnimi sredstvi. Navedeni nemški denuncianti so v tej zadevi vložili interpelacijo, v kateri natolcujejo, da se deluje za podpise pod pretvezo, da gre žito, ki ga morajo oddajati, v Nemčijo in da naj podpišejo, da ne bo potrebno žita oddajati. In taki budalosti nasede nemškutar-ski dolenjski grof. Dalje navaja junker z Dolenjskega, da pripovedujejo na štajerskem, da se bo, če se jugoslovanska država uitanovi, vrednost denarja dvignila in da se bodo zvišal cene potrebščin. In grof denuncira dalje: Drznejo se celo trditi, da je cesar že pritrdil državi, za katero Jugoslovani nastopajo. Dalje pripovedujejo, cla vpliva pri nabiranju podpisov duhovščina in učiteljstvo.posebno na žene in otroke. Na koncu koncev vprašujejo ministra, če je o teh rečeh poučen; denuncianti priporočajo ministru, naj poizveduje seveda z žandarji in s policaji in o uspehu noroča zbornici. Zadnji grofov in njegovih tovarišev vzdihljaj je pa, da naj minister precej ustavi agitacijo za pobiranje podpisov, češ da je to nevarno notranjemu miru in obstoju monarhije, Denunciranje kranjskega nemškutarskega grofa in njegovih soovaduhov le dokazuje, kako da se Ve-lenemci Jugoslavije, ki pribfin, boje,
Preki sod v Dalmaciji, Notranji minister je sporazumno s pravosodnim ministrom z dopisom z dne 7. marca 191S razglasil pre iksod za sodne okraj« Rudva, Ercegnovi, Kolor in Perast in za davčne občine Strmica, Plavno, Oton, Radiljeva« in Podjene sodnega okraja Knin,
+ O cenzuri. Dunajski »Fremdenblatt« piše o cenzuri med drugim: »Kar napravlja danes cenzuro tako neukusno, je niena hrezsmotrenost in brezmisc -nost. Pogosto smo imeli priliko brati v javnosti izraze, ki bi se z ozirom na n i-hov namen in predvsem z ozirom na učinek. kaiof<«ta u totnvo moralo priča-
kovati, morali zapleniti. Na drugi strani se pa trdovratno konfiscirajo najbolj nedolžne stvari iz enostavnega vzroka, ker spadajo slučajno v eno izmed mnogih cenzurnih odredb, ki bodo sedaj kmalu prav tako številne, kot so prehranjevalne odredbe. Cenzurni predpisi ne bodo cenzurnim potrebam nikdar zadostovali, dokler bo njih izvršitev v rokah ljudi, ki niso sposobni za to tako težavno službo.«
-{- Resnično poročanje prepovedano. »Arbeiter-Zeitung« piše dne 13. t. m.: Cenzura proti parlamentu. Cenzuri je prepovedala objavljati sledeče govore iz današnje zbornične seje: Govore poslancev Basa, Benkoviča, Lasockega, Lieber-manna. Rudolfa Miillerja, Singaliewicza. Objaviti se smejo le po največji meri po-tvorjenem »poročilu državnozborske korespondence«. Sledeče interpelacije se sploh ne smejo objavljati: Frančiška Sou-kupa o izplačevanju vzdrževalnin rodbinam črnovojnikov, ki so na sumu, da so dezertirali; Korošca o grdem postopanju z vojaki pri brzojavnem polku v Lilien-feldu; Korošca o groznem postopanju s prebivalci v okupiranih ozemljih Italije. »Arbeiter-Zeitung« na konec konca vprašuje: »Koliko časa namerava poslaniška zbornica to nesramnost še mirno prenašati? Od 9. junija do 7. marca je cenzura popačila 99 govorov in interpelacij. V prepovedi se vedno navaja, da se sme ta ali drugi govor objaviti le po poročilu korespondence državnega zbora, ki v interpelacijah navaja le vsebino ali jih tudi niti ne navaja. »Arbeiter-Zeitung« se sklicuje na § 28 tiskovne postave in opozarja, da konfiskacije resničnih poročil o razpravah državnega zbora niso postavne. Parlament poziva, naj v tej zadevi napravi že enkrat red.
-f Parlament in cenzura. Cenzura je prepovedala, da bi se objavili govori poslancev Baxa, Benkoviča, Lasockega, Lie-bermanna, Rudolfa Miillerja, Singaliewi-cza. Vsi ti govori so bili govorjeni v seji dne 13. marca. Toliko govorov en sam dan kofisciranih — to je dovolj jasna slikr sedanjih avstrijskih razmer!
Avstrija in Nemčija. Pod tem naslovom smo prinesli dne 12. t. m. notico o senzacionelnem članku znanega dr, Fried-junga, ki ga je ta objavil v listu »Vossische Zeitung«. Bili smo konfiscirani. K tej konfiskaciji pripominja »Arbeiter Zeitung«: »Zastonj se vprašujemo, kakšen zmisel ima taka konfiskacija. Nemška javnost in tudi inozemstvo bo dovolj zvedelo o trditvah gospoda Friedjunga iz berlinskega lista. Razen tega so praški časopisi, tudi nemško češki, stvar že reproducirali. Prepoved nima nobenega zmisla, je morda že preklicana; to so pač . . . načela cenzure!« Prav tako malo zmisla je imela konfiskacija v Ljubljani. Kdor je hotel članek brati, ga je lahko bral v orginalu v svoji kavarni.
+ Hauser tajni svetnik. Po glasovanju za štirimesečni provizorij je bil načelnik zveze nemških krščansko-socialnih poslancev imenovan za tajnega svetnika. K temu imenovanju pripominja »Arbeiter - Ztg.«: »Poroča se, da so podelili posl. Hauserju čast tajnega svetovalca. Precej odlikovanj za skromen začasni proračun: g. pl. Seidler je dobil briljante k velikemu križcu Štefanovega reda, gospod Hauser — za en sam govor! — naslov ekscelenca. Kaj bi se šele zgodilo, če bi se bil dosegel celo redni državni proračun? Dostojanstvo gospoda Hauserja se seveda znatno zniža, če se sliši, da zadobi tudi ljubljanski Šusteršič ...«
+ Proti jugoslovanski državi. Mestna občina Velikovec se je v svoji izredni seji izjavila proti ustanovitvi jugoslovanske države.
+ Vsenemci o nas. »Alldeutsches Tagblatt« divja zaradi izjave ministrskega predsednika, da se bo jugoslovansko vprašanje moralo rešiti. Po zlobnih napadih na dr. Kreka, dr. Korošca in knezoškofa Jegliča piše list z ozirom na Seidler-jevo izjavo: Avstrijska vlada misli, da mora Jugoslovane posebej poplačati. Priznati hočemo, da so se jugoslovanske čete — izjeme (slučaj Pivko) so bile tudi tu — prav hrabro zadržale v vojski. Iz tega
f>a še nikakor ne sledi, da bi se njim na jubo omajala država in da bi se jim vrglo zato pradavno stalno naseljeno nemštvo, da ga požro. Če že hočejo Jugoslovane v taki meri poplačati za zvestobo, moramo vprašati, kaj naj potem dobe Nemci za svoja dejanja? V Avstriji je tudi nemško vprašanje in tudi to se mora rešiti. Iz svoje kože si ne bomo pustili več rezati jermenov, o tem je gospod ministrski predsednik lahko prepričan in naj se pri podajanju rok našim poslancem in pri sprejemanju njihovih poklonov nikar ne udaja sladki nadi, da bo nemško ljudstvo spremembo ustave požrlo. Za nemško ljudstvo vzhodne marke vsekakor obstoji tudi jugoslovansko vprašanje, to pa obstoji v zanikavanju vseh nepravičnih in nesramnih jugoslovanskih zahtev,« — Ti stavki dovolj označujejo vsenemško politično mišljenje,
+ Anglija se ne ukloni. V članku dne t. m, izvaja »Morning Post«: Anglija sc ne more sprijazniti z litfo narodov in a
svetovnim tribunalom, ker bi inozemstvo Anglijo nadzorovalo. »Naj se li Anglija ukloni,« piše list, »Če bi tribunal razsodil, da Španska upravičeno zahteva Gibraltar, Italija Malto, Arabci Aden, Američani Kanado in Kitajci Honkong?
+ Varčevanje v upravi Nemčije. V glavnen odseku nemškega državnega zbora ^►zahtevali, naj upravi armade In mornarice kolikor mogoče varčujeta. Zastopnik vojnega ministrstva je izjavil, da so izdatke že izdatno znižali.
+ Uvoz živil in krmil iz Ukrajine, V prehranjevalnem odseku državnega zbora je predsednik urada za prehrano dal pojasnila o uvozu živil in krmil iz Ukrajine. Z Nemčijo smo se pogodili za ključ, ki je za žito 1 : 1, za druga živila 6 : 4. Dana je možnost, da bomo krili potrebščine živil in krmil, ki jih imamo do jeseni. Za izpeljavo uvoza sta se ustanovili dve mesti, v Braili in Lvovu, ki sta obe pod vojaškim vodstvom. O blagu, ki se bo uvažalo, o cenah, o načinu dobave itd. se bodo še pogaiali. V ta nsmen bo šla v soboto pod vodstvom grofa Forgacha komisija v Kijev.
4- Wilsor o evropskem mirovnem vprašan'«. »Central News« poročajo iz Newyorka- Ameriški senat je naprosil Wil-j sona. nai še enkrat prouči vprašanje, če j je ■" Evrooi mir mogoč! Wilson je odgo-J voril da ga je enako tudi Anglija napro-j sila in pristavila, da mu prepusti popolno prostost. Wilson je poslal v Evrono dva senatorja, enega člana vlade in polkovnika Houseia, da se pouče o položaju,
+ Ultimat Ircev angleški vladi. »Mor-nfngnost« javlja, da je stavila irska stranka vladi ultimat glede na homerule. Stranka odklania vsa nadaljnja priznanja glede na homerule in nastopi, ko poteče stavljeni rok. z najostrejšo opozicijo.
+ Za prefekta propagande je imenoval papež, ker je umrl kardinal Serafini, kardinala Rossuma.
Volna poročila.
! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, j Dunaj, 13. marca. Uradno; j Avstrijske in nemške čete stoje pred i Odeso.	^
V	Benečiji sta dve skupini avstrijskih bojnih letal, da se maščujeta nad sovražnimi letalskimi napadi, napadli italijansko letališče severovzhodno od Mestre, Napadene so bile štiri za polet pripravljene sovražne skupine; naši letalci so metali bombe z višine 300 do 50 m in jih močno obstreljevali s strojnimi puškami. Italijanska letalska lopa se je zrušila. Naši letalci so se vrnili polnoštevilno in med povrat-kom bombardirali Treviso in strelske jarke ob Piavi.
Na tirolski fronti je nadporočnik Lin-ke v zračnem boju premagal 20. sovražnika.
Načelnik generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 13. marca. Veliki glavni stan;
Zapadno bojišče: V mnogih odsekih je zvečer oživel artiljerijski boj. Pozvedo-vanje je ostalo živahno. Pri obrambi belgijskega napada vzhodno od Nieuporta smo ujeli 1 častnika in 30 mož. Pri podjetjih vzhodno od Zoonebeke in jugozapadno od Fromelles smo ujeli 23 Angležev in Portugalcev.
V	Champagni so zahodnopruske stot-nije po močni artiljerijski pripravi vdrle v francoske jarke vzhodno od Prosnesa, porušile sovražne naprave in se z 90 ujetniki vrnile v lastne črte.
Krepko pozvedovanje v zraku je privedlo do ljutih bojev. Včeraj smo sestrelili 19 sovražnih letal in dva privezana zrakoplova. Ritmojster baron Richthofen je priboril svojo 64., poročnik baron Richthofen svojo 28. in 29. zračno zmago.
Na vzhodu: Nemške in avstrijske če'e stoje pred Odeso.
Macedonija: Pri Makovu v ovinku Črne Francozi vsled našega napada že nekaj dni močno streljajo s topovi.
Z italijanskega bojišča nič novega.
Ludendorff.
Nemci v Odesi.
Nemške čete so vdrle v Odeso,
Z drugih bojišč nič novegft.
Nov zračni napad na Anglijo.
Berlin, 13. marca. Uradno: Naša mornariška zračna skupina je ponoči od 12. na 13. t. m. z dobrim uspehom napadla utijene kraje in vojaške naprave v Hum-berju in v grofiji York, Zrakoplovi so trčili na močno vojaško obrambo, ki pa napada ni mogla zadržati. Vsi zrakoplovi so se vrnili nepoškodovani. Poveljeval je zopet Iregatni kapitan Strasser. Med poveljniki, ki so že večkrat poleteli na Angleško, zaslužijo, da se imenujejo rezervni korvetni kapitan Brolhs, kapitanski poročnik Ehrlich (Herbert), stotnik Manger in kapitanski poročnik pl. Freudenreich. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
London, 13. marca. (K. u.) Reuter: Uradno: Eden ali dva sovražna zrakoplova ct* danes pozno zvečer napadla obal pri Vorkshire. Poroča se. da je padlo ne-
! kaj bomb na celino. O izgubah in o škodi še niso poročali. Napad še traja,
London, 13. marca. Uradno: Pri zrač-( nem napadu je bilo ubitih 20 in ranjenih 40 oseb. Sodijo, da je pod razvalinami še en mrlič.
Letalni napadi na Neapelj in na Benetke.
Lugano, 13. marca.. Italijanski listi poročajo, da Neapelja niso napadli z letali, marveč da so metali bombe v mesto iz zrakoplova, ki se je pripeljal čez Split, Kotor in Drač. V Neapelju so našteli 16 mrtvecev in 50 ranjencev.
Lugano, 13. marca. »Giornale d' Ita-lia « javlja: Odkar je izbruhnila vojska, so vrgli v Benetke 1100 bomb, a mesto ni veliko trpelo.
Lugano, 13. marca. Vojni minister je odstavil poveljnika zračne obrambe v Neapelju Foggia in Termollija in uvedel preiskavo, V Neapelju so še vedno prestrašeni in preplašeni. Pri pogrebu žrtev je bila udeležba velikanska, na pokopališču je govoril župan profesor Presutti. Rimljani so tudi zelo preplašeni. Oblasti so razglasile navodilo, kako naj se postopa v slučaju zračnih napadov. »Osservatore Romano« poroča, da so tudi v Vatikanu varnostne odredbe ukrenili.
Pred novimi boji.
Rotterdam, 13. Angleški državniki so izjavili v zbornici, da se v kratkem pri-čno na vseh frontah odločilne vojaške operacije. Sodijo, da se prične ofenziva na zahodni fronti in v Palestini, nato pa v Italiji in v Makedoniji,
jSPGliCi V Sil) S
Tokio, 12, Havas: V seji poslanske zbornice je več poslancev vprašalo, če so zavezniki Japonsko naprosili, da odpošlje v Sibirijo vojake. Zunanji minister Moto-no je vprašanje zanikal. Rekel je, da se še pogajajo, a da bi obvestila o tem ne bila primerna. Voditelj opozicije je obžaloval, ker vlada v tako kritičnem trenutku zastopnikom ljudstva ne zaupa. Priporočal je, naj se v Rusiji vojaško nastopi, a postopajo naj pravično. Ministrski predsednik grof Terauchi je izjavil: Vprašanje, če se odpošljejo čete v Sibirijo, še ni odločeno. Vlada postopa skrajno previdno in premišljeno.
Stockholm, 13. Iz Vladivostoka se poroča: Japonci so pričeli s tehničnimi pripravami, da nastopijo v Sibiriji. Na tisoče kitajskih delavcev gradi ponoči in podnevi nove železnice iz Vladivostoka v dve sn > ri. Na progi, ki vodi v Irkutsk in v To-bolsk, grade drugi tir. Japonsko časopisje molči in niti z besedico ne omenja, da Japonska nastopi v Sibiriji,
Genf, 13. »Petit Parisien« poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson bo v svoji poslanici izjavil, da Amerika ne soglaša z nastopom Japonske.
Pismo iz Zaereiia.
Pri nas na Hrvatskem se prilike nikakor nočejo urediti. Čim dalje, tem huje je, in ne mine dan, da ne bi občutili močne roke, ki skuša udušiti vsak svobodni dih. Ako bi bilo to pod kako drugo vlado, naj bi še bilo, toda pod takozvano koalicio-naško vlado, ki se rada nazivlje demo-kratično-narodno, se vsaka šikana stokrat huje občuti. Nekaj iz strahu pred frankov-ci, a nekaj po peštanskih ukazih tlači koalicija neusmiljeno vse, kar bi moglo dati povod za krepkejši izraz misli o jugoslovanski edinosti. Tako je bil te dni ustavljen list »Glas Slovenaca, Srba in Hrvata« za osem dni, vse pod pretvezo, da ogrožava interese vojevanja. Druga stvar je ta, da se je prepovedala uprizoritev »Kraljeviča Marka« v gledališču o priliki Prera-dovičeve slavnosti, tretja in najhujša pa ta, da se bo po vsej priliki potlačila slav-nost sama. Odbor je vsekakor izdal neki vodeni komunike, v katerem naznanja, da uradna prepoved ni bila izdana, vendar pa nikjer noče jasno izjaviti, da se bo slav-nost na vsak način vršila. Nazadnje sc takemu postopanju ni čuditi, ko je predsednik odbora veliki župan, eden organov koalicije, ki stoji na stališču, da je treba »nagodbo z Ogrsko varovati kakor očesno zenico«. Iz pisanja uradne »Riječi« se da spoznati, da bo slavnost izostala, List že v nekaj številkah pripravlja javnost, da se slavnost opusti in odgodi na poznejši čas, češ da se bo mogla tedaj dostojnejše izvršiti. Jasno je, da se išče le lepa oblika, kako bi se slavnost preprečila, ne da bi jo bilo treba naravnost prepovedati in bi si tako koalicija prihranila nov greh. Naš Kriškovič je nekje zvedel, da so gospe in gospodične sklenile priti na slavnost v slovanskih narodnih nošah, slišal je, da se pripravljajo velike manifestacije za jugoslovansko idejo in vse to ga je tako prestrašilo, da premišljuje in snuje, kako bi preprečil slavnost samo. Revež pa ob tem pozablja, da bi utegnil v gonji za lisico izgnati volka. V tem se pa narod po ogromni večini ne da zavesti s pravega in edino rešilnega pota, ker še vedno vsak dan prihajajo izjave posameznikov, korporacij in zastopstev, v katerih se izjavljajo za dunajsko deklaracijo. In naj sc uradni či-
nitelji še toliko prizadevajo proti temu gi-banju, vse te mabinacije bodo doživele strahovit fiasko. Tla so sondirana in sedaj se začne z gradnjo in uresničenjem misli same. V tem organizatoričnem delu se bodo složno združili vsi tisti ki čutijo, da mora priti do preobrata, in sicer do preobrata na boljše. Tako Starčevičeva stranka prava kakor tudi katoliški, za enkrat še ne organizirani krogi se bodo vneto lotili dela, da zberejo narod v krepke vrste. Vsekakor se poslednji že pripravljajo na živo akcijo in složen nastop.
Ravno sedaj je čas, da se gradi dalja na tem, kar se je bilo tekom tolikih let zgradilo. Tolažljivo je dejstvo, da so tudi Srbi začeli pomalem opuščati napačne predsodke o ponovnih preganjanjih proti njim, ako bi se začeli aktivnejše gibati na političnem poprišču. Danes tudi oni čutijo potrebo splošne narodne koncentracije in solidarnega dela z ostalimi jugoslovanskimi brati. To gibanje se opaža posebno med bosenskimi Srbi, ki se zavedajo, da bi padla nanje težka odgovornost, ako bi se vsled njihove pasivnosti razvile stvari na škodo naroda. Nam vsem je danes kompas delo in ravnanje Jugoslovanskega kluba na Dunaju, v katerega stavi hrvatski narod velike nade. Ker so gotovi življi s proračunjeno zlohotnostjo hoteli izrabiti zadnje glasovanje za Seidlerjev proračun, veseleč se, češ, da je prišlo do neke zapreke, se je smatrala »Hrvatska država« prisiljeno, da pred celim narodom izreče vodstvu Jugoslovanskega kluba in njegovemu vrednemu in vnetemu načelniku dr, Korošcu zahvalo za odločno in vstrajno ravnanje. Tako jc moralo umolkniti vse ti. sto tajno šepetanje, ki je imelo edini namen, v kalnem ribariti.
Dočim se doma razmere polagoma ustalujejo in kristalizujejo, je pa daleč od domovine padel dr. Franko Potočnjak, Hrvatska vlada je namreč prejela uradna obvestilo, da je bil dr. Franko Potočnjak povodom zadnjih nemirov proti boljševi-kom v Petrogradu ubit. Bil je eden najizrazitejših članov inozemskega »Jugoslovanskega odbora« ter je zadnji čas izvrševal službo vseučiliškega profesorja v Petrogradu, Kot narodni revolucionarec se je vrgel v vrtinec velike revolucije. Začel je izpodkopavati boljševike, toda to svoje delo je plačal z življenjem. Hrvatsko časopisje je iz umljivih razlogov samo suho registriralo njegovo smrt, dočim se je njegov nemirni duh upokojil na hladnem pločniku velikega Petrograda v široki Rusiji.
Etna.
ii!
a Kislo zelje za IV. okraj. Stranka IV. okraja prejmejo kislo zelje na izkaznice za krompir v petek, dne 15. t. m. in v soboto, dne 16. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen ie ta-le red: v petek, dne 15. popoldne od 2. do 3. ure štev. 1 do 200, od 3. do 4. ure štev. 201 do 400, od 4. do 5. ure štev. 401 do 600. V soboto, dne 16. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure dopoldne štev. 601 do 800, od 9. do 10. ura štev. 801 do 1000, od 10. do 11. ure štev, 1001 do 1200, popoldne od 2. do 3. ur* štev. 1201 do 1400, od 3. do 4. ure štev, 1401 do konca. Vsaka oseba dobi 2 kg kilogram stane K 1.50.
a Špeh za VI. okraj štev. 231 do 550, Stranke VI. okraja z nakazili za mast št 251 do 550 pre:mejo špeh v petek, dne 15. t. m. popolune na Poljanski cesti 15, in sicer od 4. do 5. ure. Stranke odločno opozarjamo, naj po 5. uri več ne prihajajo po špeh. Kdor zamudi določeno uro, n« prejme špeha.
novice.
lj Slov. kat. izobraževalno društvo
Selo-Udmat-Moste vabi k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 17. marca 1918 ob 4. uri popoldne v društvenem domu. Spored: Slovenka sem, pesem; Moj narod, govor; Planinarica, slov. narodna pesem; Mati in sin, deklamacija; Na tujih tleh, pesem; Lojzika, drama v štirih dejanjih, Zamorčki, šaljiv igrokaz.
lj Umrl je včeraj po daljšem hiranju v 52. letu starosti gospod Josip Longy-k a , črkostavec v Zvezni tiskarni v Ljubljani. Pogreb se vrši v petek ob 2. uri popoldne iz hiše na Prulah št. 6. N. v m. p.!
1} Občni zbor »Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov« bo dne 26. marca 1918 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Dunajski cesti.
Dnevne novice.
— Podaljšanje vojaških dopustov. Vojno ministrstvo razglaša v soglasiu z ministrstvom za deželno brambo uradno: Svoječasno objavljeno 14dnevno podaljšanje dopustov se nanaša na tiste osebe od arr ide na bojišču, katerih dopust je pote! 10. marca ali preje. Za tiste, kateri' opust poteče po 10. marcu, ta odred-b e velja.
- Zlati Jubilej doktorstva. Naš list j c minulo ^eto povedal, da teče petde-
ieto leto, odkar je gospod kanonik in dekan dr. Gregorec pri Novi cerkvi blizu Celja, bivši državni poslanec, dne 25. su-Sca 1868 dosegel doktorsko čast. 12. t. m. ie torej duševno in telesno še krepki go-»pod slavil zlati jubilej doktorstva. Še ■nnoga leta!
— Pogreb črnogorskega princa Mirka. Truplo črnogorskega princa Mirka se je začasno dne 14. t. m. popoldne pokopalo na dunajskem centralnem pokopališču. Cesar Karel je bil pri pogrebu nav-ioč. Princa so pokopali z vojaškimi Sastmi.
—	Odbor za Krekov spomenik je imel sejo 12. marca 1918 ob 5. popoldne; predsedoval ji je pisatelj Detela. Razpravljalo se je o Krekovem nagrobnem spomeniku. Odbor naprosi dr. Cankarja, duhovnega svetovalca Dostala, dr. Kimovca, gospodično Kobilčevo, ravnatelja dr. Mantuanija in gospoda Zormana, da blagovoli prevzeti mesto v razsodišču, ki bo presojal osnutke o dr. Krekovem spomeniku. Rok, do katerega se morajo poslati osnutki za Krekov nagrobni spomenik, poteče 31. marca t. 1. Osnutki naj se pošiljajo na naslov; Rihard Jakopič, Ljubljana, Turjaški irg štev. 2. Odbor je tudi določil navodila razsodišču. O novem natečaju za dr. Krekov spomenik v Ljubljani se bo obravnavalo v prihodnji seji. — Na Krekovi akademiji, katero priredi Glasbena Matica 11. in li aprila 1918 v Unionovi dvorani, bo govoril 11. pisatelj Finžgar, dne 14. pa urednik Smodej iz Celovca. — Odbor je nato ugotovil besedilo pravil »Društva Krekova ustanova«, ki si bo stavilo nalogo, da se postavi na Krekovem grobu spomenik, dalje spomenik v Ljubljani in opravljala Krekova ustanova za podporo slovenske mladine na visokih šolah. Pravila nameravanega društva se predlože toblasti, da jih potrdi. — Odobrilo se je poročilo blagajnika Zaplotnika: dohodkov 101.477 K 62 vin., izdatkov 1262 K 31 vin., ostane 100.208 K 31 vin. — Prihodnja seja bo 17. aprila 1918 ob 5. popoldne v »Abstinentu«:.
—	Političen jedilni !M. Fremdenblatt poroča iz Budimpešte z dne 12. t. m.: V narodni kszini se je vršil danes zvečer banket, ki ga je priredil Nikolaj pl. Szeme-re. Povabljenih je bilo okoli 100 oseb, med ajimi ministrski predsednik dr. Wekerle, grof Tisza, grof Julij Andrassy, predsednik magnatske zbornice, predsednik poslanske zbornice Szasz, minister Popovics, grof Apponyi, grof Serenyi, grof Ester-^azy, Vazsonyi, princ Windischgratz, gr^f Zichy in drugi. Izvzemši grofa Tisze in ministra Vazsonyja so prišli vsi povabljenci. Jedilni list se je glasil: Narodna juha a la Wekerle, mrzla riba s Tiszovo polivko, Bzekelsko zelje a la Ugron, cesarski kos i la Apponyi, ponvičnik a la Barkoszy, kndrassijeva pečenka, Esterhazyjeve sva-tovske paštete, sadje, kava in pijače Nikolaja Szemere. — Na jedilnem listu je bila pripomba, da gostitelj ne pričakuje nobenih napitnic. Pri pečenki so razdelili med goste tiskano napitnico s podpisom Sze-mera s sledečo vsebino: s Častiti prijatelji, priznati Vam hočem, zakaj sem Vas zvabil semkaj: Citirati Vam moram stavek Tokoma: »Nevarnost spravi mnogo ljudi pod en klobuk.« Skupna nevarnost je med nas zasejano boljševiško svetovno gibanje. Pred zunanjimi sovražniki ras je varovala naša hrabra armada in naš zvesti nemški zaveznik. Proti boljševikom se moramo sami braniti. V zadnji uri Vam govorim. Gre za usodo Ogrske. Imam pa samo eno prošnjo: O vprašanju volivne pravice nočemo razpravljati.« — Družba je ostala skupaj zelo prijetno razpoložena do policijske ure.
—	Brežice. Vsled potresa poškodovana frančiškanska cerkev v Brežicah je znotraj popolnoma popravljena. Služba božja v tej cerkvi se bo začela na praz-lik sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne.
—	Smrt poljskega zgodovinarja. V soboto je umrl v Varšavi v starosti 79 let slavni poljski zgodovinar Tadeusz Kor-ton.
—	Mesto venca na krsto svojemu odborniku g. Oroslavu Bricu je darovala »Gospodarska zveza« 600 K za slovenske oslepele vojake v Gradcu.
Primorske novice.
p Poštna vest. Z dnem 26. marca t. 1. se zopet odpre poštni urad Gradiška za pisemsko pošto vštevši službeno in zasebno rekomandacijo ter za denarni (poštno-nakaznični in poštnohranilničnij promet in za promet z vrednostnimi pismi.
p Umrla je na Bledu devetletna Pavla Ličar, doma iz Solkana.
Me novice.
k Odmevi v našem vilajetu. Zadnji dogodki v državnem zboru so našli seveda tudi pri naših nemških sodeželanih primernega odmeva. Dočim sc je »Rcichspo-šta« hudovala nad klicem dr. Zahradnika o »Pirovi zmagi« vlade pri glasovanju <* računskem provizoriju, označuje H 45 gl:
silo naših Vsenemcev »Freie Stimmen« ta izid kot pravcato Pirovo zmago in še pravi, da se težkoče zopet pojavijo, ko pride do novega glasovanja. Kliče zato na pomoč »nemško-nacijonalni duh«, ki naj, seve po njihovem, reši Avstrijo razsula. Glede ustavne reforme, o kateri je govoril dr. Seidler, jim je seve po volji, da naj se osamosvoje češki Nemci, da bi pa imeli dobiti tudi koroški Slovenci kaj pravic, jim ne gre v glavo. Celo tista meglena avtonomija v starih mejah dežel po izpovedi »Fr. St.« ne sme veljati za Koroško! Stara pesem: Nemcu in nemškutarju vse — Slovencu nič!
k Nagle smrti je dne 5. t. m. umrl v Celovcu ravnatelj deželnega zavoda za slepce Rupert Mayer. Ko je stopil v kavarno in odložil površnik, se je mrtev zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Slovel je kot glasbenik. Isti dan je tam umrl nagle smrti 43 letni stavbenik Fel. Teich.
k Osebne novice. Vadniški učitelj g. Ant. Kovačič je imenovan za glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču v Celovcu. — Prestavljena je učiteljica M. Varh iz Bil-čovsa v Tigrče. — Za definitivnega vero-učitelja na celovški gimnaziji je imenovan g. dr. Jurij Jiiger, doslej suplent.
k Razno. Karte za meso so sklenili v kratkem vpeljati za Celovec in Beljak; zdaj ko bo mesa itak kmalu povsem zmanjkalo. — Iz kavarne »Drava« v Beljaku so tatovi odnesli različnega blaga v vrednosti nad 3000 kron. — V Meiseldiu-gu se je ustrelil ugledni posestnik Fl. Šofman po domače Cehner. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — Oddajo kruha so ustavili v Celovcu, ker je zmanjkalo moke. Namesto kruha dajejo ljudem ajdovo moko._
—	Pri glavobolu, napetosti v spodnjem delu telesa, zoper bolečine v križu in težave v prebavi, kar vse povzroči lenivo odvajanje, se pojavi pri porabi naravne »Franz-Josef« grenčice kmalu dobrodejna olajšava s povišanim tekom._
—	Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru se prično dne 3. aprila 1918 novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravo-pisje, računstvo v zvezi s knjigovodstvom, lepopisjem, slovenščino in nemščino. — Tečaji trajajo šest mesecev. Prospekti za-stonj. Maribor, Viktringhofgasse 17._
Baden pri Dunaju
SANATORIUM GUTENBRUNN
physikal.-diatet. zdravilišče 1. vrste. Zdravnika vodje- Dr. v. Aufscbnaiter, ces. svetnik dr. Podzahradsky.	360
Za 3 m ade prašičke
7 tednov stare, se da nekoliko spodnjega nsnja. Ponudbe na OBRTNO KREDITNO ZADRUGO, 863_Sodnijska ulica, Ljubljana._
Lepo meblovana soba
z električno razsvetljavo se odda. GRUBERJEVO NABREŽJE ŠT. 6.
IZGUBIL je vojak-invalid v četrtek na glavnem
kolodvoru |j?||]jC0 fl ^[MSljO 800 il
Pošteni najditelj naj jo oddž pioti nagradi na 859	državno policijo.
Tužnim srccm naznanjam prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem ip so-tovarišem. da je moj prcblagi soprog, nad vse skrbni oče, dobri brat in stric gospod
Josip Longyka
črkostavec »Zvezne t'skarnc«<
po kratki, zelo mučni bolezni, prejemši sv. zakramente, v starosti 52 let v sredo, 13. marca, ob pol 10. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega ranjkega bode v petek, 15. marca, popoldne ob 2. uri iz žalnega doma na Prulah št. 6 na pokopališče k Sv Križu.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 13. marca 1918.
Leopoldina Longyka roj. Kinkel, soproga. Elko, Jožko, Anica, Mici, Mirko, Tonček, otroci. Ana Longyka, sestra. Marija Longyka, nečakinja.
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da ie naša srčno dobra in iskreno ljubljena mati oziroma stara mati in tašča
iiiizabsta M roj. Rihar
danes zjutraj ob %6. uri, lepo pripravljena z večkratnim prejemom sv. zakra-. mentov, po dolgotrajni mučni bolezni ▼ starosti 87. let mirno zatisnila zeraske oči.
Pogreb predrage rajnice bo v petek, dne 15. marca, ob 5. uri popoldne iz biše žalosti Sv. Petra cesta it. 52 na pokopališče pri Sv. Krifu.
Nepozabno mater priporočamo pobožni molitvi.
V Ljubljani, dne 14. marca 1918.
Ivan Slana, kroj. mojster, Franc Slana in Matevž Slana, sinovi. M. Angela Slana, karmeličanka, hči Marija Slana roj. Kuntarič, sinaha.
Josip Slana, vnuk.

t
Umrl je včeraj naS ljubljenec
Marti an
▼ nežni starosti 6K.leta.	-
Pogreb se vrši v petek, dne 15. t. me«., ob 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1918.
Dr. Josip Smajdek, c.' kr. profesor na učiteljišču, oče.
Valentina, matu Bruno, bratec.
Zalivala«
Povodom smrti blagopokojne gospe
kellu Grčar rei l\m
šolskega ravnatelja vdove v Radovljici
ki je umrla dne 11. marca t. 1., ob 1. uri popoldne v deželni bolnišnici v Ljubljani, se zahvaljujem v svojem in v imenu vseh sorodnikov za obilo spremstvo pri pogrebu, posebno gospodičnam učiteljicam z Gorenjskega. Mirna, dne 14. marca 1918.
Ivana Šmalc roj. Strgar
sestra.
t
Podružnice Slov. Slraže na delo!

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri oče, oziroma brat, svak in stric, gospod
Anton Zurc
trgovec in veleposestnik graščine Krapa v Belokrajini
v ponedeljek, 11. marca, nenadoma preminul v 47. letu svoje starosti.
Truplo nepozabnega pokojnika se v četrtek. 14 marca, ob 4. uri popoldne v grajski kapeli svečano blagoslovi ter prepelje na pokopališče sv. Duha v Semiču.
Sv. maše-zadušnice sc bodo darovale v več cerkvah.
Krupa, 12. marca 1918.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga oziroma očeta, brata in strica, gospoda
Oskar Gaberščika
za poklonjene vence ter za obilo udeležbo pri pogrebu izrekajo svojo globokočutečo, srčno zahvalo
Žalujoči ostali.
Sv. maša-zadušnica se bode darovala v soboto, dne 16. marca t. L, ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
IZGUBIL se je v nedeljo zvečer od kavarne »Mali Slon« do Scla 41
POVRŠNIK.
Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi g. Ant. Žagar, Selo 41.
Sprejme se za poldnevno delo v stavbeni pisarni mo ka	ali tudi
starejša ženska mo{ Ponudbe na IV. OGRIN, LJUBLJANA, 861	Gruberjevo nabrežje it. 8.
KUPI SE
čebelnjak s panji vred.
Najraje v ljubljanski okolici — Ponudbe na upravo lista pod it. 860.
HRVAT-JUGOSLOVAN, 27 let, prijetne zunanjosti, trgovsko in splošno naobražen, uradnik v veleindustrijskem podjetju z letnim dohodkom 10 tisoč kron, želi znanja v svrho skorajšnje ženitve z gospico jugoslovanske ideje, vesele in vedre nravi, ki bi se znala gibati v težkem položaju narodne borbe, v kateri se nahajamo. — Le obširne neanonimne ponudbe, po možnosti s sliko, na naslov: Maksimilijan Vrček, Gjorgjfčeva ulica 19, Zagreb. — Diskrecija zajamčena s slovansko častjo.
863
__ItAUUULnC ključavničarske, kovaške PILE
se sprejmo v pienovitev. Kje. pove uprava Slo. venca pod štev. 808, ako se priloži znamka v odgovor.	808
MTVA8ŠNČE
za tapetniško obrt sprejme
J. ČERNF.
Dunajska cesta I te v. 28. 67*
Zmožna in zanesljiva
kavarniška blaaajnlčarka
se sprejme takoj ali s 1. aprilom. — Ponudbe na upravo »Slovenca« ped blagajničarka 838.
Kuharica
išče službe.
najraje v kakem župnišču; gre tudi v Istro, nudbe na upravo lista pod št, 801.
— Po.
Proda se
nov gepelf
za poljedelce po jako nizki ceni. Poizve se pri Franc Ravberju, Marije Terezije cesta itev. 6, Ljubljana.	831
50 jajčkov onemu, ki oskrbi novoporočen-cema za takoj ali za majev termin stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz kuhinje in ene ali dveh sob. — Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 843._,
Zamenjam nekaj zavitkov finega hercegovinskegi
cigaretnega toim u pno moko.
Dam tri zavitke za 2 kilograma. Naslov pov# uprava »Slovenca« pod št. 827.
Proda se štiri leta star	w
wr KONJ
težak in lep. Poizve se pri Al. Zormanu, Ljub-_ljana, Stari trg 32._
STAREJŠI HLAPEC za oskrbovanje govedi in MLADENIČ za vožnjo z voli se
sprejmeta na večje posestvo. Prosta hrana in stanovanje ter plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pot štev. 823.
»i« se ženska
,k starejšemu gospodu, ki zna kuhati, prati, gospodinjiti in delati na vrtu. Znanje nemškega jezika potrebno. — Ponudbe: Kaif Valli, vila Valli, Jesenice, Gorenjsko.
Proda se izborno
moško kolo
(pripravno za dirkanje) s torpedom, približno 11 kj težko, z izvrstno, skoraj še novo, pred vojsko na. bavljeno pneumatiko. — Na ogled je v Spodo) Šiški, Celovška cesta 91, I. nadstropje, levo h hiši g. Zormana) od 3. do pol 5. ure.	83»
KiSlO VOdO »Silva vrelec
žganje in vino
razpošilja R. Oset, p. Guštanj, Koroško Kupim steklenice in lamažke.
Obvestilo.
Uljudno naznanjam cenjenim damam v Pc stojni in njeni okolici, da se s 17. marcem zope otvori
za
Mailand 201,
Trgovina bode odprta tri dni v tednu: ne delja, ponedeljek in torek,
S točno postrežbo se še v nadalje priporoči
_P. RECKNAGEL nasled.
Proda se
^MjJJfcff*®
na Duplici pri Kamniku. Hiša je dvonadstrop na in ima 9 stanovanj, je pripravna za obrt nika, ker se bo lahko dobila električna mo< za gonila in razsvetljavo. Proda se tudi vsz zaloga lesa in neizdelanega pohištva, v vrednosti okoli 100.000 kron. V najem se odda ali pa tudi proda vse drugo tovarniško poslopi« s parnim kotlom, parne sušilnice, sušilnica n: ogenj ter žaga, vse z opravo in modeli. — Natančnejša pojasnila daje tovarna na Duplici, pošta Kamnik.
garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni cdstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 ,kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander GerS, Nagykoros 30, Ogrsko.
366
Razglas.
Načelstvo Ljudske posojilnice v Ljubljani je soglasno sklenilo odložiti jamstva dežele Kranjske. — Ker je deželni odbor kranjski z odlokom dne 18. februarja 1918 štev. 14.160/17 pritrdil naši nameri, opozarjamo one vlagatelje, ki bi s prenehanjem deželne garancije nc bili zadovoljni, da lahko svoje vloge tekom 3 mesecev dvignejo, — Koncem leta 1917 so znašale vloge pri Ljudski posojilnici K 33,694.231 04.
V Ljubljani, dne 5. marca 1918.
NAČELSTVO LJUDSKE POSOJILNICE.