* MKk i    it-    KKDNlSKI odlor
* tii A V \ i m Ht;[)NIK SLAVKO Rp/NIK odgovorni URED-N|K GREGOR KOCUAN - TEL. UKKDNlSTVO in uprava21-90, °Uvni urednik 27-75 - TE-
k°cl haciin pri narodni Banki v k ran ju 607-11-1-135 r» I. A S I L O SO
LETO XVT.
KF*NT, PONEDELJEK, 28. JANTT**JA 1963
St.ll
A
CIALISTICNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA ZA
T7TTATA OD OP"rnnr?A ton KOj TEDNIK - OD i IANMAK.IA IW8 KOT POLTEDNIK • OD 1 JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDtl IKIH SREDAH IN SOBOTA5 - LkTNA NAROČNINA l:<00 DIN. MKSBC-NA NAROČNINA 110 DIN POSAMEZNA ŠTEVILKA 20 DIN rORENJSKO
Vzgoja
turističnih
delavcev
*" turističnih krajih je vzgoja
tUrfe
vavstva o pomenu in vlogi
na
nia zelo važna, nujno potreb-,  Pa je za tiste, ki se na kakr-. j1 koli način neposredno ukvarjal0 s turistično dejavnostjo, na "mer za organizatorje turistična življenja v kraju, vodje tu-ptičnih društev, vodnike, čuva-lastnike privatnih sob, da ne j^orimo o ljudeh v turističnih Potovalnih    agencijah ter s'užbencih in delavcih, zaposle-!} v gostinstvu. • zgrešeno je, če misli tisti, ki j, a opravka z organizacijo tu-j -r^a in gostinstva ali na kakr-nkoli   način  živi  v neposred-jj    stiku z gosti in obiskovavci ^e .'h krajev, da je opravil svoje, m Je vestno opravil svojo vsakda-j.   službeno dolžnost v ožjem po-5anu besede. Potrebna je sploš-^ kulturna Razgledanost in po-jQa^anJe zgodovinskih, kulturnih ]jr . ^gih posebnosti turističnega VavJa- Zgrešeno je tudi, če prebi-Lstvo turističnega območja ra-
W,a le. s trenutnimi osebnimi . ^trni, ki jih ima od turizma,
rebno je, da se prebivavci se-jl0o^Jo s pomembnostjo te pa-
• gosPoclarstva v širšem smi-^°dtr Z na'°£arm turizma v pri-
jeTWrlstična direkcija na Bledu »kupaj z bivšo delavsko uni-
prirejala posabne tečaje,
V^^Jene največ ljudem, ki bi jjjjjp1« turiste po raznih krajih in d- Se*nanjali s kulturnimi, zgo-^skimi in^ drugimi turistični-^ Posebnostmi. Tečaji so se si-tj. u*Pešno končali in za zače-^tudi dosegli svoj namen, ven-Pa so zajeli vse premalo j^j*«  Letos   razpisuje delavska
**Jl|VerZa ^adovlJica v sodelovaje  * Gorenjsko turistično zvezo ^JUristično direkcijo Bled po-seminar. Program semi-
'»et « 2a^ema teme lz vsen predaj ^uh zvrsti, ki so v tesni zve-*tod turizm°m. Poleg kulturnih, *t2!lmkih' Se°erafskih, turi-^<>Vk In or8anlzaciJskih proble-*Port obravnavali tudi go-
lu J'arstvo v  občini Radovljica hlodovino NOB, na vrsti pa Ij^i    tudi zelo aktualne teme, ^ . r »o: lik turističnega delavnice n^egova osebnost, odnos do l'efoT' *n domačih gostov ipd. J Je predviden za 36 ur po-dvakrat tedensko, začeli pa ili!   z nJlm v februarju na Ble-*- J. B.
Skrb za invalida
naj sc na delovnem mesta nadaljuje
Ob reorganizaciji socialnega zavarovanja na Gorenjskem so pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ ustanovili ODSEK ZA REHABILITACIJO INVALIDOV. Med drugimi nalogami ima odsek tudi nalogo, da spremlja invalida na noveih delovnem mestu, proučuje razmere, v katerih dela, ugotavlja, če je za svoje delo pravilno ocenjen in podobno. S tem bi na zavodu radi posvetili invalidskim zadevam še več pozornosti kot doslej, ko so skrbeli v glavnem le za probleme rehabilitacije.
Za letošnje polletne šolske počitnice je zima kot nalašč naklonjena najmlajšim smučarjem in sankačem. — Na sliki: zimsko veselje v Kranjski gori
Letošnje investicije v kraniski občini
Največ za 1«varno .,Sava
Kot predvideva prvi še ne potrjeni osnutek občinskega družbenega načrta za kranjsko občino, bodo skupne investicije za povečanje industrijskih zmogljivosti znašale skupno 2,683.758.000 dinarjev. Glavne smernice za usmerjanje investicij so bile že dane pred leti, ko je bilo določeno, da mora imeti prednost elektroindustrija, gumarska, tekstilna industrija in kmetijstvo.
Največ sredstev je predvidenih za tovarno »Sava«, ln sicer milijardo in 337 milijonov dinarjev za nove objekte in opremo na Gašteju. Sledijo Iskra z okroglo 637 milijoni, Tekstilintlus z 450 milijoni, Planika z 63, IBI z 35, LIP Preddvor z 23 milijoni dinarjev investicij itd.
V glavnem so ta podjetja v splošni.Rekonstrukciji in obetajo znatno' povečevanje proizvodnje. To velja za gradnjo proizvodnih objektov — telefonije v tovarni Iskra, za opremo avtomatske tkalnice v Tekstilindusu, za opremo tkalnice in predilnice v tovarni IBI itd. Lani je bilo vloženo 2 milijardi in 915 milijonov dinarjev za razvoj gospodarskih dejavnosti. Za investicije v kmetijstvu je bilo lani vloženih skupno 277 milijonov dinarjev, kar je šlo v glavnem za farme bekonov, krav - mlekaric, za pitališča govedi itd. Nekateri izmed teh objektov so bili lani le začeti in
jih bo treba letos oziroma čimprej končati, tako da predvidevajo letos za potrebe kmetijstva skupno 230 milijonov dinarjev. Razen tega je predviđenih še 171 milijonov dinarjev za odkupovanje potrebnih zemljišč s površino okrog 645 hektarjev.
V okviru negospodarskih investicij pa predvidevajo predvsem sredstva, da bi končali tiste objekte, ki so že v gradnji to je porodnišnica, šola v Šenčurju, zimsko kopališče v Kranju ln stadion. Samo za te objekte je potrebnih okrog 400 do 500 miljjo-
)W objekt na Krvavcu
Kova ličnica je še bolj približala krvavške smučine
nov dinarjev. Hkrati pa so velike potrebe za stanovanjsko gradnjo, za gradnjo lokala družbene prehrane in podobno, kar je nujno za zadovoljevanje potreb prebl-vavstva. — K. M.
Na Gorenjskem je nezaposlenih le okoli 4 odstotke invalidov, kar je dokaz, da so bila v njihovo rehabilitacijo in iskanje primernih delovnih mest vložena precejšnja prizadevanja. Republiško povprečje se giblje med 8 in 9 odstotki nekateri predeli naše države pa imajo tudi do 80 odstotkov nezaposlenih invalidov. Zaposlovanje invalidov pri nas deloma olajšuje razvita induslri-ja, nemalo zaslug za tak uspeh pa,je treba pripisati posameznim uslužbencem na bivšem okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. Tu naj predvsem omenim dr. Slobodana Grobelnika, ki je kot direktorjev svetovavec za j-fi-validske zadev« izredno veliko naredil, predvsem z iskanjem najtesnejšega sodelovanja s podjetji.
Na prihodnji skupščini komu-• nalne skupnosti socialnega zava-I rovanja v Kranju bodo imenovali i tudi nov odbor za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, ki bo določal  načela  za  reševanje te problematike. Na splošno je mogoče ugotoviti, da so v zadnjih nekaj letih — po izidu zakona o rehabilitaciji   vsestranska priza-
devanja za reševanje problemov invalidov zelo rnočna, saj je tako invalidom samim kot tudi gospodarskim organizacijam in ne nazadnje službi socialnega zavarovanja jasno, da imajo od tega le koristi.
Na območju komunalne skup* nosti Kranj je okoli 800 Invalidov II. in III. kategorije, to je takih, ki se lahko zaposlijo. Ugotovljeno je bilo, da je največ invalidnosti (okoli 86 odstotkov) zaradi obolenja gibal, psihonev-roz, obolenja srca, dihal, zaradi TBC ali posledic nesreč pri delu. Invalidi II. kategorije imajo skrajšani delovni čas, invalidi III. kategorije pa lahko delajo v normalnih delovnih pogojih, seveda če so nameščeni na primerno delovno mesto.
£ Za tiste panoge gospodarstva, fi ki povzročajo invalidnost v 0& večjem številu bo določen do-© datni prispevek za invalidsko f) zavarovanje. O njegovi višini <§ in prizadetih panogah bo ko-$) munalna skupščina razpravljati la, ko bodo republiški organi 9 sprejeli okvirna določila.
M. S.
I zasedanja Ljudske skupščine LR Slovenije
Varčevanje v proračunski potrošnji
V soboto dopoldne je Ljudska skupščina LRS nadaljevala in zaključila z delom, ki ga je začela v petek. Poslanci so enoglasno sprejeli predlog družbenega plana in predlog republiškega proračuna za leto 1963 ter vrsto zakonov in odlokov.
Najprej sta se zbora sestala na .skupni seji in obravnavala pred-
log proračuna za letošnje leto. Le-tega je obrazložil predstavnik IS LRS NIKO ŠILIH. Iz'njegovega izvajanja povzemamo:
»Predlog republiškega proračuna za leto 1963 je pripravljen tako, da upošteva napore celotne družbene skupnosti, predvsem pa težnje družbenega plana LR Slovenije, da se proračunski izdatki čim-
bolj vskladijo z rastjo narodnega dohodka in z gibanji v gospodarstvu. v okviru takih teženj jo predvidena v letošnjem letu za 6,7 odstotka večja potrošnja kot lani. To povečanje se v enaki meri nanaša na proračune ljudskih odborov kakor na republiški proračun. Izhajajoč iz načela enakega po-(Nadaljevanje na 2. etr.)
V soboto, 26. januarja je na Krvavcu stekla 800 m dolga v'ečnica, ki v 5 minutah potegne smučarje od gornje postaje ličnice na 250 m višji Dom na Krvavcu, odkjer so na razpolago različna ugodna smučišča. Vlečnica ima zmogljivost 120 oseb na uro.
^žn* druge P°datke so ob tej *Vfet povedali novinarjem
^istJT^iki podjetja SAP - Tu-\ . Ljubljane, Zavoda za raz^
zrna občine Kranj, Pla-*^VaSa društva Kranj in drugi. ^tjaVec Ke udinja leta vse bolj tist.yjJa kot  zimsko in letno % ,° src i*!6.^ ie žičnica prepeljala na področje preko 320 ^J*kt °!?' Seveda je značaj tega ,%!0a že tak, da ne more biti
;\ j 7°   središče.   Od avgusta
t. ileh^r žičnica ^reP€ -li^v ^niško področje preko 320
Th^ika °  atuie samo za enega ^ko   'Gasili pa so dolge vrste. k*>0 •>    nem povprečju koristijo zmogljivost le 20%. V raj-
večji potrebi pa so v enem samem dnevu prevozili 2500 potnikov. Res je, da že dve leti žičnica ni več pasivna, kot je bila prva leta.
Razen sedanje vlečnice, ki je podaljšinica žičnice, je na Krvavcu urejen tudi nov Dom s 160 ležišči. V načrtu pa sta še dve se-dežnici — žičnici kot podaljšek sedanje žičnice za turiste sploh. Ena bo vozila od sedanje postaje do Doma. druga pa od Doma naprej do vrha Krvavca. Skupne investicije so predvidene na 180 milijonov dinarjev. V pripravi je tudi osnutek za gradnjo posebnega naselja na Krvavcu. Urbanistično je
predviden primeren prostor, kjer naj bi podjetja gradila svoje domove. Ze sedaj je tam kakih 10 domov in manjših vikend hišic. Vendar je dosedanja svobodna gradnja močno pokvarila izgled kraja. Hkrati pa se prav na Krvavcu najbolj kaže nujnost, da bi vse tamkajšnje zmogljivosti morale biti pod enotnim vodstvom. Sedanje zmogljivosti Doma so na primer razprodane do marca meseca. Mnogi, ki prihajao na Krvavec, morajo zvečer nazaj, ker ne 1 dobijo prenočišča. Hkrati pa je v okoliških domovih še mnogo praznih ležišč. Seveda bo to rešljivo, kadar bodo kolektivi ekonomsko zainteresirani na čim racionalnejšem koriščenju njihovih objektov. K. M. > i
Seminar
za vodstva SZBL
JESENICE, 27. januarja - Včeraj je bil zaključen tridnevni seminar, ki ga je pripravil občinski odbor SZDL Jesenice za vse predsednike in tajnike krajevnih odborov ter člane izvršnega odbora
ObO SZDL. Seminar je bil v domu »Franceta Rozmana« v Martuljku in se ga je udeleževalo 30 odbornikov.
Predavanja, ki so bila podana na seminarju, bodo prav gotovo mnogo koristila vsem udeležencem seminarja pri nalogah, ki so pred to organizacijo.
Pri sestavi programa se je ob-
činski odbor SZDL odločil za naslednje teme: dru/.beni plan za leto 1963, statuti občine in gospodarskih organizacij, vloga SZDL in metode dela krajevnih odborov, zunanjepolitični dogodki.
Na seminarju so predavali Slavko Bezmik, Ludvik Kejžar, Bine Kobcntar in Janko Burnik.
Z. A.
I
Ž!ijglegati o kongresu Ljudske tehnike
et©s na Jesenicah
J'«n jv*agrebu je bil pred krat-^Kfc " kongres LJUDSKE TEH-
Vigri Ju8oslavije. Od zadnjega ^Sa^f811 Se ie število članov te
8ani>„
490 a-Cl'c Povečalo od 210.000
H. j/^' število organizacij pa VnPl7 na 5-266- Kongres je v
h v T POudaril mesto ln vlogo fV £°munl z razširjanjem teh-n Dr0,U,ture med prebivavstvom 12vajavci ter organizacijo
tovrstnih tekmovanj in razvedrila.
Mile Vozel in Ludvik Rančigaj,
ki sta bila na kongresu in sta oba znana organizatorja LT na Gorenjskem, sta v glavnem povedala tole o stanju na Gorenjskem v zvezi s postavljenimi cilji v Zagrebu: „
4», Po vseh naših občinah delujejo odbori LT. Seveda je dejav-(Nadaljevanje na 2. strani)
Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi o Obia/i in pojavi « Obrazi ln pojavi • Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi # Obrazi
Že dolgo nI bilo take zime. Zamrznila so okna do vrha, medlo je in medlo in skozi vsako špranjo je pihalo. Celo potok je izgi-
hodijo v osnovno šolo) sama; nekoliko se ukvarja s kmetijo, nekoliko pa s šivanjem. Vso jesen se je dogovarjala za drva, in ko
Rad bi vam pomagal
nil pod debelo ledeno Odejo in nastali so visoki zameti.
Vas je utihnila. Cesta je bila zaprta in trgovina je ostala brez kruha, delavci pa so se vračali peš iz tovarn.
Prav tiste dni pa so pri .Tanče-tovih ostali tudi brez kurjave. Žena preživlja svoje štiri otroke (in vsi razen najmlajše hčerkice
je imela prve tisočake, je odštela tudi nekaj na račun. Zaradi dela, slabega vremena ln drugih zadržkov pa ji drva niso pripeljali. Potem pa je prišla zima, sneg, zameti in končno — ccr,ta je bila zaprta. Pri Jančetovih so začeli štediti zadnja polena ln se greli samo še ob štedilniku.
Ko ni bilo več druge rešitve, je .Tančetova šla k sosedovim. »Veliko drv Imate. Posodite mi jih, vsaj pol metra, vsaj nekaj, je prosila.
Sosed se je vznemiril, zresnil, premišljal, vstal in hodil nervozno po topli kuhinji. Cez čas pa je dejal: »Vidite, kakšna zima je letos, le kdo naj ve, kako bo še vse to šlo, kdai bi lahko prišli do novih drv. Raje vidim, da pridete sem kuhat, da vam posodimo kake odeje ...«
Tisti dan so pri Jančetovih kuhali z nekimi deskami. Naslednji dan je starejši fant iz vasi privlekel del trhlega stebra iz nekega kozolca in tako je šlo.
Cez nekaj dni so se ceste odprle. Jančetova je dobila obvestilo, da ji popoldne pripeljejo drva. Tri metre! Življenje v vasi se je znova razmahnilo.
In prav tisto opoldne je eden izmed sosedovih otrok prišel k Jančetovim in dejal: »Očka je rekel, če hočete drva, vam jih posodi. Dejal je, da bi vam rad pomagal.«
Jančetovka ga je samo pogledala, zajela sapo in potem — obstala. Nič nI rekla. Šele čez nekaj časa je rekla:
»Reci očetu, da se mu prav ie po zahvaljujem za njegovo razumevanje v stiski.« — K. M.
TE DNI PO SVETU
C JADRANSKA MAGISTRALA - NOVA NALOGA
V soboto je bil v Beogradu zaključen kongres ljudske mladine Jugoslavije. Organizacija je **o-bila novo ime: Zveza mladine Ju goslavije, za predsednika central nega komiteja ZMJ jc bil znova Izvoljen Tomislav Badovinac. Na kongresu je mladina z navdušenjem sprejela novo nalogo — zgraditev jadranske magistrale.
# INDIJA PRAZNUJE
Ob 14. obletnici neodvisnosti In di'e so v New Delni ju pripravili veliko vojaško parado in mimohod prebivavcev. Praznovali ©o v znamenju postopnega premagovanja notranjih in zunajih težav.
# BOLGARSKI GOST ODPOTOVAL
Predvčerajšnjim jc s posebnim vlakom odpotoval iz Beograda v Sofijo prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije in predstavnik bolgarske vlade Todor Zivkov. Na železniški postaji se j* od njega poslovil  predsednik Tito.
# ZAUPNICA FANFANIJEV1 VLADI
Italijanska ljudska skupščina je Izglasovala zaupnico Vili premiera Fanfanija z 292 proti 173 glasovi. Šestdeset poslancev se je glasovanja vzdržalo. S tem so odklonili predlog resolucije o neza-. upnici, ki so jo predlagali poslanci KP Italije.
# MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA
V Parizu so odprli II. medna rodni sejem pohištva, na katerem med 300 razstavljavci iz 17 dr?av sodeluje tudi 5 jugoslovanskih Podjetij.
# MED RAZGOVORI NE BO POSKUSOV
Ameriški predsednik je ukazal, naj začasno prenehajo s podzemeljskimi jedrskimi poskusi v Ne-vadi. Poskusov naj bi ne opravljali vse dokler bodo potekali trojni razgovori o razorožitvi.
#) ŽRTVE HUDEGA MRAZA Tu'e agencije poroča'o, da je pri zadnjem  navalu  izredno hudega r mraza s?.mo v zahodni Evropi iz-'■^ifeubilo življenje 5C0 Hudi, od tega v Angliji več* kot 100.
i ipriio in rlorvnfJkl G ' Ho^n^ki * UnHie in do^^M O I ?i»Hif» iri dogodki o I.tud''* **'
m
Politična preračunljivost lahko žavah, ki razpolagajo z Jedrskim  drogenskih bomb Je bilo v tem zvezi v septembru mesecu istega nekoliko   zmanjšal propagandni
privede do dobrih in slabih po- orožjem, naj bi po sedanjih oce- času, ni mogoča točno reči. leta poskuse obnovili. Kmalu po- napad na Sovjetsko zvezo, da Jc
sledlc. Ko Je pred dnevi pred- nah kmalu pripeljalo do končne-     Prvo zahtevo za prepoved je- tem Je sledila ohrabrilna prilož- bila v prvi vrsti kriva za obnovi-
sednik   sovjetske   vlade   Ntklta  ga sporazuma in podpisa pogod-  drskih poskusov Je postavil in-  nost: 31. oktobra Istega leta so tev poskusov. V dobi, ki je sle-
Hruščev napravil kratek sprehod be o prepovedi jedrskih posku-  dijskl premier Nehru, ko je 2.  se v ženevi začela mednarodna dila, sta obe strani preizkušali
ob znanem berlinskem zidu, ni  sov. aprila 1954 leta govoril pred in-  pogajanja treh držav, ki so ta- nova orožja.
s tem zanimanjem za mejo med     VVashingtonska    pogajanja    o  dijskim parlamentom o nevarnih  krat že imele Jedrsko orožje: Ve-     Po obsodbi novih poskusov na
vzhodom in zahodom kazal svo-  tem problemu* so po sovjetskem  posledicah   atomskih   poskusov,  like Britanije, ZDA in Sovjetske zasedanju   Generalne skupščine
zveze. Tema razgovorov je bila OZN, ko Je resolucija nevezanih omejena na prepoved jedrskih po- držav o prenehanju poskusov do-skusov. Od tega dne pa dO konca bila podporo 72 članic, so bile avgusta 1961. leta, skoraj tri le- velesile v novembru mesecu pri* ta, so ob Lemanskem jezeru te- siljene obnoviti pogajanja v že-kll razgovori »atomskega kluba«, nevi za okroglo mizo »atomskega ki so razvodeneli in kmalu po- kluba«. V marcu mesecu lanske-stali za vse tri države težko bre- ga leta je to vprašnnje prišlo v me. Konec meseca avgusta 1961. pristojnost   razoroži t vene konfe-Jim nasprotnikom pesti. Njegov  pristanku na nadzorstvo dobila  Zahodne države se  takrat niso leta Je sov'«t<ika vlada nepričako- renče 18 držav v ženevi, obisk v kritičnem atekallšču dveh  močno transfuzijo. Kot Je znano,  strinjale s pogajanji o tem pere-  vano odpoklicala svotega pred-     Pravijo, da na sporazum o prečem    mednarodnem    vprašanju, stavnika  iz  Ženeve  in  sklenila povedi jedrskih noskusov ne bo Štiri leta pozneje — marca 1938  olviovltl jedrske poskuse, ker so treba več do'go čakati. Težko pa — Je Sovjetska zveza z enostran-  menili, da Je Iz obrambnih raz- je pričakovati, da bodo zahodne sklm sklepom prekinila poskuse logov  nujno   treba  obnoviti  ln države   zmožne   pritegniti tudi z atomskim ln nuklearnim orož- preizkusiti nova močnejša orož- Francijo, ki si vedno boli priza-Jem pod pogojem, da bodo sklep  ja. Sledile so noskusne eksplozi- deva, da bi ustvarila lastne nu-ponovno proučili, če se posku-  je   velikih   hidrogenskih   bomb. klearne sile. Prepričati de Gaul-som   ne   bodo   odpovedale   tudi  Zahodne države so se v tem času la, da se odreče poskusov, bo t* ostale države, ki imajo nuklenr- tudi vedno bolj pripravljale na zahodno diplomacijo težka nah'' no orožje. Ker se zahodne drža- nove poskuse. Franciji je v Sa- ga. Enake težave pa čakajo Sov-ve    prostovoljnemu    moratoriju  hari uspelo preizkusiti svojo prvo jete pri nagovarjanju, da se spo-niso pridružile in so poskuse de-  atomsko bombo in sovjetski Iz- razumu priključi  tudi Kitajska, lalc  še  naprej,  so  v  Sovjetski  govor, da j« kršen moratorij Je ZDRAVKO TOMAZEJ
rne skrinjice
svetov   pa   so   drugače   izrabili, so  pred  kratkim  zaključni del
Pw med berlinskim obiskom je pogajanj, k| bi morala teči v Ze-
prišlo v mednarodnih odnosih da nevi, prenesli v VVashington, da
novca olajšanja. Hruščev je v bi bili na tekočem z vnašanjem
poslanici naslovi lani na ameri- v besedilo sporazuma novih spre-
škega    predsednika    Kennedyja memb. Razgovori o prepovedi Je-
pristnl na nadzorstvo v kraju samem, ki je bilo dalj časa glavni kamen spotike v pogajanjih o prepovedi jedrskih poskusov. Nadzorstvo pod določenimi pogoji, s točnim številom mednarodnih pregledov na leto v dr-
drskih poskusov, ki so jih vrsto let Imeli ohranjene v hladilnikih, so naposled pred zaključkom. Kako dolgo so o tem vprašanju tekla pogujan.la in koliko poskusnih  eksplozij  atomskih  in hI-
A____" » Pl t
Prva tribnna mladih v Iskri
Zanimanje za proizvodne probleme
Varžcvane v proračunski potrošnji
(Nadnl jev^nje s 1 strani) | vilo republiških organov Že privida nja sredstev pripada republl-; stopa k pripravam za prehod na škemu proračunu za letošnje leto nov sistem. Prav to de'stvo orno-20 milijard .V.2 milijonov dinarjev, goča organom, da kljub prora-kar pomeni 103 milijonov manj od čunski utesnjenosti lahko tudi v proračuna za leto 1962. Iz pove- I tekočem letu še racionalneje ln danega sledi, da pomeni letošnje j uspešneje opravijo svoje naloge, leto bistven preobrat v gibanju
republiške proračunske potrošn'e«. V zvezi s proračunskim dotiranjem  de:avnosti društev, pa je
Na skupni seji so poslanci razrešili in izvolili več sodnikov. Med drugimi je bil razrešen kot sodnik okrožnega sodišča v Kranju
omenil sklep IS naj so izjema le 1*.          «*" ™J~" I .
**nH*m*~«J*m)Lml           IT.' Edgar Venčna <na sej olo Kranj
tlfČZ Ztllok  l 20-  12-  19g2.  le bil  Izvoren A
vzgojne  organizacije.   Ob  koncu *£L,____^.*.x„ „
pa je Še poudaril: »Proračun, ka kor tudi zakon o proračunu pred videvata, da bo republiška upra va   prešla   na   preizkus   novega' „4„li_""Tai« uslužbenskega sistema. Veliko Ste- 1
predsednika okrajnega sodišča v Kranju) za sodnika okrožnega sodišča v Kranju pa sta bila izvoljena Stanko Vertovšek in Zvo-
VREME
VREMENSKA SLIKA V nedeljo ponoči so Slovenijo prešle frontalne motnje in povzročile kratkotrajna sneženja v osrednji Sloveniji, Gorenjski in Primorju. Za nJim! se v višinah področje visokega zračnega prit'ska, ki zajema Alpe in zahodno Evropo ponovno krepi.
NAPOVED za ponedeljek
In torek
Prevladovalo bo še nadalje mrzlo in suho vreme. V vzhodni Sloveniji bodo občasno pooblači tve.
Po krajšem odmoru sta se zbora eešla na ločenih sejah z istim dnevnim redom. Sprejela sta predlo? družbenega plana, predlog zakona o določitvi udeležbe
Gradijo avtobusno postajo
KRANJ, 27. januarja — Sinoči I pred obletnico pesnikove smrti s;o- I polnili člani tovarniškega mladin-je mladinska organizacija tovarno' voril profesor Stane Šimenc. Sli- |skega komiteja. Tretji del jo Iskra priredila prvo TRIBUNO kovitO pripovedovanje o PreŠer- bil zabavnega znača'a. V njem jo MLADIH, ki naj bi postala stalna novih Velikih izpovedih so z de- za ples igral ansambel mladih oblika obveščanja mladine s pro- | klamacijami njegovih pesmi do-'! podjetja NIKO iz Železnikov. — 2. izvodnimi problemi tovarne in njihovega kulturnega izobraževanja. Prijeten večer, za katerega je bilo mod mladimi delavci izredno zanimanje, kar pove tudi zelo dobra udeležba, je bil razdeljen v tri dele. Najprej sta na vprašanja o gospodarjenju in finančnem poslovanju tovarne odgovarjala inženir Grčar in šef finančnega oddelka tovariš Sodin. Mladi prolz-vajavej so se med drugim zanimali za gradnjo novega obrata telefonije, za vzroke zastoja dela v montaži telefonskih central in za nadaljnjo proizvodnjo števcev (glede na velike neprodane zaloge.)
V drugem delu pa je o življenju in delu Franceta Prešerna
Sp. BRNIK — Pred dnevi jc imel svet krajevne skupnosti Br-niki sejo, na kateri so razpravljali in sklepali o lokalnih komunalnih zadevah.
Predsednik KS je na kratko poročal o delu skupnosti in krajevnih faktorjev v minulem letu glede komunalne dejavnosti. Podal pa jc tudi predlog o nedokončanih in drugih komunalnih delih.
šlo je predvsem za to, da ie združijo vsa razpoložljiva sredstva   in   prlspovkl prebivavcev
melje nove postaje so že zabetonirali, nadaljnjih del pa niso mogli opraviti, ker jih je prehitel sneg in mraz. Z deli bodo nadaljevali lakoj spomladi, do tega časa pa bodo pri pravili ves potreben gradbeni material. Nova avtobusna postaja na Spodnjih Bmikih bo podobna postaji V Cerkljah, le nckeliko manjša bo. Uredili bodo tudi primerno ce-slisce. Na seji pa jc bilo nekaj sklepov sprejetih Se o izboljšanju javne razsvetljave in 0 nabavi opreme 28 klubsko sobo. — R.
Spodnjega Brnika, tako da bi spomladi   čimprej   dogradili   že  SlfcliplflV*lll'0 pričeto avtobusno postajo. Pre-
bivavci so že jeseni pričeli v tri- rr 7<im njctvilfli kotu cest v Sp. Bmikih priprav- {L ^101 JhlVUm 1 jati  teren  za gradnjo postaje.     JESENICE — V petek so se na
posvetu na Jesenicah sestali predstavniki okrajnega centra OZN Llubljnna in občinskega centra OZN na Jesenicah
Vso pozornost borcem NOV
Škof ja Loka, 27. januarja — Na I mer za disciplino, požrtvovalno*1 današnji redni letni občinski skup- in skromnost. Hkrati pa morajo ščini Združenja borcev NOV, ki jc v bodoče biti v delovnih kolek" bila v dvorani Svobode smo zabe- | tivih iniciatorji in nosivci pravu'
ne organizacije dela in produkti?' nosti. Precej so govorili tudi 0 skrbi za borce. Ugotoviti bo P°" trebno, če so tisti borci, ki & opravili izpite za kvalifikacijo-na ustreznem delovnem mestu. v imenu predsedstva Zveze ZdrtfŽG* nja borcev OO Ljubljana je P0" zdravil skupščino Franc KonobeU" Slovenko. Med drugim je dej** da bo potrebno voč pozornosti z8 socialno varstvo borcev — kmeto? V zvezi e tem jo omenil, da ie dosedanja priznavalnina prenizkf zlasti za tiste, ki nimajo nobeni'1 dohodkov. O spomeniški dejavni sti pa je dejal: »Inicijator za
postavitev (Spomenikov naj bo ZB, x pomoč pa ObLO in so družbe*0 politične organizacije.*-Ob koncu so izvolili UO in 3 člane v NO. Omeniti nal še, da Jo skupščina poslala f** solucijo v zvezi z ustaškim neP8' dom na člane našega poslanlStva v  Bad   Godesbergu  v Zahod11
ležili skoraj polnostevil.no udeležbo. Izčrpno poročilo o dosedanjem delu je imel predsednik ObO ZB Marjan Zadnik. V razpravi so kritično ocenili dosedanje delo in sprejeli vrsto pomembnih sklepov za nadaljnje delo. Poudarili so, da morajo biti člani ZB na svojem delovnem mestu pri-
Letni posvet aktiva borcev NOV v tovarni Sava
Neposredno v proizvodnji n samoupravi
Treba je bilo odstraniti številno grmičevje, drevje in zravnati teren ter ga nasuti s peskom. Te
Gasivci bivših okrajev Kranj, Novo mesto ln Ljubljana
V skupni zvezi
Pred dnevi je bil v Ljubljani združitveni plenum okrajnih ga-sivskih zvez Kranj, Novo mesto in Ljubljana. Ob tej priložnosti so izvolili 50-članski plenum in 15-članski izvršni odbor ter več komisij, tako za tehnično-operativ-no službo, preventivno službo, organizacijo in propagando, tor komisiji za žene ln mladino.
je treba reševati
probleme in težave posameznih Članov
Kranj, 27. januarja — Osnovna skrb in dejavnost aktiva Zvezo Nemčiji. - S. Skrabar. borcev v tovarni naj bo usmerjena na reševanje raznih težav članstva. To je bilo rn^Čno poudarjeno na današnjem letnem posvetu aktiva borcev NOV v tovarni Sava v Kranju. V tovarni je zapečeno okrog 150 članov ZB.
Do-ovorllLso se, da bi doseda- ! Komis\]a za «krb borcev NOV pri
nji občinski center na Jesenicah dobil statut medobčinskega centra, tako da bi to dejavnost razširili tudi na nodrorHe ostalih občin — Radovljica, Tržija ln Kranja. V prihodnjih dneh se bo začel tudi seminar za člane klubov ozn. Razen zunanjepolitičnih vprašanj in vlo°e Jugoslavije v mednarodnih odnosih bodo obravnavali tudi sode'ovanje mladine prek klubov ozn z zamejstvom, predvsem z mladino iz Avstrije in Italije. — F. B.
sindikalni podružnici je že vsa Zadnja leta imela veliko podporo s strani .samoupravnih organov ln volilnih uslužbencev. Tako so od 1939. leta uspeli zagotoviti 41 sta-nov;;nj za družine borcev. Veliko pozornost polagajo tudi za zdravstveno pomoč posameznim Članom kajti le-ti nosijo posledice pre-tcklo.sti. v raznih boleznih. Pri nekem pregledu 123. članov ZB so ugotovili, da samo štirje niso imeli zdravstvenih težav. Pri njih so ugotovili 77 primerov živčnih bolezni raznih stopenj in oblik, 47 primerov reumatizma, 20 primerov bolezni na črevesju in prebavilih itd.
V zaključkih so poudarili nadaljnjo skrb za zdravstvene in so-
Dcfledan<e delo na področju po-žamo-varnostne službe in stro- rfOSlaVa H K okrajev v skupn'h virih dohodkov; kovne vzgoje oo posameznih okra- j
in predlog zakona o do'očitvi dela | jih bodo prilagodili novim Obli- JESENICE - Terenski odbor RK stanovanjskega prispevka, ki se, kam dela okrajne gasivske zveze, Plavž je za zaključek krvodajav-
izplačuje v sklad za zldanle sta-] ki naj bo v prihodnje predvsem ske akcijo organiziral proslavo s J Cialne"p7obleme"borcev] za njiho-novanjskih  hiš  tiste občine, na koordinator   za   enotno   vodenje kulturnim programom, ki je bila j v<) ^rokovno usposabljanje in pra-
požarno-varstvene službe v ljub- v soboto zvečer v domu Partizana | vllm> xapc,iovan1e, za'sodelovanje ljanskcm okraju. Predvsem pa bo na Jesenicah. |z miadinsko organizacijo, na ka-
! sprejeli poslanci še tri odloke: o združena okrajna gasivska zvezal Rna Brunova in Jaka Jeraša sta ^T0 b(>do prena^au tradicije re-I posebni obvezni rezervi komunal- Se v naprej skrbela za inslrukta- tet jeseniške Svobode nekaj na- volucl1e Itd. Osnovno torišče za nih bank pri Splošni gospodarski j žo in strokovno vzgojo gasivske- | pela operne arije, vokalni kvin- re^evan^0 teh stvarj pa naJ bg ne_ i banki LRS, o sprostitvi sredstev I ga kadra. V ta namen bo organi- rodnih pesmi, tamburaški zbor 1e poredno v proizvodnji - po eko-posebne obvezno rezervo skladov tirati posebne te*a«e in seminar- zaigral nekaj posko*nlk, vmes pa nomskih enotah in samoupravnih in o uporabi srdfi'ov 10-odstotne je. Posebno pozornost bo posveča- so recitirali pionirji in pionirke ofga^jj^ _ jvi, obvezne rezerve dru"ben:h inve- la  obČ'nsklm  gasivskim  zvezam, s tega terena.
katerem območju ima sedež izpla čevavec delavčevega OD. Nato so
NESREČE
AVTOBUS V OSEBNI AVTOMOBIL
Pretekli petek, ob 10.35. uri r na križišču pred domom -ILA »< Kranju trčil avtobus KR l#J (voznik Jože Kern) v osebni tomobil KR 31-69, ki ga jc upr*v ljal Jože Maček. Voznik osebo«^ avtomobila je pred prehodom * pešce zaustavil, vanj pa se ^ zaletel za njim vozeči avteb^j Škoda na obeh vozilih znaša ok°' 85.000 dinarjev.
PREVRNIL SE JE NA ST
rek*
Na cesti III. roda Kranj-SfJ čur se je v petek ob 5.45. uri
bližini  križišča,  od  koder PjJ^ cesta  v  Brnike,  prevrnil  °fst0-; avtomobil, ki ga je vozil Vik Pipan. Vozilo je na zasneženi te^ko prevozni, cesti začelo 23 e Sati in je zadelo ob rob iz?lu ceste, zaradi česar so je prev'1*" p na streho. Približna škoda 1°' dinarjev.
6ticijskih skladov republike, okrajev in občin. Sore'ell so predlog zakona o proračunu LRS in republiški proračun za letošnje leto.
da se usposobijo za samostojno Vodenje in usmerjanje celotne po-žarno-vamostne službe v komuni.
J. C.
Proslava je bila dobro obiskana in je uspela toliko bolj, ker so večino programa izvajali prebi-vavci terena Plavž sami. - U.
0 delu „Centra za lctoTanje"
Skrb za zdravstveno ogrožene otroke
»»CENTER ZA LETOVANJE« Je pri nas popolnoma nova medobčinska ustanova, ki bo med drugim skrbela tuđi za zdravstveno ogrožene in bolehne otroke. V ta namen bedo lHos ustanovili tri otroška zdravilišča, in sicer na otoku Stenjaku, v Novem gradu In v Dražgošah. V preteklem letu so bile Ie zdravstvene kolonije za prcdolske in šolske otroke V kolonijah so bili otroci z različnimi Indikacijami. V letošnjem letu pa bodo izvedli diferenciacijo. Organizirali bodo samostojne izmene za otroke, ki jim je potrebna večja ortopedska nega, v mesecu maju pa kolonije i.a astmatične otroke. V pomladanskih mesecih bodo otroci lahko nada-
ljevali pouk pod vodstvom posebnih učiteljev.
Načelna navodila o delu centra je dal zavod za zdravstveno zaščito. Predloge za otroke, ki naj b: odšli v taka okrevališča, pa bodo dale šolske ambulante in zdravniki, medtem ko bo zavod za socialno zavarovanje odločil, kdo in koliko bo plačal oskrboval-nino za otroka.
Društvo prijateljev mladine. Partizan, taborniki ln drugi pa bodo ostali organizatorji letovanj zdravih otrok, zato bo za novo vrsto letovanj treba usposobiti nove kadre.
gorenjskih občin. Skupna kapaciteta letovišč je prbiližno 2400 otrok.
Na Stenjaku je bila na primer do sedaj navadna zdravstvena kolonija, letos pa bo prvič specialno otroško zdravilišče. Tudi v Novem gradu v Istri so v ta namen zgradil moderen dom z 264 posteljami. Le-ta ima posebne ambulantne prostore, prostore za delovno terapijo in drugo.
Tretja taka baza za letovanja pa bodo Dražgoše. Le-te so s svojo lego in zgodovinskim pomenom vsekakor primeren kraj za oddih otrok. It v teh dneh so Letovanja bodo od meseca maja j tu otroci na smučarskem tečaju, pa vse đo septembra. Udeležili se Zanimivo je, da odziv na to zim-jih bodo lahko otroci vseh petih t sko letovanje ni bil največji. Ko
so otroke v šoli povprašali, zakaj ne odidejo na smučanje, so po večini odgovorili, da nimajo denarja, ker starši hranijo za televizor ali avto. Ob takih odgovorih se upravičeno lahko vprašamo: ali Je pri takih pogojih res tako težko Žrtvovati za otroka skromno vsoto, ki pa se bo pozneje bogato obrestovala. .Tudi zamisel o dvigu šolskega turizma na Gorenjskem je, pohvale vredna. Leta bi se razvijal v isldopu »»Centra za letovanja« v Kranju. Lahko trdimo, da so prvi zametki te zvrsti na Go#njskem prav Dražgoše. Ker jih vsako leto običčo j mnogo turistov, predvsem mladino, bosta v prihodnji sezoni na razpolago Šolam ln mladinskim organizacijam hrana in prenočišče — seveda za minimalno ceno.
Za uspešno delovanje »»centra za letovanja« pa je nujno potrebna tesna povezava 2 zdravstvenimi ustanovami, društvi in pionirskimi organizacijami. -
Petja Maltlnger
Letos na Jesenicah
(NadaHevanje s I. strani) nost teh zelo različna, odvisna Je od pogojev, kadra, sredstev, prostorov itd. Pogoji so povsod zelo težavni.
V Tržiču, Radovljici, v škof-ji Loki in na Jesenicah še niso uspeli dobiti prostorov, da bi lahko razvili svoje delo. Še največ, razumevanja so imeli za to organizacijo v Kranju, čeprav so doslej imeli samo eno skromno sobo. Prav zdaj pa je občina dodelila Ljudski tehniki večje prostore v Tomšičevi ulici.
D V okviru Gorenjske so postali že kar tradicionalni vsakoletni ZLETI LJUDSKE TEHNIKE. Tako je bil tak zlet najprej v Tržiču, nato v Radovljici, lani v Škofji Loki, letos pa je predviden na Jesenicah. Zlasti lanski zlet je bil zelo živahen, izpopolnjen z razstavami, raznimi tekmovanji in prikazovanjem najnovejše mehanizacije v kmetijstvu in podobno.
f) V Kranju pa bo aprila letos tudi okrajna konferenca LT ljubljanskega okraja, kar je nedvomno priznanje tej dejavnosti na Gorenjskem. — K. M.
TRČENJE POLTOVORNIH AVTOMOBILOV
Skofja   Loka,   28. januari* lo "a
Včeraj ob 8. uri je pi sti III. reda
1 jonski dolini  do trčen]-i
sti III. reda v Koprivniku v vornih avotmobilov.  Ludvik _n
man je s poltovornjakom KR 6 v vozil iz Trebijo v Sovodcnj in ^ del v pol tovorni avtomobil ^ 60-27 (voznik Štefan Kqsm*f)»^ je stal na cesti. Pri tem 1c ji obeh vozilih nastalo za okrOJ '.isoč dinarjev škode
SREČANJE NA POLEDE*^' CESTI
P
Na cesti III. reda Begunj* ^ rovnica sta minuli petek v Poljče  trčila  avtobus   kk j (voznik  Filip  Pančur) in ravlja
ton Božič.  Do nesreče  ic P den
sti. Pri tem se je lažje P0^^
i A11
KR 39-83, ki ga je upravljal ,?,fl ton Božič. Do nesreče je P'^-zaradi srečanja na poledeneli ^. sti. Pri tem se je lažje P°^0 val Pančurjcv sopotnik 5 qcc Hribar, na obeh vozilih pa Jc v njena škoda 223 tisoč dina:'J
POLDRUGI MILIJON SK°^i V petek dopoldne je v k» ^ žerjava v Železarni na Jese%^ izbruhnil požar. Nastal je ^ ^ med malico. Vodja žerjava J" ^ Pretnar Je odšel na malico in ^ stil vključeno električno P^19^ žar so pogasili tovarniški «€ ^ in gasivci, vendar je P«*5131^- & terislna škoda, ki je ocenj«0* , 1,500.000 dinarjev.
WK, 28. Jamsarfa M
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Prodam prašiče nad 35 kg n:ž-*e- Naslov v oglasnem oddelku
253
Prodam hišo na Javomiku. Nnslov v podružnici Glasa Jesenice 290
Prodam kravo, ki bo februarja «trtič teletila. Repnik, Glin je 2, Cerklje 291
Prodam več prašičkov težkih J>d 20 do 30 kg. Mišače 11 pri Otočah 2[)2
Prodam garnituro za gumi voz * gumami 16 col. Jože Mrak. Mehanična delavnica Pristava, Tržič
Prodam telieo, brejo 7 mesecev; Okroglo 6
293
ostalo
iščem inštruktorja matematike
*a Višjj razred osnovne šole. Na-»lov v oglasnem oddelku 266 Podpisani Marjan Stegnar preučujem, kar sem izrekel tov. * rancu Fistru in Janezu Ažma-Ju 30. decembra 1962 v gostilni Marinše-k 294 Cenjenem strankam snoročam. Jja sem se preselil v Tekstilno ulico 2, Prlmskovo in da še vna-Prej onravljam vse usluge hitro 111 solidno. Peter Močnik, pečar
295
jo zadružne organizacije. Interesenti si lahko ogledajo stroje že pred dražbo.
V KRANJU
čebula no din, česen 400 din, fižol 700 din, jabolka 170 din, koren ie 70 din, koleraba 50 din, pesa 70 din, zelje sladko 90 din. zelje kislo 120 din, ivpa kisla 80 din, slive 200 din, sir 150 din za kg; smetana 20 din zaiemalka; neter.šilj 20 din za šopek; proso 80 din, moka koruzna 60 din, moka ajdova 150 din. krma za kokoš 50 dJn, kaša 160 din. ješ-pren 120 din za liter; jajca 50 din za komad
Gibam'e
ivavstva
prebi
kn
podpisana Angela Klavžar preučujem kot neresnične svoje tr-
|fUv*. ki sem jih izrekla 22. decembra 1962 glede" Terezije Kra-pez m s tem, po krivem pri/.adc-J?la njeno čast ter se ji zahva-JUJem. da je odstopila od tožbe
296
Kuhn Kranja do Stražlšča sem iz-•"°«1 moško ročno uro. Prosim Proti nagradi vrniti. Našel sem Ur    xtS steklom od ženske ročne
re- Naslov v oglasnem oddelku
297
objave
j^^etijsko posestvo »Sorsko P. 'Je« Zabnlca bo prodalo na jav-fcrft<uaŽbi raznc kmetijske stroje.
razba bo v ponedeljek, 11. feb-J»rja 1963, ob 9. uri dopoldne JJl skladišču na žagi ob cesti I. ^la* Prednosti pri nakupu ima-
V KRANJU
Poročili so se: Ferdinand žun, ključavničar in Skolastika Babic, namešcenka: Stanislav Frclih, delavec in Irena Barabaš, delavka; Lovre Dvornik, optik in Ana Belci, laborant: Stanislav Bizjak, delavec in Helena Draksler, pletilja; Milan Zenic, puškar in Ana Beton, krojačica; Martin Korit-nik, delavec in Terezija Zaolot-nik, delavka; Stanislav Markun, prometnik in Ana Fajfar, delavka; Janez Faifar. delavec in Milena Verbič .delavka; Martin Ba-jec, delavec in Pavla Fajiar. de-la\'ka; Franc ftuiteiilfi, nameščenec in Bernarda Cenčič, dijakinja; Štefan Dogar, delavec in Silva čeferin, t kavka; Jurij Lovšin, delavec in Štefanija Gašper-šič, delavka
Rodile so: Anica Draksler — dečka, Marija Bačič — deklico; Alojzija Anikič — deklico; Ana Zupane — deklico; Valerija Jo-sevski —- dečka; Amalija Peter-nclj — deklico; Angela More — deklico; Marija Belehar — dečka; Ana Rjaveč — dečka; Leopolda Pogačnik — deklico; Ivanka Oman — deklici (dvojčka); Cecilija Mohorič — dečka; Katarina Rozman — deklico; Matilda Zalokar — deklico; Marija šenk — dečka; Polda Dolenc — dečka; Matilda šulčr — dečka; Vida Kavčič — deklico; Antonija Kosmač — deklico; Terezija IrŠič — deklico; Frančiška ČebaŠck — deklico
Obračun „Partizana" v Skofji Loki
Minuli petek je TVD Partizan v Skofji Loki dajal obračun celoletnega dela. Ob navzočnosti mnogih članov, predstavnikov ljudske oblasti, političnih in družbenih organizacij Je občni zbor otvorll dolgoletni predsednik društva Miloš MITIC.
Iz poročil je bilo videti, da je trud, ki  ga športikl in njihovi
vaditelji vlagajo za dosego čim-večje množičnosti in kvalitete, zelo velik. Jasno so bila nakazana dejstva V zvezi I kadri, kvalitetnim športom, kakor tudi glede vzdrževanja sedanjih objektov in gradnje novih. Znano jc, da je bila večina sedanjih športnih objektov  zgrajenih   pred vojno
(na domu Partizana razpada že streha, sanitarije ob igrišču niso dobro urejene), zato bo treba vse športne objekte v Skofji Loki adaptirati/ Naslednji problem ie tudi ogrevanje telovadnice, saj mladine v mrzlo ni mogoče poslati. — Iz razprave je bilo razvidno, da bi bilo prav, če bi se za telesno vzgojo začela zanimati širša javnost, več zanimanja pa
Kako krmimo ptice pozimi
Mnogi ljudje, ki bi radi pomagali pticam s prehrano v zimskem času, dostikrat s svojo nevednostjo bolj škodijo kot kori-stljo.
BELEŽKA
PODJETJE V »ILEGALI«
Imel sem opravka V Cestnem nodjetju V Kranju. Večkrat sem že bil tam, zato sem bil tokrat zelo presenečen. Poslopje, v katerem jc bila uprava tega podjetja, jc bilo zaklenjeno. Trmasto sem vztrajal — poskušal, če se le da odpreti, iskal in gledal sem, če je kje kak listek, kako obvestilo. Ničesar! Le pred glavnimi vrati, v snegu sem našel sled. Razni papirji so pričali o Cestnem podjetju in hkrati tudi o tem, da gre morda za kako selitev.
Da bom kratek: spraševal sem po sosednjih hišah, spraševal vratarja v stavbi bivšega okraja in nadlegoval ljudi na cesti skoraj vse dopoldne. Na srečo mi je potem neki pismonoša povedal, da se je to podjetje preselilo v novo stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ulici. (Videti jc, da je v Kranju že tudi stanovanj odveč!) In tako sem po večur-nem iskanju le našel podjetje. Seveda so tudi v sedanjih prostorih povsem »ilegalno« — nobenega obvestila ni bilo nikjer in niti ljudje oziroma stanov avci tiste hiše niso vedeli, da je v/ drugem nadstropju Cestno pod |*Me. — I. z.
a bi
Ufgj.J sP'ošna bolnica na Jesenicah dobila prepotrebne nove bolniške prostore, so se odločili za pre-In D'r ev dosedanjega stanovanjskega objekta v bolniški objekt. V objektu, ki ga notranje prezidavajo Za meHtrC^U'e*0 bodo dob,li Prostore za otroški oddelek, za rehabilitacijo invalidov, za Interno lekarno •tori sko So,° in za uPravo- Ker so dela le notranja, jih mraz ne ovira in bodo novi bolniški pro-v nekaj mesecih adaptirani.
Najprej moramo krmilno hišico postaviti tako, da ne pride do hrane sneg ali dež. Dobro je postaviti krmilnico na okno, kjer bomo lahko gledali ptice, s kakim veseljem odnašajo ponuđeno jim hrano. Najboljša hrana za ptice pevke — zlasti za sinice — so semena buč in sončnic. S temi semeni se hranijo razen si-nic še Čižki, ščinkavci, drozgi, brglczi in kalini. Razen bučnih in sončničnih semfen potresemo tudi kašo in koruzni zdrob. Vmes lahko nastrgamo na ribež-nu ostanke sira. Cc pa dodamo sesekljano meso (surovo), lojeve ocvirke in podobno, bomo zlasti ustregli kosom. Kruhovih drobtinic pa raje ne potresamo pticam, ker njihovi prebavi škodijo. Si-viicani lahko naredimo ptičjo pogačo. Naredimo jo tako, da stopimo loj in med stopljeni loj pa potresemo sončna semena, orehe itd. Potem to zgnetemo v kepe v velikosti in obliki kokošjega jajca in obesimo na drevo ali pa na smrekovo vejico, ki smo jo pritrdili na krmilnico. — S. T.
bi morale zanjo pokazati tudi politične organizacije, saj nam je danes jasno, kako je telesna vzgoja važna v našem družbenem in gospodarskem razvoju.
Da je TVD Partizan v Skofji 9 Loki zavzel pravo stališče za 9 razvoj telesne kulture, vidimo £ tudi iz ugotovitve, da vsi ka-£ dri delajo na amaterski osno-% vi. Ogromno število tekmo-0 vanj, treningov .prireditev in O dokaj visoko število Članstva 0 nam to samo potrjujejo.
v napravi N lodelovtJ tudi
predsednik ObO SZDL Ciril Je-lovšek, ki je poudaril, naj bo množičnost osnovno vodilo društva. Ob njej bo društvo lahko doseglo tudi kvaliteto. Vendar je dejal, naj bo društvo v svojem delovanju realno, saj je vsem poznano, da ObLO ne more dati večjih sredstev, kot jih zmore. Predsednik ObK LMS je zaželel tesnejšo sodelovanje društva /. mladino loške občine. Predsednik Ob ZTK Miro škarabot pa jc poudaril, naj posame/ne sekcije sodelujejo med seboj.
Načeli so tudi Vprašanje žičnice na Stari vrh, ki si jo loški športniki že dalj časa močno želijo. Navzoči so bili mnenja, naj ObLO vsaj kreditira izgradnjo tega objekta, če ga že finansirati ne more. žičnica ne bo namreč samo športnega, marveč tudi turističnega značaja. Stari vrh jc že sedaj smučarsko središče Škofje Loke ter Poljanske in Selške doline, jasno pa Je, da se bo ob boljših pogojih še vse drugače razvil.
Ob koncu razprave je predsednik Mitič najzaslužnejšim športnim delavcem razdelil skromna darila za njihovo požrtvovalno delo. Ciani pa so se mu zahvalili za njegov trud in izrazili željo, da sc po odsluženju vojaškega roka spet vrne mednje.
A. Pogačnik
S sodišča
»ČAROVNICI-JE NASEDLA
Senat okrožnega sodišča v Kranju jo v preteklih dneh sodil primer goljufije, ki bi spadal le fce v čase čarovnij in vraževerstva, pa se jo vendarle zgodil v letu 1962 po našem Štetju. 2e sedemkrat kaznovana R. M. so je namreč morala zagovarjati za kaznivo dejanje goljufije, ker je znala izvabiti od lahkoverne ženice A. B. preko 100.000 dinarjev gotovine za »rcoepturo* s kapljicami, čaji, praški in »-čudodelnimi« semeni, ki naj bi pomagali slednji do toliko zaželene rodnosti.
R. M. jo 6icer nepismena, pokazala pa je pri zagovoru prav tako kot pri zavalaniu svoje žrtve vso premetenost. Znala jo prepričati oškodovanko, da pozna skrivnosti »učinkovitih« sredstev od neko poznanke z Dolenjskega, kjer jih edinole tudi lahko dobi. Sodnike pa je hotela prepričati, da se je spustila v zdravljenje A. B. samo zaradi tega, ker je bila prepričana, da trpi nevšečne posledice le zaradi prehlada. Vendar se jo pa premetenki dalo dokazati, da jo prav dobro vedela, kako »nedolžna« ln neučinkovita so njena ►»zdravila« in da jih jo nabavila oziroma pripravila kar sama brez vsakega tujega posredovanja.
Sodišče je prisodilo obtoženki R mesecev zapora, odložilo ji je pa izvršitev kazni za pet let, ker mora skrbeti za štiri otroke, ki so ji ostali po obsodbi moža — brusača na daljšo zaporno kazen — sami v breme. Pogojno sodbe bi obtožen ka sicer nikakor ne zaslužila, saj je ponovno prejšnje o'wodbe zaradi tatvin in goljufij niso prav nič prevzgojile ln spametovale. Sodišče je tudi ugotovilo, da se R. M. že dolgo poča z vedeževanjem in drugimi »čarovnijami«, ki kot vse kaže, tudi v današnjem Času le še najdejo nekaj lahkoverneiev.
Z občnega zbora TVD Pari zau na Bledu
Problemi blejskega športa
\a letnem občnem zboru telesnovzgojnega društva »Par-•'• iii« na Bledu so se minulo soboto zbrali blejski športniki, ki sr razpravljali o problemih in o nadallnjem razvoju telesne kulture na Bledu. Kljub temu da telovadno društvo vključuje skoraj vse športne panoge (tako zimske kot letne) in da Ima 1044 Članov (od teh 646 aktivnih), se je na občnem zboru zbralo le okoli 30 športnikov.
Od rimskih športov vključuje 1'VD Partizan smučanje, sankanje in drsanje. Doslej so imeli največ uspeha s'.akavci. saj ie Božo Jemc ze \ isto let državni prvak v skokih in stalni član državne reprezentance in tudi Franc Ambro/ič se uspešno uveljavlja V klasičnih disciplinah. — Sankali je jc na Bledu še zelo mlada športna panoga, vendar šteje že .^66 čalnov, ki so nastopili že na nekaterih tekmah. — Posebno so se Blejciuveljavili v drsanju. lani so nastopili na slovenskem prvenstvu v umetnem drsanju v Ljubljani. Društvo se dogovarja s turističnim društvom o zgraditvi betonske plošče pred domom Partizana, ki bi poleti služila kotalkarjem, pozimi pa di-savcem. Drsavce vodi priznani špOrtni delavec na Bledu Jožko \žman. — V poletnih mesecih Blejci gojijo predvsem plavanje ln atletiko. V plavalni sekciji je vključenih 173 plavavcev. Atleti na žalost nimajo strokovnjaka, ki bi vodil treninge, zato tudi atletika še ni zaživela.
Od Športnih iger 1 se Blejci ukvarjajo s košarko, namiznim tenisom in odbojko. V spomla-
danskem delu tekmovanj so Blejci igrali prvikrat v gorenjski košarkarski ligi, jeseni pa so prenehali z nastopanjem, kc, je jedro ekipe odšlo študirat v Ljubljano. Prav tako tudi odbojka nima pravega kadra in pogojev.
Ukvarjajo se tudi s telovadbo, ki pa je priljubljena lc pri mlajših, medtem ko članske vrste na Bledu ni. Razumljivo jc tudi, da prebivavslvo, ki si želi kvalitetnih tekmovanj, negoduje, Češ da je delo v tvd Partizan togo in zastarelo.
Zakaj je na Bledu nastala taka situacija glede kvalitetnega športa, sn skušali nekateri ugotoviti, vendaf niso prišli do pravili zu-l.ljučkov. Nekateri so mnenja, da je temu nazadovanju krivo predvsem dejstvo, tla mladina odhaja študirat v Ljubljano in v druge kraje ter se preneha ukvarjati s športno dejavnostjo.
Občnega zbora se Je udeležil tudi  predsednik  občinske  zveze 1 jih za člane in mladince. Za plo-
športnika več, če izvzamemo veslače ln kegljače, ki pa niso včlanjeni v TVD Partizan. Resnica pu je, da so bili nekoč blejski plavavci, smučarji pa tudi telovadci med najboljšimi v Sloveniji.
UgOtOVltev nekaterih udeležen cev obenegazbora, da je nazado van.ja   krivo  odhajanje mladin na studij v Ljubljano in drugam, nikakor ne more biti opravičilo, saj je n.i Bledu še dovolj delav ske mladine, ki bi jo bilo treba vključiti v društvo. Značilno je tudi, da je osnovnošolska mladi na zelo aktivna, opusti pa organizirano vadbo, kakor hitro od raste šoli. Tudi o tem so mnogi razpravljali in sklenili, da bodo med šolsko mladino o tem naredili anketo. — P. Klavora
ŠKOFJELOŠKI KOŠARKARJI SO SPET PRIČELI
SKOFJA LOpA - Po precej dolgem premoru so z rednim delom spet pričeli košarkarji škofjeloškega Partizana. S treningi sr» pričeli v telovadnici osnovne šob-V Skotil Loki. organizirali pa «o
tovariš Rozman, ki je v svojem izvajanju iskal vzroke za slabo kvaliteto blejskih športnikov. Omenil Je. da razen Jemca na Bledu  ni   nobenega kvalitetnega
nir.je pa bodo priredili košarkarske šole. Dejavnost bodo še posebej poživili med semestralnim! počitnicami, saj bodo imeli telovadnico
vsak dan na razpolago. — A. P.
afera
vidr, r'1^ -*0 natakar z limonado, spravil sem bankovce ln prelja P P'l — z majhnimi požirki. Nisem si želel prehladiti želodca "ojeti, saj sem imel v žepu toliko denarja . . . trideset tisoč mark, ljubi bog! Cjj   *pil sem do dna, plačal in odšel v bližnjo cvetličarno. Naro-Bpe^m _ trideset rdoćih vrtnic. "Prosim, pošljite cvetje takoj goji*1' Brummerjevi. Bolnica je, v Marijini bolnišnici.«
1    \,e"'e napisati nekaj vrstic, gospod?« j *Ne.«
^oga naj ornenjmo pošiljatelja?« ^ kogar. Pošljite samo cvetje.- sem dejal.
2d '
t« r^j2'. Sem sPct lahko mislil nanjo, zakaj bil sem na varnem, ln atopij J1' v zvezi * mojo ljubeznijo, sem oklenil, ko sem po vročini do avtomobila. Včeraj bi mislil vsakdo le nase. £u Pa vendar ne'.' **Tn     °* S<?m na Tazsreti usnjen sedež in pognal motor. Nenehno
*naj«ni      na Nino. In pri tem me je obšla žalost, čeravno sem bil ^° .n°pr«j Ve6ol Nina. Ne
Sicer L.na'Drz 'e ni hlla ljubezen. Vsekakor ne prava ljubezen. * li1n i vferaj po m iold nanjo, sprva le nanjo. Najbrž sem hotel J" 'e spati.
/aiiv.til. kadar sem pomislil na Nino? Cemu mi ni bilo vseeno in
sem jo poskušal čimprej prepričati? Ah, Nina.
Poskušati moram pozabiti vožnjo v Braunschweig. Vsekakor Nini o tem ne smem pripovedovati, če bi izvedela, bi so morda
i la bati. In jaz sem želel, da bi ml zaupala. Mar no gre za ljubezen, če želimo, da nam nekdo Zaupa?
Ko sem obetal pred rdečo lučjo cestnega znamenja, je pristopil prodaj a vec časopisov in mi ponudil ©poldnevnik. IzroiHl sem mu dva groša in prebral uvodni naslov. Prek štirih stolpičev je pisalo:
BRUMER PRAVI: JAZ SEM POPOLNOMA NEDOLŽEN!
Strmel tem v črko in mislil na Nino piv na vso, kar se bo zgodilo in spet se mi jc raho zavrtelo.
_ Za menoj so trobili drugi avtomobili. Na znamenju je za/a-rela zelena luč. Pognal sem dalje in ugibal, če bo Nina takoj uganila, kdo ji je pctslal vrtnice in nenadoma se mi je zazdelo, da sem duha! njen parfum.
Mcrda jo bila vendarle ljubezen ...
Joda
čemu me je nato občel občutek Rrlvd«? Cemu sem se raz-
Koraki so glasno odmevali, ko sem stopil v vežo Brummerjevc vile. Okna in zavese so zaprli in zagrnili, da bi se ubranili vro-čino in tako je bilo v hiši temno pa hladno in povsod je bil vonj IX) parketnem loSeilu. Na mizi prod kaminom «o ležala pisma.
"Mila?-
NihČe ni odgovoril.
Odšel sem v kuhinjo. Bila je čista in pospravljena. Tz vodovodne nlpe jo kapljalo. Mumljanje se jo zdelo glasno v tišini. »Mllat« '
Zaslišal sem tanko cviljenje. Druga vrata lz kuhinje, ki so vodila v Milino sobo, so sc odprla. V kuhinjo je pri-capl^al stari peš Na pol slep in nebogljen jc, kakor vselej, zadel v štedilnik, >: lostno zajavkal in podrgnil pokvečono telo ob mojem kolenu.
»Vstopite, pospod Holderi!': sem zaslišal Milo. »Le malo sem morala leči.« Njene sobe dotlej šc nisem videl. Bila je majhna, z oknom proti parku. Pred oknom je stal gugalnl stol. Na mizi 60 bile Ninlno fotografije, velike in male, vsaj cel ducat. Nina kot
dekletoO v kratkem krilcu, s pajčolanom v laseh, Nina kot petnajstletnica in mlada ženska na konju.
Stara kuharica je ležala na beli postelji, nad njo je visela podoba Madone. Pogledal sem Milo in so prestrašil. Pepelnato sivi obraz so ji je čudno lesketal.
Ustnice jo imela modrikaste. Mila jo stikala roke k telesu. Nosila je crno obleko, staromodno visoke čevlje in bel predpasnik Cepiča Ji je zdavsela na stran, vendar jc še vedno tičala v laseh.
-Za božjo voljo. Mila. kaj se jc zgodilo?«
-Prav nič, gospod Holden, ne razburjajte se .takoj bo minilo, to je moja scitna žleza, to imam večkrat. In sploh so je zgodil' le zuto ,ker sem sc prej tako strašno razburial.
»Cemu?«
»Gospod Holden, vsi so odšli! Sluga. cckkH.. vrtnar! Vsi naenkrat, sama sva v bi.ši!«
»Kako neki odšli? Kam so odšli?«
»Proč pac. Pospravili reči in izginili. Vrtnar jih je podpihoval, Da že vsi drugi služabniki v soseščini govorilo. In da je nemogoče da bi ostali, ko pa milostni gospod sedi.« S težavo jc kolcala in znoj ji je curljal po dobrohotnem starčevskem obrazu. »Kakšno kr: <an.jc.\ gospod Holden! Grozila sem jim .da jih bomo tožili, če gre do brez odpovednega roka, pa so 60 vsi smejali. Jim je vseeno'. Kar naj tožimo. Nič se jim ne bo zgodlio. milostljivi gospod |c sam obtožvn kot verižnik. pa velikanski. Tu se mi je spet zgodil" po stari navadi, kajpada. Vendar bo minilo, že čutim, kako mi postaja bolje.«
Sodol sem v gugalnl stol m si ogledoval fotografije. Sta#a ku harica me jc napeto opazovala: »Toda vi ne boste odšli, go?po i Holden!«
»Ne,« sem rekel.
Potem sem si daljo ogledoval fotografije. •Vedela sem. da držite z milostljivim gospodom.-»Da, - sem rekel.
-Jutri pride moja Ninica. Dobro bom kuhala za na* tri. Udob-no'bomo Živeli. In'dokler ne bodo oprostili milcstljivega gospoda, bomo najeli postrežnlco. To jc vse, kar potrebujemo, kajne. Lutkica?«
Stari pes je zajavkal.
Sodelovanje gorenjskih občinskih zvez za telesno kulturo_
NAMESTO OKRAJNIH -GORENJSKA PRVENSTVA
Po uknitvi okrajne zveze za telesno kulturo je bilo treba najti primerno obliko športnega delovanja na območju Gorenjske in poiskati povezavo med petimi gorenjskimi občinskimi zvezami, zakaj s prenehanjem dela strokovnih odborov pri OZTK so bile obsojene na ukinitev tudi različne okrajne tekmovalne lige in prvenstva. Zato so se na pobudo tukajšnje občinske zveze za telesno kulturo minuli četrtek v Kranju zbrali predsedniki vseh petih občinskih zvez na Gorenjskem ln se pogovorili o tem aktualnem vprašanju.
Predsedniki so bili mnenja, da se morajo na Gorenjskem vsa ligaška tekmovanja v letošnji sezoni nadaljevati (nogomet, rokomet, košarka in tudi odbojka), čeprav še ni dokončno jasno, v katero višje tekmovanje se bo uvrstila zmagovalna ekipa oziroma gorenjski prvak v posamezni pajtogi. Verjetno bo ostalo tako kot doslej, le da tekmovanj ne bodo vodili več strokovni odbori okrajne (sicer bi morale zanje
skrbeti v Ljubljani), temveč posebne tekmovalne komisije pri občinskih zvezah. Kranjska je na primer prevzela organizacijo li-gaškega tekmovanja v nogometu, rokometu in košarki, medtem ko bo odbojkarskega Izvedla jeseniška občinska zveza. S tem pa ni rečeno, da bodo posamezno tekmovanje vodili le člani tiste zveze, ki so ga prevzeli. Druge občinske zveze bodo namreč — če se jim bo zdelo potrebno — lahko v te komisije predlagale tudi svoje predstavnike.
Na seji so se dogovorili tudi za organ, ki bo nadzoroval vsa tekmovanja in skrbel za sodelovanje med občinskimi zvezami na Go-rejskem. Sestavljalo ga bo vseh pet predsednikov in tehnični sekretarji ObZTK. Ce bo slučajno prišlo do kakšnega spora, bodo zveze po potrebi sklicevale sestanke (vsakega bo vodil zastopnik občinske zveze, ki je sestanek sklicala), na katerih bo vsako izmed občinskih zvez zastopal po en »interesni predstavnik«.
J. Z.
PORT^ŠPORT
Republiško ekipno prvenstvo v kegljanju - moški
Jesenice sledijo Triglavu
Kranj, 27. januarja. — V nadaljevanju tekmovanja v republiški kegljaški ligi je prišlo do direktnega dvoboja med favoritoma za naslov prvaka Triglavom in Ljubljano. Kranjčani so bili obakrat precej boljši in si tako že skoro zagotovili naslov prvaka.
Kaže, da bo tudi drugo mesto osvojila gorenjska vrsta. Jeseničani so namreč včeraj v Mariboru dosegli drugi  najboljši rezultat
1 j a n j €\
6869 (črv 904), medtem ko do zaključka redakcije še nismo zvedeli njihovega rezultata iz Celja.
V borbo za višja mesta se je vmešal tudi Mariborski Branik, ki je včeraj zabelemžil najboljši izid v letošnjem prvenstvu na temx kegljišču — 6804 keglje in tako prehitel Jesenice in Ljubljano. Od slednje so bili boljši tudi Celjani 6742, medtem ko je Bled podrl 6517 kegljev.
MARTELANC 951 Kranj, 27. januarja — Včeraj in danes se jc na kegljišču Tri-
Razen naših najboljših sankačev, ki so trenutno na svetovnem prvenstvu v Zahodni Nemčiji, so včeraj vsi gorenjski predstavniki te panoge tekmovali za pokal Kranja na šmarjetni gori
Uspelo tekmovanje najmlajših
KRANJ, 27. januarja - Danes dopoldne so bila na Zlatem polju in v Torki Ji pod Smarjetno goro smučarska tekmovanja v te-
S m u ča nje
kih, skokih in veleslalomu, katerih so se zelo številno udeležili naši najmlajši smučarji. Današnje tekmovanje je pokazalo, da je v Kranju dovolj smučarskega naraščaja, ki mu bo v prihodnje t.eba posvetiti več pozornosti, predvsem pa prirejati več podobnih tekmo-tvnnj,
Tetomovanje je organizirala ob-fcdmska zveza za telesno lailturo občine Kranj, izvedel pa smučarski »iHiulb -Triglav.
REZULTATI:
SKOKI, starejši pionirji: 1. Pavel Butalič, Simon Jenko, 15,5 16,5; 2. Gustelj Jakopin, Lucijan Seljak, 16.5 15,5; 3. Marjan Drino-vec, Nalilo, 13 14; mlajši pionirji: 1. Zoran Strman, France Prešeren, 11 11,5; 2. Franci Mesec, Lucijan Seljak, 11 11,5; 3. Anton Križaj, Naklo, 9,5 11.
VELESLALOM, starejši pionirji:
1. Bojček Polajnar, Jezersko, 2. Drago Janša, Lucijan Seljak, 3. Mihec Košir, Jezersko; starejše pionirke: Iva Hribar, Primskovo; mlajši pionirji: 1. Ljubo Semrou, Jezersko, 2. Marjan Tepina, Jezersko, 3. Pavel Grašič, Duplje; mlajše pionirke: 1. Lida Zalokar, Predosije. — J.
Prvenstvo občine Školja Loka
120 tekmovavcev v Selcih
Selca, 27. januarja — Tu je bilo danes občinsko prvenstvo škofje Loke v veleslalomu, ki se ga je
Mojstrana ekipni prvak
Medklubsko tekmovanje za memorial Mirka Roglja
Jesenice, 27. januarja — Občinski komite LMS Jesenice je danes dopoldne na Hrušici organiziral medklubsko tekmovanje v tekih na 3, 5 in 8 kilometrov. Tekmovalo Je 40 mladincev in mladink smučarskih in telovadnih društev Hrušica, Mojstrana, Rateče, Plavž in Žirovnica.
REZULTATI - Mladinci 3 km: 1. Milan Vidic, Plavž 6,85; 2. Dra-
SMUČARSKI TEČAJ NA-STAREM VRHU
SKOFJA LOKA - Med šolskimi počitnicami bo občinska zveza za telesno kulturo na Starem vrhu organizirala tečaj za alpske smučarje, Id se ga bodo udeležili smučarji škofjeloškega Partizana, športnega društva gimnazije ln nekaj učencev osnovne šole. Vse-g* fekupaj bo pod vodstvom izkušenih učiteljev smučanja na Starem vrhu 30 tečajnikov.
Hkrati bodo v Skofji Loki, Poljanah, Gorenji vasi, Bukovici, Selcih in Železnikih smučarske šole za učence osemletk. Interesentov je že sedaj zelo veliko, saj številne prijave presegajo možnosti učiteljev. Vendar upajo, da bodo s pritegnitvijo nekaterih starejših tekmovavcev šole kljub temu »►stekle«. — A. P.
go Pinatr, Žirovnica 7,12; 3. Jože Malhovec, Rateče 7,25; - Mladinke 3ikm: 1. Lidija Pšenica M, 8,23; 2. Tončka Petrič, R 9,45; 3. Marija Zima, M 10,10; - Mladinci '5 km: 1. Franc Kajžar R, 12,51; 2. Marjan Baloh 2, 13,14; 3. Janez Kosmač M, 13,33; - Mladinci 8 km: 1. Andrej Matjaž R, 26,10; 2. Janko Lihitineger M, 26,30 ; 3. Janko Guzelj M, 28,01.
Ekipno se je plasiralo na prvo mesto smučarsko društvo Mojstrana s časom 56,18 pred smučarskim društvom Rateče, ki j4 Imelo za 2 sekundi slabši čas. Pr-voplasiranl so prejeli od komiteja LMS praktična darila. - U.
udeležilo vqf kot 120 tekmovavcev. Proga je bila speljana po terenih Panovnikov in je bila dokaj zahtevna. Tekmovanje je spremljalo lepo vreme, pa tudi sneg je bil za tekmovanje odličen.
REZULTATI — starejši člani (1700m, 46 vratic): 1. Franko (Šk. Loka) 2:07,0, člani: 1. Peternel 1:57,8, 2. Eržen 1:58,5, 3. Porenta (vsi Šk. Loka) 2:00,3; st. mladinci: 1. Kalan (šk. Loka) 2:10,6, 2. Gartner (Selca) 2:19.1, 3. Košir (šk. Loka) 2:20,3, mlajši mladinci: (1000 m, 30 vratic): 1. Brezovar 1:29,8, 2. Mejnik (oba Šk. Loka) 1:35,2. 3. J. Gartner (Selca) 1:38,0, st. pionirji (300 m, 13 vratic): 1. Benedičič 37,5, 2. Fojkar (oba Selca) 39,7, 3. Cemažar (Železniki) 40,2, mlajši pionirji (220 m, 10 vratic):, 1. Prežel j (žel.) 22,0, 2. Laponder (šk. Loka) 22,8, 3. Beks (Zel.) 23,4, članice (1000 m, 30 vratic): 1. Udir (šk. Loka) 3:02,5, mladinke (300 m, 13 vratic): 1. Gartner (Selca) 1:03,6, 2. Oman 1:09,0, 3. Veber (obe Šk. Loka) 1:20,0, pionirke (220 m, 10 vratic) 1. Mejnik (šk. Loka), 2. šmid (Selca) itd. — F. G.
Mednarodna tekma v Ljubljani
ZAHODNA NEMČIJA B : JUGOSLAVIJA
6:6 (0:3, 5:3, 1:0)
LJUBLJANA, 27. jantarja — Državna reprezentanca v sestavi 19 igravcev, od teh kar 12 z Jesenic, se je sinoči na umetnem drsališču v Tivoliju pomerila z B reprezentanco Zahodne Nemčije. Okoli ledene ploskve se je že precej pred začetkom tega zanimivega srečanja zbralo precej gledavcev, ki so nestrpno pričakovali začetek obetajoče igre.
Zahodna Nemčija B - KMAUN, WOLF, LORENZ, MIXIUS I, BA-
DER ,SIMON, ADRIAM, ROHDE 1, SEIDL, GROGER 2. KROTZ 1, HANIG 1. MEILLER, RIFF, HUHMANN :
Jugoslavija — GEGORGIJEVIĆ, NOVAK, BRUN, TREBUŠAK, KRISTAN, TIŠLER 1, FELC 3, SMOLEJ, VALENTAR, KLINAR 1, B. JAN 1, OBLAK, ANCEVIC, ZUPANČIČ.
glava nadaljevalo tekmovanje v republiški moški ligi. Drugo kolo je bilo za kranjske gledavce še posebno zanimivo, ker sta nastopila dva pomembna favorita za prvo mesto — domači Triglav in Ljubljana.
Triglavani so danes povsem opravičili upe svojih najvnetej-ših pristašev po ponovnem osvajanju naslova prvaka. Z rekordom kegljišča so postavili rezultat, ki ga verjetno ne bo več dosegla nobena ekipa v letošnjem prvenstvu. Za ta uspeh je treba najprej omeniti izreden izid Mar-telanca 951, nato pa solidno igro vseh ostalih. Ljubljana se to pot soloh ni mogla kosati z domačini, saj jc zaostala kar za 132 kegljev. Kljub temu pa tudi v tej vrsti zasluži vse priznanje Grom za svojih 914 kegljev.
Ostali ekipi sta bili za dva razreda slabši, saj v ekipnem povprečju, nista dosegli niti 800 kegljev.
Rezultati: TRIGLAV 6791 (Mar-telanc 951. Jereb 865, Amrožič 861, Rogelj 848, Kordež 831, Bregar
813, Žiberna 812, Turk 810); LJUBLJANA 6659 (Grom 914, Satler 856, Modic 843, Likovnik 832, Mencinger 822, Kum 820, Mežgon 809, Avsec 763), KONSTRUKTOR 6392 (Štiftar 826, Kromar 817, Va-lenčak 813, Amer 807, Ribarič 804, Jelen 798, Ferlan 789, Hodi 738); PIONIR 6381 (Mrzlak 851, Barbič 816, Hren 812, Murn 807, Juntez 790, Fillpčič 779, Legiša 764, Vesel 762). — L. S.
TUDI NA JESENICAH TRIGLAV PRED LJUBLJANO Jesenice, 27. januarja — Na keg-ljišču se je včeraj in danes nadaljevalo prvenstvo v republiški kegljaški ligi. V povprečju so bili doseženi precej boljši rezultati kot v prvem kolu, ker so nastopile kvalitetnejše ekipe, med njimi tudi največji favorit za prvo mesto Triglav. Kranjčani so dosegli najboljši rezultat na jeseniškem kegljišču v letošnjem prvenstvu ter prehiteli Ljubljano za 175 kegljev in jo tako izločili iz borbe za prvo mesto.
Rezultati: TRIGLAV 6781 (Rogelj 869, Ambrožič 867, Bregar 864, Jereb 861, Turk 837, Kordež 833, Martelanc 829, Žiberna 821), LJUBLJANA 6606 (Janežič 891), KONSTRUKTOR 6528 (štfitar 861), PIONIR 6455 (Hren 844).-U.
Samostojen zavod za vzdrževanje športnih objektov
Za letošnje leto se v Kranju obeta otvoritev nekaterih novih športnih objektov — predvsem centralnega športnega stadiona, zimskega kopališča itd. — dmge pa bo treba obnoviti (Stražišče) in redno ter bolje vzdrževati. — Vse to delo bo terjalo precej odgovorno in naporno delo, če pomislimo samo na redno vzdif" vanje centndneea stadjona.. Razen za stadion i. lišče pa bo pre ' ganizirati vzdri šče Mladosti v way dikalno proy, lišče, kegljišče, don, TVD Pa rti zana v Stražišču itd.
Svet za telesno kulturo občine Kranj je o tem že nekajkrat razpravljal in na zadnji seji tudi sklenil, da se vzdrževanje nekaterih športnih objektov prenese na občinsko zvezo za telesno kulturo. Zveza je o tem predlogu že razpravljala in meni, da tako obsežnemu in odgovormu delu ne bo kos. Izdelala bo predlog, da
.....~ ivopa-
ej treba or-
še za igri-:šču, specd-etno kopa-
bi ustanovili samostojen zavod za vzdrževanje športnih objektov, tako kot je to urejeno na Jesenicah. Predlog bodo dali svetu za telesno kulturo ponovno . obravnavo. — C.
|Vedro zimsko razpoloženje
Letošnja zima nudi zares najboljše pogoje za zimski šport. Na Bledu je jezero zamrznilo že v zadnjih dneh decembra. Tako zgodaj že dolgo vrsto let prej ni zmrzovalo. Vendar pa navzlic temu ob novem letu ln tudi nekaj dni kasneje ledena plor.ča ni bihi dovolj trdna za drsanje, šele ko je spet pritisnil mraz, so se pojavili drsavcl na zasneženi ledeni plošči. Odtlej je vsak dan bolj živahno, pa tudi na drsališču poleg doma »Partizana« je vedno dovolj veselih športnikov.
Za mladino vključeno v TVD Partizan Bled skrbijo med polletnim odmorom posebni vaditelji. Nekateri drsavci na ledu se že več let sistematično urijo tudi v umetnem drsaniu in so dosegli že lepe uspehe. Vsa smučišča so v teh dneh polna mladih smučarjev in sankačev, ki želijo proste dni med počitnicami kar najbolje Izkoristiti. V blejskem območju že skoraj nI pionirja aH mladinca, ki bi v teh zimskih dneh ostal brez smuči aH sank. Telovadno društvo Partizan je že vrsto let prej sistematično skrbelo tudi za smučarsko opremo svojih članov in drugih pionirjev. Prirejalo pa je tudi zimske tečaje, na katerih so se mladi urili zlasti v smučanju, in to pod vodstvom dobrih vaditeljev. Lani so zgradili tudi nekaj novih skakalnic na .Bledu in BodešČah pri Ribnem. Letos je bila na sporedu že vrsta tekmovanj v skokih, slalomu in smuku. Mladi tekmovavcl so se jih udeleževali zelo množično, dosegli pa so tudi nekaj odličnih rezultatov.
Tuiđi turisti, ki se v teh dneh mudijo na Bledu, imajo precejšnje možnosti za zimsko športno razvedrilo, in to ne samo na P°* kljuki, marveč tudi na vseh smučiščih v okolici Bleda in Gorij.
J. B.
Društveno tekmovanje
Selca, 27. januarja — Danes popoldne je TVD Partizan Selca nad škofjo Loko priredil društveno tekmovanje v sankanju. Udeležilo se ga je 90 tekmovavcev. Lepo urejena proga, ki je bila speljana po novi strmi cesti iz Topol do Selc, je bila dolga 2000 m in je imela 250 m višinske razlike.
REZULTATI: (navadne sani) posamezno člani: Viko Drol 4:38,0, Janez Suva 4:38,3, Jelo Eržen 5:00,0; mladinci: Miha Debeljak 4:34,7, Lojze Tomažin 4:34,8, Viko Debeljak 4:36,7; članice: Anica Pikuš 5:26,2, Marija Rejc 5:30,2, Erna Kovač 5:34,8; samo-težne sani: Partizan Selca l (trije Benediki in Benedičič) 4:52,2, Partizan Selca II 5:01,0, Partizan Selca III 5:07,7, — F. G.
Takole so se včeraj po sankaški progi (cesti) s šmarjetne spuščali tekmovavcl iz vseh gorenjskih klubov
Tekmovanje za pokal mesta Kranja
Pokal za Jeseničane
Kranj, 27. januarja — šmarjet-na gora je bila že v jutranjih urah shajališče mnogih ljudi, katerih polovica je vlekla za seboj tekmovalne sani. Na strmi progi se je pomerilo med seboj čez 100 tekmovavcev za čim višje mesto, obenem pa za boljši rezultat, ki se je štel za ekipno ocenjevanje. Prireditelj te množične sankaške prireditve je bil domači sankaški klub Triglav. Vsi njegovi člani so zadnji teden marljivo pripravljali progo (vsak dan na novo nasuli sneg, da so zakrili številne »kuclje« in polivali progo z vodo, ki so jo pripeljali kar v sodih). Tako je bilo danes vseh 1400 metrov proge dobro pripravljenih. 18odstotni padec je zahteval od tekmovavcev mnogo znanja. Sankači so se spuščali v enominutnem presledku in so vo-
zili dvakrat. Oba časa so 5teM v konkurenci. Največ sreče je imel član Janez Zupan, ki je postavil nov čas proge — 3,32 min. Med ekipami, katere štejejo 5 tekmovavcev — trije člani, en mladinec in ena mladinka ali članica —, so progo najhitreje presankali Jeseničani in s tem osvojili prehodni pokal mesta Kranja za leto 1963, ki jim bo lep spomin na to prireditev .
Tehnični rezultati:
člani (nastopilo je 54 tekmovavcev): 1. Janez Zupan (Begunje) 3,32, 2. Tomislav Polka (Jesenice) 3,36, 3. Franc Rozman (Bohinj) 3,43, 4. Jože Zupan (Begunje) 3,46, 5. Marjan Eržen (Kranj) 3,53; starejši člani: 1. Rudi Teran (Tržič) 3,43, 2. Franc Eržen (Kranj) 3,44, 3. Franc Špa-rovec (Kranj) 4,26; članice (6 tek-
movavk): 1. Milena Kapus 0^. niče) 3,48, 2. Kati Avsenik CU
žič) 3,56, 3. Milka Demšar rovnica) 4,17; mladinci (43
te*
movavcev): 1. Ivan Rabic (Jjj) hinj) 3,46, 2. Jože Zupane (^rrri) 3,56, 3. Jurij Klančnik (Jescfl1^, 4,05; mladinke (14 tekmovaV*^ 1. Marta Arh (Bohinj) 4,0», | Ivanka Demšar (Jesenice) ^> jfr Minka Dolar (Begunje) 4,18; ^ pe: 1. Jesenice I, 2. Tržič h i Bohinj I, 4. Kranj I, 5. Begu™ itd. — M. Juvan.
O LAS
v vsako hišo