142. številka. Ljubljana, v četrtek 25. jnnija. XXIV. leto, 1891.
SLOMŠKI NAROD.
lakaja vsak dan iveier, nsimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vte leto 13 gld., za Četrt let* 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10_kr.
na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaS«. Za* oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, In po A kr., fe se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifttvo in npravnifitvoje v Gospodskih ulicab St. Vi. --—^ Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuistrativue stvari.
str-r >v,,__.
Zelene Štajerske deželni glavar.
Navajeni smo sicer avstrijski Slovani iu po-Bebno tudi mi Slovenci, da nasprotniki nadi, majhni in veliki, domači in tuji, zasmehujejo in sumničijo naša poštena prizadevanja za povzdigo naroda slovenskoga in nam podtikajo vsakovrstne namene. Zgodovina naše narodne borbe je polna tacih slučajev, da so se z blatom ometavali vedno zvesti avstrijski Slovani, katerih sinovi so na tolikih bojiščih prelivali svojo kri za cesarja in skupno domovino.
Vsa sijajna in niti najmanjšega madeža v tej zadevi kažoča zgodovina slovanskih narodov avstrij| skih ne zabranjuje strastnim našim nasprotnikom, da ne bi se zaganjali v slovanske narode, posebno v Čehe in nas Slovence. Če bo taki glasovi pojavljajo v židovskem Dunajakem časopisji, ne čudi nas to toliko, ker vemo, da v teh krogih je prvo in poglavitno gaslo, udrihati po Slovanih, sumničiti ali smešiti narodni boj z upravo židovsko aroganco. Ker je to tem ljudem takorekoč vodilni njih princip, navadili smo se že tega in nam ne sega več tako do živega.
Drugače pa je stvar, če se v takem zmislu izražajo osebe, katere bi po svojem dostojanstvu moralo stati visoko nad atraukami in soditi zmerno in pred vsem tudi pravično. Bolj ko kje drugod moralo bi v tacih slučajih veljati gasio, katero si je izvolil kot vodilno zvezdo jeden vladarjev presvetle naše cesarske hiše: „juatitia regnorum fundamentu m.a
Tega nikakor ne nahajamo v govoru, ki Brno ga vzeli za predmet današnji naši razpravi, v govoru deželnega glavarja štajerskega grofa Wurm-bradta, ki ga je imel v geueralni debati o budgetu v preteklem tednu v državni zbornici na Dunaji. Niti ljubezen do pravice, niti političua previdnost in zmernost nesta vodili grofa Wurmbandta, ko je v svojem govoru tako silno napadel narod Češki in narod slovenski. Na napade na češki narod odgovoril je češki poslanec dr. llerold prav izborno in dobro posvetil z zgodovinskimi podatki gospodu grofu ter mu dokazal neresničnost in neosnovanost njegovih trditev glede* češkega naroda. Poudarjal je tudi skupnost češkega naroda z Jugoslovani, na katerih
strani bode vedno stal češki narod ter jih podpiral z vsemi svojimi sifomi, če bode treba skupno odbijati napade na slovanske narode.
Ker slovenskih poslancev dozdaj Še nobeden ni imel besede, da odbije prav odločno v imenu slovenskega naroda neosnovani napad nemškega glavarja dvojezične štajerske dežele, kar se bode pa gotovo zgodilo, štejemo si v svojo dolžnost, da prav odločno protestuj emo proti natolcevanjem, katerih g. »grof Wurm-brandt pač nikdar ne bode mogel dokazati.
Priznamo sicer, da vsak državni poslanec ima slobodo govora, da sme prosto izraziti svoje mnenje, a grof VVurmbrandt pomisliti bi bil moral, da ne govori samo kot državni poslanec, nego^ tudi kot deželni glavar dežele, v kateri prebiva 400.000 zvestih in zavednih Slovencev, katere so globoko morale užaliti besede njihovega deželnega glavarja.
Govoreč o narodnih prizadevanjih Slovencev in tudi Hrvatov omenjal je grof Wurmbrandt lanskega shoda slovenskih poslancev v Ljubljani in Bplošnega prizadevanja avstrijskih jugoslovanskih narodov, da se združijo. Temu združenji so po njegovem mnenji nasprotne državne pogodbe. A kaj so njim (Slovencem in Hrvatom) državne pogodbe, vskliknil je emfatično. Kaj so njim države? Kaj je njim naša Avstrija, če se gre za veliko bodočnost njih naroda? Tu ne gre o državnem pravu, nego o potrebah naroda in o bodočnosti. Za Avstrijo ni vse jednako, če pustimo, da se slobodno razvijajo te sanjarije in fantazije treh velikih slovanskih narodov, ker te fantazije se ne omejujejo samo na razvrstitev dežel v Avstriji, nego segajo na zunaj.
S temi besedami izrekel je gospod grof težka sumničenja, katerih mu pač ne bode mogoče dokazati, obdolžil je Slovence, o katerih 1 o j a 1 i -teti se do zdaj nik d o de ni upal dvomiti, da imajo težnje, ki segajo preko mej našega cesarstva. Žalostno je, da kaj tacega moramo čuti iz ust deželnega glavarja Štajerske, v kateri jo prebivalcev dobra tretjina slovenska, ki se dobro zaveda narodnosti svoje, ki pa nikdar ni zakrivila
LISTEK.
Kaj je učil sveti Frančišek Asiški?
(Spisal S o v n i č a n.)
„In činom Theile der Kirche, wir konnen es niobt lougnen, [st eino Orthodoxio eingckehrt, die mit ibrer Grandunschanng nicht vertriiglich ist und die sofort in ihrom Gefolge II c n c h 1 o r bat. Allo Iluucbeloi, Sohcinboiligkeit, kurz allcs Kirchen-weson als Mittel zu egoistiBchon Zvve-cken ist zu eivMn/vcn, wo ea mir moglich ist. Die vvnhro R e 1 i g i o-S i t ji t 7. e i g t sich i m ganzen V e r b a 11 o n des Menschen. "ios ist imraer ms Auge zu fassen und vou šiusBercm Gobabren und Schaustellungen zu unterseheidon.* — Nemški cesar Viljem I.
Hoch s te h t flber aller Bcgeisterung, allen Entbusiasmns, selbst uber allos Genie und Talent die Gesinnung.
R a c h e 1.
Legenda nam pripoveduje, da je velel angelj noseči ženi imovitega Asiškega trgovca, da naj porodi v hlevu na slami. Povila je sina, katerega so krstili na ime sv. Janeza. Mnogo Francozov kupovalo je v trgovini njegovega očeta. Občevaje ž njimi
prisvojil si je deček tako temeljito njihov jezik, da se mu je obče nadelo ime: Francesco-francoz. Na željo svojega očeta posvetil bo je trgovini. Do nekako petnajstega leta svoje dobe bil je mladenič vesel, živahen, življenjaradosten da celo lahkoživen.
Pripetilo se je necega dne, da beraču, prose-čemu ga miloščine v imenu božjem, odreče daru. Kesaje se pa skoro pozove prosjaka nazaj ter ob-darovavši ga bogato, skleni*, da odslej več ne odreče miloščine nikomur, kdor ga prosi v imenu Boga. Prebolevši opasno bolezen je jel pohajati pod milim nebom, da si opomore. Toda o tem ni mogel najti niti zabave, niti razvedrila. Samo v Bogu menil je najti zaželenega miru. Kar je ljubil preje, mrzilo mu je sedaj. Odpovedaje se vsej mladostni lahkomišljenosti, otrovilo se mu je popolnoma vesoljno duševno življenje. Samoa vest no strogo poko-rivši se, bila mu je od dne do dne vedno zoper-nejša g izda vos t in pohotnost. Vse svoje i me nje sploh vse, kar si je mogel pridobiti, raz-dalje ubožcem ter živel sam siromašno in ponižno iz ljubezni do onega, ki je siromašen prišel nasvet, ki je živel siromašno.
niti najmanjega, da bi so jej moglo očitati kaj jed-nacega, kakor je to storil zelene Štajerske deželni glavar.
Slovenski narod, no samo na Štajerskem, nego povsod, kjer prebiva v svoji razkosanos!: bil je vedno zvest in neomahljiv steber prestolu v naj-burnejih časih in odločno ju branil s svojo krvjo državo in svoje premoŽenje žrtoval je za njene interese. Narod, ki ima tako čisto vest, kakor jo ima slovenski, ne pusti si od nikogar očitati tacih stvarij, kakor je to storil deželni glavar Štajerske. V interesu miru in sprave mej posamičnimi narodi bi bilo pač bolje, da tega govora grof Wurmbrandt nikdar ni govoril, kajti pač ne vemo, kateri vrsti .zmernih" elementov bi morali pripadati, da bi take napade poslušali mirno in ljubemu miru na ljubo molčali. Ce se bode na tak način izvrševala doba premirja in mirnega delovanja na gospodar* skem polji in s takimi debelimi ocvirki belita suha kaša naše ravnopravnosti, potem se pač lepo zahvaljujemo za taku premirje.
Če ubogi naš narod ponižno prosi in zahteva, naj se mu d» vsaj toliko pravic, da more Živeti, je že preveč, to je naroden boj, kateremu treba storiti konec, če pa visok dostojaustvenik, ki bi Že vsled svojega delikatnega stališča tnoral stuti nad strankami in biti previden in zmeren v svojih javnih izjavah, govori na tak uučin, kakor ju to storil deželni glavar štajerski, je v očeh nekaterih tak govor nwabrbaft er<|uickend" iu aein Cabinetsattick poli-tiseber Eloquenz eiues reifen abgek!;irten Geistes" itd., kakor se |e izrazil neki oficijozui organ, v katerem že nekaj časa opazujemo močno spremembo, kadar govori o Slovanih.
Kak hrup bi nastal po vsem liberalnem nemškem časopisji, da bi n. pr. kak slovansk deželni glavar — saj jih imamo žulibog itak malo — spregovoril javno na jednak način o izdajskih težnjah katerega druzega narodu, ki prebiva skupno s Slovani v kaki deželi ? Akopram nas zgodovina uči, da bi celo ne trdil neresnice, preverjeni smo, da bi kar živega križali vsi židovski liberalci, ter proglasili za najvećega hujskača, ki niti uro dalje na sme sedeti na tuko odličnem mestu.
Pieverjeni smo, da bo kuj tacega ne bode zgodilo, kajti Slovani pridobili smo si v trpki Soli
„Draga mi ubožnost," dejal je, „dasi sodi ljud, da si se porodila v najnižjih slojih, navzlic temu čislam te nad vse, osobito odkar se je zvezal odrešeuik moj s teboj." Šel je v Rim, da moli tam na grobu apostolov. Tu si mej siromašno druhaljo izbere naJBiromašnejega prosjaka, zamenja svojo lepo obleko z njegovimi capami, ter jame beračiti po ulici mesta. V rodnem mestu razkričali so ga kot blaznega in ruzsipača. Zutorej zaprl ga je oče doma. Toda smilil se je svoji materi dobri sin, iu pomagala mu je, da je mogel pobegniti. Nastanil se je izven mesta v neki votlini, čakajoč, da se sme odpovedati svoji dedšoini po očetu. To se mu kmalu posreči, in odloživši krasno svojo opravo reče: »Zdaj mi je vsaj možno, da slednji dan molim z večjo pravico: „Oče naš, kateri si v nebesih ltf
Frančišek živel je od takrat najstrožje. Niti 25 let Btar jame naudušeno prepovedovati o ljubezni, koje mu je bilo prepolno srce. Prvi učenec mu je bil Leonardo, Asiški meščan. UpraŠaje ga, mora li zapustiti svet, zavrne mu Frančišek: RUpra.šui Boga!" Nato razgrne oni sveto pismo. „Ako hočeš biti popoln, prodaj vse svoje
trdega boja in narodnega trpljenja več čuta pravičnosti, nego ga nahajamo pri naših nasprotnikih, ki nas oholo prezirajo in nas sumničijo ter nam podtikajo celo izdajske namene, če drugače ne morejo. A zahtevati smemo, da se o nas in naših težnjah sodi pravično, da mdže, ki stoje" na čelu v deželah, v katarih se bije narodni boj, ne preslepi politična strast, v kateri globoko žalijo vedno zvesto in prestola in tudi širji svoji avstrijski domovini vedno udano slovensko ljudstvo.
Govor deželnega glavarja zelene Štajerske preveril nas je bolj nego kaj, kako potrebtio je, da se Slovenci združimo res v jedno skupino, kateri na čelu naj bi stali pod žezlom starih nadih vladarjev pravični in nepristransko sodeči možje, ki ne bodo naroda našega sumničili na tak uačin, kakor je to storil grof "VVurmbrandt v svojem „državni-škem" govoru. Proti tukini izjavam protestujomo^odločno v imenu žaljenega slovenskega naroda.
Državni zbor.
Po šestdnevni glavni razpravi o državnem proračunu prestopila je zbornica v podrobno debato, ki je kolikor toliko odmev zuključene glavne razprave. 1'osebuih novoatij se iz te debate ne čuje, vender je umestno omeniti vsuj nekatere govornike in njih glavne misli.
Pri naslovu ministerski svet oglasil so je poslance Pravoslav Trojan in tožil, da Nemci z vso silo nasprotujejo upravičenim zahtevam Čehov, da njih težuje pretiravajo in v parlamentu in izven njega ovirajo. Trojan obžaluje, da je baš češk kavalir kot pravosodni minister dovolil v to, da se vrhovno sodno oblastvo na Češkem razdeli po narodnostih, da so bili pri razdelitvah poprej vkupnih zavodov Čehi prikrajšani, ker so Nemci vse obdržali, kar je poprej bilo skupnega, Čehi pa so s svojimi sredstvi morali ustanoviti si nove zavode. Češke šole so nedostatne, češko vseučilišče nastanjeno je deloma v zasebnih hišah. Češko prebivalstvo potiska se povsod nazaj, vse tožbe Nemcev so neosnovane. Notranji češki jezik je živa potreba. Notranji uradni jezik ima se ravnati po prebivalstvu in kdor hoče služiti državi, mora imeti potrebno znanje in jezikovno spretnost. Viuda mora narodu češkemu pojasuiti, hoće li vstrajuti na dosedanji pravni najednakosti in pravni krivici, uli hoče ugoditi naroda češkega utemeljenim terjatvam. Narod češki pokazal je glede svojih zahtev veliko sumo-zalajevuuja, a bode tem odločoeje terjal, da se veuder 2e da ravnopravnost v uradu. Izpolnitev teh zahtev je v iuteresu dižuve iu dinastije, ne sme se torej prav nič odlašati.
Zanimiv bil jo govor poslanca Kaiserja. On se je sicer odločno izrekel ptoti zopetni ustanovitvi kraljevine češke, a tudi liberalni stranki povedal je veliko trpkih resnic. Iiekel je: Liberalna stranka za gospodarsko reformo ni sposobna, ker je glavna zastopnica velikega kapitala, ki tlači ,malega moža". Poslanec Menger je, kažoč na razmere v Rusiji, dejal, da bode njegova stranka vlado podpirala zaradi vuanjih odnošajev. A tega ne bode storiia zaradi tiga, ker so v ltusiji Nemci tlačijo — kajti to se je že prej godilo — ampak zaradi tega, ker v Rusiji Žide i z t i r a -vajo. Liberalua stranka, ki je steber avstrijskemu
imenje ter razdaj je siromakom." — V novo obrne liste ter bere: „Ne nosite niti zlata, niti srebrn, niti denarja v svojem pasu;" nadalje: „ Kdor hoče zameno j, zataji samega sebe, zadeni vsak dan svoj križ, te r h o d i za m e u o j." Na to zakliče Frančišek: „To je, kar iščem ter želim!" Nemudoma odvrže svojo mošnjo, palico in črevlje, si pridrži le ra-ševoo rujavo haljo, ter ae prepaše z vrvjo. Takšen je piihujul mej bujui poželjivi svet, takšen pro-povedoval je o uboštvu za časa Kzelina in Frideriku, ljubezen, pokoro v dnevih sovraštva, bratonioruih vojska, uevere. benediktinski opat z „monte Su-bazzio" podari mu cerkev svete Bogorodice pri Asiniji, nazvano 1'ortiuueola. Tu se naseli s svojimi drugovi, kutere nazove zbog ponižnosti „patres mi-nores". Tu jim da sprva pravila, predpisavši jim, da žive mej siromaki, bolniki in gobovci, ter da delajo neumorno. Zatajivši popolnoma svojo voljo, je dejal: „Srečen je sluga, ki bu nima boljim, ako ga čislajo in povzdigujejo ljudje, kot tedaj, ko ga zasmehujejo in zaničujejo, kajti človek ni niti več uiti manj, kot to, kar je od Boga." Ni mu bilo dovolj, da ljubi le ljudi. Prenesel je svojo
židovstvu, si misli: Sedaj nam treba z vlado dobrimi biti, sicer bi se utegnilo Se v Avstriji kaj jednacega zgoditi.
Znani Žalostni poslanec Wrabetz zaklical je parkrat vmes in rabil tudi izraz »ruska brutalnost". Ta „exterapore" pa mu je zasolil poslanec Muth z opazko: da so ga (Wrabtza) sami Židovi volili, poslanec Kaiser pa je doslovno rekel: „Dokler sede tukaj takšni poslanci, kakeršen je Wrabetz, ne bode avstrijska država nikdar napredovala". Kaiser imel je sploh več dobrih momentov in tudi njegova ocena Liechtensteinovega govora ni bila napačna.
Mladočeh dr. Vašatv je izjavil, da v sedanjo vlado nema zaupanja. S Češko se postopa, kakor bi bila v izimnem stanji, mladočeški listi se preganjajo, proti društvom in shodom se samovoljno postopa. „Minister krajan" dr. Pražak ni celih 12 let za Češko nič storil, a njegov podpis jo na pogubni češko-nemški spravi, zato priporoča govornik Tafleu, naj bi ga pripravil, da odstopi. Vašatv graja potem razne nerednosti pri ljudskem številjenji in pa tu, da vlada nečo prevzeti čeških šol. Gimnazijo v Opavi morajo vzdržavati ubozega naroda soldi, Nemci na Moravskom pa kar plavajo v učnih zavodih. Proti šoli „Komenskv" postopal je Dunajski meBtni zbor tako, da je to že rušenje humanitete. Končal je svoj rezki govor z besedami: Narodu češkemu ne treba se bati za svoj obstanek. Tudi ko te države no bode ali bi je ne bilo, bode narod češki vender živel. (Odobravanje na strani Mladočehov.)
Poslanec mehanik Schneider je ostro grajal židovsko časnikarstvo, ki je vsemu razvoju Avstrijo na kvar. Jako drastično opisaval je delovanje židovskih listov, kar je levico tako silno peklo, da jo zbornico s klicem „Idimo!" ostavila. Dr. Lueger zaklical je vmes: „Saj je najboljše! Nikarte se vrniti!", Schneider pa: BLe vun, adijo!8 —Schneider je potem pripovedoval, da je na svojem potovanji po Češkem s Slovani se jako dobro spora-zumljal in so preveril, da so Slovaui isto tako dobri protisemiti, kakor Nemci, naposled pa Še izrazil svoje prepričanje, da le židovsko časnikarstvo neti narodnostni boj,  ki ne dopušča druzega dela.
S tem so glavni govorniki našteti, dodati bi bilo morda samo to, da je Chlumeckv kot predsednik kaza! veliko občutljivost in se nam dozdeva, da ni bilo opažati prave objektivnosti.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 25. junija. Iz državnega zbora.
Predsednik poslaniške zbornice državnega zbora podal se je v Gasteinske kopeli in je torej prevzel vodstvo zbornice prvi podpredsednik baron Chlu-mecky. V včeranji seji bilo je nadaljevanje debate o dispozicijskem zakladu. Ker pri točki „do-spevki za skupne zadeve" ni pričakovati večje debato, pričela se bjde lahko takoj obravnava o etatu ministerstva notranjih zadev. Pri tem prišel bode tudi na vrsto predlog o odpravi izjemnih odredb, ki ga je stavil poslanec Pernestorfer.
O notranjem položaji.
Večina nemških listov poudarja potrebo, da so pričeto razjašnjavanje notranjega političnega položaja nadaljuje ter dovede skoro do osnove stalne večine.   Poljski  listi jednako   izražajo mnenje, da
ljubav na vse stvari, pojoč je hodil po logih ter poživljal ptice imenovavši jih svojimi bratci, da ž njim slavijo Boga, lastovice svoje sestrice proseč, da molče, kadar on pripoveduje, tudi muhe, pepel celo mu je brat. Žitorodno polje, vinske lozice, sivo skalovju in zeleni gozd, vse kar premorejo narava in elementi lepega, vse ga je poživljalo, da slavi in ljubi Boga.
Vsak samostan manjih bratov naj bi imel vrtec z gredicami, polnimi lepih cvetk, za proslavo Božjo. — Iz osrčja njegovega, iz katerega je klila živa ljubezen vrele so pesni, ki so jedine svoje vrste, kakor njih pesnik sam. Bil je jeden prvih pesnikov, ki se je posluževal pri religijoznih slavospevih italijanskega jezika.
Jednega prvih mu učencev brata »Pacifica" venčal je Friderik II. lavor jem. Inocencij III., kateremu se je Frančišek predstavil 1210 1., da si iz-prosi potrjenje svojemu redu, namreč, da sme prepovedovati, prosjačiti, ničesar imeti, meuil je, da posel, kateri hoče zvrševati novo društvo, preseza človeške moči ter je zato zavrnil Frančiška. V neki viziji pa se mu prikaže luteransku cerkev, hoteč porušiti Be, katero sta podpirala Italijan in Španjol
se bode približevanje Poljakov in nemške levice nadaljevalo. Ne bode nas torej nikakor osupnilo, ako se do jeseni res položaj spremeni v toliko, kakor to želijo levičarski organi. Poljaki sicer zdaj še nekako omahujejo popolnoma združiti se z levičarji, vender imamo, talibog, le malo upanja, da bi to ostalo dolgo in ne gojimo nikakerfiaih optimističnih nad. Avstrijskim Slovanom bode bržkone sojeno, da bodo morali stopiti v opozicijo, katere se nikakor ne smejo plašiti.
Cesarjev pose t v Pragi, Praški list »Prager-Abendblatt* piše o tej zadovi: „ Nekateri listi donesli so vest, da sj je Njega Velečastva poset Praške razstave ne samo zarad bolezni in rekonvalescance cesarskega namestnika, nego tudi iz političnih uzrokov preložilo na drugo polovico septembra. Temu nasproti moramo poudarjati, da, kolikor je nam znano, se je poset Nj. Velečastva cesarja odložil na pozno j i čas jedino le z ozirom na stanje zdravja ces. namestnika." — S to izjavo so zamašeni jeziki mnogim nemškim listom, ki so si dopadali v fantastični konjekturalni politiki.
Kmetski upori na Ogerskem. Nemiri, ki so se godili v Battauvi, o katerih smo poročali zadnjič, so podobni nemirom, ki so bili 1. maja v Bekes-Csabi. Kor je bafi sedaj čas žetve, utegnilo bi to hujskanje, ki se kaže mej najnižjimi sloji delavcev, biti opasno za ogersko kmetijstvo. Vlada storila je prav energične korake, da se prepreči zveza mej kmetskim prebivalstvom in onimi socijalnodemokratičnimi krogi, ki hujskajo to prebivalstvo. Preiskava je pokazala, da je bil upor pripravljen, kajti Že v soboto so govorili ljudje, da se bode v nedeljo kaj zgodilo. Mej kmeti bilo je razširjeno gasio, da v odločilnem trenutku ubijejo vsacega gospoda in vsaeega Žida. Vlada je odredila, da se zapri) razširjevalci hujskajočih spisov.
Viiaiije <lržave.
Mušico vojno broilovje.
Po poročilih iz Peterburga bode rusko vojno brodovje, ko se dodelajo vse ladije, ki so zdaj v delu, namreč oklopriice, križarke in torpedovke, se pomnožilo za 20 ladij. V vseh ladijedelarnicah je živahno gibanje, da se kar prej mogoče izvrši delo. Makedonski Kmnuni.
Turška vlada dovolila je makedonskim U imunom, da se sme opravljati božja služba v cerkvah v rumuuskem jeziku Doz laj opravljala se je v grškem jeziku in so bile vse prošnje za uvedenje rumunskega jezika brezuspešne, ker jim je bil ekumenski patriarh protiven.
Iz francoske zbornice.
Francosko ministerstvo dobilo je v zadnji seji
g\ode   nt'.M-n   zarad   prodaju  muliiiita  zaupnico, l3oj
je bil pa hud, kajti vojni minister Freycinet imel je trdo stališče, ko je odgovarjal na interpelacijo. V zbornici kazalo se je 8 početka veliko naBprotstvo in pogostokrat segali so protivniki ministru v govor s sovražnimi opazkami. Po odločnem govoru vojnega ministra, ki je izjavil, da nobeden častnik ti* prekršil svoje dolžnosti, da brambeni sistem ni oškodovan in da ima zavest, da jo storil svojo dolžnost, in da mu ni mogočo ostati na čelu vojske, ako mu zbornica ne izreče svojega zaupanja, dala je zbornica potem zahtevano izjavo zaupanja in stvar je bila končana. Za izjavo glasovalo je 338 poslancev, proti njej 137.
JCrvave volitve. Kakor se poroča iz Bologne, bili bo preteklo nedeljo večer v Castelguelfu povodom provincijalnih volitev krvavi izgredi. Mej pristaši zmernega kandidata Krcolanija, ki je zmagal pri volitvi, in mej pristaši podleglega socijalista Barbantia prišlo je do krvavega tepeža, v katerem je bilo pet težko ranjenih, jeden pa ubit. Zaprli so jednajst oseb.
— Frančišek iz Anini in Domenico de Guzinan. Torej potrdi red začasno le ustno, kasneje pa svečano na Četrtem koncilji lateranskem 1. 1215. Jedva so bila pretekla štiri leta, brojil je Frančišek ali kakor so ga imenovali običajno „serufski oče", samo na Italijanskem 5000 učencev. Iled širil so je tako ogromno, da je navzlic razkolništvu, katero je polovico Evrope odtrgalo od središča katoliške jednote, za časa francoskega preobrata brojil 115 tisoč udov republike, koje obseg je bil vesoljni Bvet v 7 tisoč sainostunib.
Po beraški opravljeni, hodili bo povsodi bosonogi okolu, govorili domaČi narodni jezik toda z načinom, kakor se mora govoriti narodu, da se ga pridobi in gane, silovito figuralno, dramatično, da celo z nekakim cinizmom, ki je vzbujal jok in smeh. Odtezali se niso ničemur, bali ničesar, iskali opasnosti in muk. Sveti ustanovnik redu zahteval je sam, da se ga, ko bi se izpozabil tolikanj, da prelomi post, tira po ulicah, da se ga bije, ter za njim kriči: „To Vam je požeruh ki so živi o k ur etin i, ne da drugi kolika j veste o tem!" Ponižnost, revščina in ljubezen bile so mu bistvena znamenja.   Revščino spoštoval je kot
Štrajk v Bardeauocu.
Pri Btrajku tramvajskih Blužabaikov v Bor-deauxu prišlo je mej policijo ia strajkujočirai do precej resnega pretepa. Dva policijska agenta je množica pretepla in |iraa vzela orožje. Bilo je več oseb zaprtih. Proti večeru zbrala Be je zopet velika množica, ki je razgrajala in zažgala na raznih krajih mesta tramvajske kioske. Na vojake, ki so posredovali, metalo je ljudstvo kamenje. Prodajalnico in kavarne na trgu Quincoueces so zaprte. Nad 30 oseb so zaprli.
Dogodki na otoku Haiti.
Iz Pariza se poroča, da se vrše obravnave mej velesilami, da bi skupno postopale zarad* zadnjih dogodkov in nasilstev, ki so se vršili na otoku Haiti. Sklenila naj bi bo identična ali kolektivna nota in odposlalo več vojnih ladij v Port au-Priuce.
Dop
[MSI.
Iz Itoataii|evice 24. junija [Izv. dop.] Danes ob Vali- uri dopoludne nas je preplašil klic: „gori! gori!' V malo minutah so pogorelo 3 hiše in 2 gospodarski poslopji v tako imenovani „gasi". Pogoreli so gospodarji Anton KrŽičnik, Anton Jan-kovic in Anton Košič. Prva dva sta bita zavurovana, zadnji ne. V hiši Antona Kržičnika sta bila dva najemniku, katerima je vse premoženje zgorelo. Jednomu teh dveh siromakov je zgorelo 9 prašičev, drugi pa se je opekel prav hudo.
Pohvaliti moram Kostanjevičanje, moško in ženske, ki bo jako pridno delali, da bo je ubranila Se večja nesreča. Se šolska mladina je nosila vodo ali pa pomagala pri brizgalkah. Ne morem pa za-molčati, da so nekateri, katerim je Bog dal malo več sreče, kakor drugim, bili tako trdosrčni, da niso poslali svojih delavcev, ki bo zunaj Kostanjevice bili pri krmi, gasilcem na pomoč, ki so trudu omahovali. Pohvaliti moram tudi vrlo gasilno društvo S c n t j e r n o j s ko, katero je bilo prihitelo na pomoč s svojo brizgaluico in gasilno društvo Krško ravno tako. Prav grdo pa je bilo, da so naši kmetski sosedje iz najbližjih vasij ogenj le od daleč gledali. To pač ne kaže ljubezni do bližnjega. Od daleč prihite ljudje na pomoč, bližnji sosedje pa hladnokrvno gledajo nesrečo svojih soobčanov. Kako naj se imenuje tako počenjanjeV
Opomniti mi je še, da imamo tukaj že dolgo gasilno društvo, katero pa obstoji iz samega stotnika.
Povedati bi imel še marsikaj, kar je glede gasilnega orodja gruje vredno, pa rajše molčim, saj bi s tem tako nič ne dosegel. Opomniti moram še, da je s Krškimi ognjegasci pribite! tudi blagorodui gospod okrajni glavar nu pogorišče.
Domače stvari.
— (Interpelacija.) Poslanec Ivan Na-bergoj in drugovi stavili so do tiuančnega ministra pretekli torek nastopno interpelacijo : 1.) Kako misli minister upravičiti, da so povodom odprave proste luke v Trstu in uvedenja nove užitniusku črte izdanu navodila proglašena le v nemškem in ita.li-janskem jeziku in se je v deleži običajni jezik preziral? 2.) Bode li minister uradom, ki se imajo po odpravi proste Inku in uvedenji nove užitninske črte ustanovili, dal taka navodila, da morajo vsi napisi biti tudi slovenski iu da je s slovanskimi strankami, ki so ob dolgi užitninski črti v ogromni
večini, ustno in pismeno izključno občevati le v slovanskem, v deželi običajnem jeziku?
— (Program za Sokolsko slavu ost v Pragi,) ki se bode vršila dni 28. do 30 t. m. je na kratko: V soboto v predvečer sestanek v „Me-stanski Besedi" v nedeljo zjutraj vaje za tolovadbo — ob 9. uri popoludne sestanek na telovadnem prostoru, kjer prične telovadba ob 4. uri. Telovadilo bode 247 oddelkov iz 159 priglašenih telovadnih sokolskih društev, skupaj 2500 članov na blizu 200 raznih orodjih. Zvečer ob x/a8 uri slavnostna predstava v narodnem gledališči, potem društveni Bestanek v izložbinem prostoru, banket za vnanje goste in društveni sestanek na Sofijinem otoku. V ponedeljek 29 snidejo Be vsa društva v „Vinohra-dib" odkoder bode šel slavnostni sprovod na Sta romestni trg, do mestnega perivoja. Popoludne zopet telovadba ob 4. uri vaje predtelovadcev i. t. d. ob 8. uri zvečer prijateljski skod v Sofijinskih dvoranah. V torek 30. t. m. zjutraj telovadba in na-tecanje pojedinih Sokolov, ob 10. uri soBtanek v razstavi, ob 3 popoludne ljudska svečanost na So-hjinskem otoku in zvečer sijajna razsvetljava.
— (Za brzovlak v Prago) snidejo se bratje Sokoli in drugi udoležniki jutri popoludne ob 5. uri na južnem kolodvoru. Vlak odpelje se točno ob polu 6. uri. Tam so bode nam pridružila deputacija Tržaškega Sokola, ki pride s poštnim vlakom. Na Zidanem mostu pristopijo bratje Hrvatje, v Celji deputacija Celjskega Sokola itd. V Mariboru, Gradcu, na Dunaji pridruži bo več slovenskih domoljubov. Bratje Sokoli, ki ne hote potovati v Sokolski obleki, imeli bodo čas preobleči se na Dunnji. Na svidenje torej jutri zvečer! Na zdar!
— (Karte za brzovlak v Prago,) ki bode došel iz Ljubljane na Duuaj v soboto zjutraj ob 7. uri in se odpelje ob 8. uri 25 m,n.it z državnega kolodvora, dobe se še jutri v petek zvečer na Dunaji od 7. do 9. ure v kavarni „Sehwarzu Wollzeile. Cene so za Prago in nazaj: I. razred : 11 gld. 50 kr., II. r. 7 gld, III. r. 3 gld. 90 kr. Listki veljajo 30 dni in se sme dvakrat mej potom ustaviti.
— (Protest) uložil se je proti dopolnilni občinski volitvi v okolici Celjski, ki se je vršila dne 17. t. ni.
— (Častnim občanom) imenovala je občina Celjska okolica gosp. Ivana Ilausenbich-lerja, župana v Žalci in načelnika namestnika v okrajnem z'.stopu Celjskem.
— (Trgovska in obrtniška zbornica) ima 20. t. m. ob dveb dopoludne sejo v mestni dvorani z uaslednim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Račun za leto 1890. 3. Poročilo o vprašanji, ali je peiizijonnto za tujco šteti mej dopuščene obrte. 4. Poročilo o uvrstitvi slikanja ka-zalov iu napisov mej rokodelske obrte. 5. Poročilo o vprašanji, kdo sme čevlje prodajati. C. Poročilo o tem, ali smejo trgovci z modnim in pozamentir-skim blagom klobuke prodajati. 7. Poročilo o prometu s Švico in Serbijo. 8. O ulogi zboruice v Grndci, da bi se kmalu izvršila preaaredba kroš-njarskega zakona. 9. O ulogi zbornice v Hebu, da bi so skenila trgovinska pogodba z Brazilijo. 10. O ulogi zbornice v Budejevieah, da bi se skladniua od železniških vozov ne plačevala, ako stoje v ne-
deljah in praznikih na progah posameznih tovarnarjev. 11. O vprašanji, ali smejo kleparji in ključavničarji postavljati plinovo žareco luč.
— ( Peti nd va j s e 11 e t n i ca bitke pri Kustoci) praznovala se je danes. Dopoludne ob 10. uri bila v sv. Jakoba cerkvi črna maša, katero je služil kanonik Andrej Zamejec za pred 25 leti v bitki pale vojake. V presbiteriji bil je postavljen bogato okrašen „castrum doloris" z vojaškimi emblemi in vojaško opravo, kakeršna je bila pred 25 leti. Kranjski veteranski kor poklonil je krasen lovorov venec s slovenskim napisom na črno-žoltem traku. Cerkev je bila natlačeno polna.
— (Iz Če m senika) se nam piše dne 23. t. m.: Prečaatnemu gospodu Ivanu Krst. Vrhovniku, novoimenovanemu župniku Trnovskemu, izročila je danes občina St. Ožboldska, zastopana po gosp. županu Franu Cukjatiju, obč. avet. Franu Koušku in Valentinu Kolenci diplomo častnega občanstva, želeč vrlemu duhovniku-rodoljubu še mnogo let.
— (Tridesetletnico) svejega duhovništva praznoval je dne 21. t. m. g. dekan Gajšek na Dobrni.
— (Nova p o Š t n a p os I o p j a) gradila bode vlada v več mestih. Zbornici poslancev predloženi zakonski načrt dovoljuje vladi za poštno poslopje v Ljubljani 228 000 gld., v Mariboru 189.840 gld. kredita.
— (Brezplačno cepljenje koz) Vsak četrtek popoludne ob 3. uri se bodo brezplačno stavile koze v mestni dvorani v Ljubljani.
— (Izlet v Šeut-Jernej) priredi v nedeljo 28. t. in popoludue „Dolenjski Sokol". VsporeJ: 1. Oihod iz Novega mesta ob 1. uri z meščansko godbo iz Čitalnice. 2. V Šent Jerneji v gostilni g. Zagorca prosta zabava s telovadbo na drogu, bradlah iu prostimi vajami, godbo, petjem in igro: ^Ponesrečena glavna Bknšnju". — Ustop aloboden. Pričakuje se obilne udeležbo in Kostanjevice in bližnjih krajev.
— (Celovški pešpolk grof Kheven-hiiller štev. 7.) praznoval je včeraj svojo dvestoletnico. Zjutraj je bila mej strelom kauouov budnica, potem muča, deiilovauje, popoludne sijujen banket.   Cesar ju z Keke polku brzojavno čestital.
— (Železnica na žico.) V Trstu nameravajo zgraditi železnico na >»co na vrh v Skorkolo. lužeiičr dr. Geiringer dobil je že dovoljenje od mestue občine. Sicer je ta projekt že star deset let in se je vedno odlašal zaradi pomunkanja denarjev. Bode li sedanji podjetnik srečneji, to se bode pokazalo.
— (Zu dijaško kuhinjo v Mariboru) podaril je gospod magiBter Feliks Fer k, hišni poBeBtnik v Mariboru, 20 gld. Bog plati!
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Reka 25. junija. Vrnivši se z admiralske ladije „Victoria" ogledal si cesar „Ca-sino patriotico", kazino filharnioničnega društva in trgovinski mu/.ej. K dvornemu obedu bili so razven tujih dostojanstvenikov povabljeni načelniki oblastev. Ob 8. uri odpeljal se je cesar mej neprestanimi naudušenimi ovacijaiui na jaht „Miramare". Triindvajset ladij, na ka-
kruljico vseh krepostij, ter kot vez, ki bode vezala in trajno vzdržala društvo njegovih bratov. Ilavno onu nuj bi bila nagib h krščanskemu blagotvorju. U ujo prodajal je knjige, okrasje z altar-jev, cerkveno obleko, nego da jeod puščal potrebnega bolnika nepokrepčanega.
Nekoč zapovedal je, ko ni imel ničesar dru-žuga, da bo da siromašni ženi sveto pismo, katero seje rabilo na koru, da je proda. „Istinito, dejal je, služi so Bogu bolje s tem, da pomagamo tej siroti v potrebi, nego ako beremo iz te knjige na koru!"
Goreča ta ljubezen svetnikova, ki je objemala vse stvarstvo, bila je le izvir n a j i sk r en e j še ljubezni Božje, ter združenja a Kristusom. Kjer jo besnelo sovraštvo in nejedinost, tamkaj javil se je Frančišek kot a u gol j miru Pri neki taki priliki nastala je predzadnja kitica o slavnem aolnčnem spevu. Ko sta se namreč nekdaj v Asisiji silno sprlafikof in inestuo starešinstvo ia je škof one preklel, ti pa objavili, da zauj nema zakona in prepovedali meščanom občevanje Ž njim in svojci popolnoma, zložil je svetnik naslednjo ki-
tico k omenjenemu sporu : (Oj, da ga ni najti dandanes tacega svetnika!): „Da si mi slavljen gospod moj, rudi onih, ki odpuščajo iz ljubezni do tobe in trpe slabosti in britkosti. Blagor onim, ki mirno trpo, kajti ti, najvišji, jih bodefi venčal !" — To kitico prepevajo šel je k škofu in starešinstvu in uapravil mir. Smer skoro vsemu Frančiškovemu propovedovanji bila je ta, da preneha sovraštvo, ter vlada sprava (Čujte! čujte ! blaženi Anton nd Kala! Opazka uredništva.) Neznaten, malo omikan, slaboten bil je sveti mož, toda Bog ulil mu je v besede tako silovito moč, da se je več plemenitih rodbin, ki so Be sovražile neznansko, besnele mej saboj ter v slepi svoji strasti prelivale kri, spravilo, ter pomirilo. Bratom, katere je namenil v prepovedo vanje, dejal je: Idi ta po dva v imenu Božjem poniža o i n krotko od jutra do večera v notranji molitvi. Ne govorita prešerno in nepotrebne, na poti bodita ponižna in skromna, kakor da sta v svoji samoti ali celici, kajti bodimo kjer koli, vedno imamo svojo celico, svojega brata t— telo pri sebi in duša je puSčavnik, ki biva v tej celici, da moli in razmišlja o Bogu. Da li ni duša mirna vtejcelici,
o n d a j ne služi zunanja celica vernikom v nič. V narodu obuašajtasetako, da imado vsi oni, ki vaju vidijo in slišijo, p<»vod hvaliti nebeškega očeta. Vsem pripovedujta mir, toda imejta ga tako na ustih, kakor na srci In to še celo več. Ne dajajte nikdar povoda, da bo ljud jezi ali pohujšuje. (Čujte! čujte! blaženi Anton od Kala. Opaz. uredn.) — Mnogi zdeli se vam bodo, da so otroci hudičevi, ki bodo ne-kedaj otroci Jezusovi. —
To so prekrasni nauki svetega Frančiška iz Asisija. Po teh naukih naj se ravna, naj deluje ona, hvala Bogu mala jata krivih prerokov, ki ima vedno usta polna vere in pobožnosti, a bo jim dela nasprotna. Njihovo srce, njihova duša o tem ne ve ničesar, niti ne čuti, ter je polna zelotizma, fanatizma, farizejske nestrpnosti in ljutega sovraštva do vseh naprav vesoljnega človeštva. Potem stoprav postal bode zlati nauk našega izveličarja kri in mesu. Ta nauk se glasi:
— .Mir bodi mej vami!" —
V Gorici, na dan svetega Barnabe 1891.
Cesar zvečer v
terih je bil cvet Reškega prebivalstva, napravilo je pri cesarjevem odhodu špalir. Ko je „Miramare" plul mimo angleškega brodovja, streljale so vse ladije s kanoni mej neprestanimi ovacijami občinstva.
Potsdam 25. junija. Kiel odpotoval.
Beligrad 24. junija. Turški uradni list za vilajet kosovski javlja, da je zdravniška preiskava dognala, da se je avstro-ogerski podkonzul v Prizrendu, pl. Pilinski z revolverjem v sence ustrelil. Pilinskega gospa je povadala, da je njen soprog ostavil troje pisem, jcdno za svojega očeta, jedno za avstrijskega konzula v Skopljem, jedno za njo. Rekla je dalje, da njen mož že veliko tednov ni mogel spati in se mu je bil duh omračil. V pismu na soprogo toži Pilinski, da že tri noči ni očesa zatisnil in da je četrtega dne zjutraj moral popiti precej konjaka.
Razne vesti.
* (Ženski tajniki.) Angleški generalni poštni vodja Baikea daje tajniške službe pri generalnem poštnem uradu posebno rad damam. Do zdaj bo bili v teh službah izključno moški. Sto in deset dam, ki bo naredile izpite, dobilo bode takoj službe. Prva plača je G00 goldinarjev našega denarja v zlatu.
* (Volkovi v Bosni.) Iz Livna se poroča, da so že večkrat napadli volkovi črede ovae in odnesli posamične ovce. Tik dalmatinske meje napadli so celo štiriletnega vola. Pretekli teden ustrelil je neki seljak volkuljo ter vzel iz nje ležišča 6 mladih volkov. Oblasti priredile todo splošen lov in se je nadejati, da bodo kmalu zginoli neljubi gostje.
* (Poplavljen rudnik.) V rudnik „Con-cepcion" v San Louisu v Meksiki udri je voden vrtinec, ki je preplavil ves rudnik in tudi v okolici napravil veliko škodo. Triindvajset ljudij priSlo je ob življenje, trideset pa je bilo več ali manj poškodovanih.
* (Skupaj zraščena dvojčka.) V Skrejšovu na Češkem rodila sta se 20. januvarja 1877. leta dvojčka ženskega spola, ki sta bila na jedni strani skupaj zraščena. Zdaj sta v Parizu, kjer bodeta deklici nastopili v gledališči de la Gaite. Postali sta umetnici in pojeta in svirata gosli.
* (Požar v zveriojaku.) V nekem zve-rinjaku v Ilkestonu na Angleškem začelo je goreti mej predstavo. Mej občinstvom naBtala je velika zmešnjava in je vse bežalo proti izhodom. Vender so pogasili ogenj še predno bs je razširil do kletk, v katerih so bile zverine. Mnogo ljudij je bilo ožganih in ranjenih v veliki gneči.
* (Deklica z mrtvaško glavo.) V zadnji seji medicinske družbe v Berolinu predstavil je dr. Saalfeld deklico, kateri pogledati obraz je bilo groza. Stara je 26 let, a že v 16. letu je zbolela na bolezni Jupus", katera ji je razjedla lica, nos in desno oko popolnoma. Vsa prizadevanja zdravnikov bila so brezuspešna. Obraz nesrečnega dekleta podoben je mrtvaški glavi. Prišla je v Be-roliu, da bi se zdravila, a tudi tam jej ne morejo pomoči.
s Anatnerinova ustna voda in zobni prašek 9
ohrani usta, kropča čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna skatlja zobnega  praska 20 kr.;   llj steklenic 4 gld.;  1*2 fikatelj samo 2 gld. (61—79)
Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila ho izvršujejo z obratno poito proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
TllJCi:
24. junija.
Pri Malici : Stein, Kfrschbanmor, Jenitsch. Goebl z Dunaja. — Auer, Keinbacher. Biederman, Gebauer iz Gradca.
— Senitza is Celja. — Dr. Klnnek z Blods.
Pri hlonii: Zeberer, Beraik, Epstein, Franke, Novak z Dunaja. — Farma iz Gradca. — W»lzer iz Celja.
— Gttber&Ček iz Gorice. — Moline, Fabr iz Tržiča.
Fri jasnem kolodvora t <'viju iz Zagreba. — Goljevficek iz Gorice. — Boda neck y z Dunaja. — Luchin-gor iz G radca.
Tržne cene v EJubljanl
dne 24. junija t. 1.
Plenica, hktl. Rež,
Ječmen, ,
O ea, „
Ajda, .
Proso, „
Koruza, „ Krompir, ,
Leča, „
Grah, .
Fižol, , Maslo,
apen fri sen
64
58
2b 3« f>3 HO 11
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje n ,
Svinjsko
KoAtrnnovo    , „
Pišanec......
Golob......
Seno,   100 kilo .   . . Slama,   „     „   .   . . Drva    trda, 4 Qu»etr. „    mehka, 4 ,
ti.
kr.
B4< 10
- <>o;
1—60
Hh
-40,
— 35
'—18,
I 213'/ I 640 420
Prodajalka
za branjarijo na deželi se išče pod dobrimi pogoji. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod JI. €m.
(529—2)
Mlad, dobro situviran trgovce, s precejšnjim premoženjem, želi se poročiti z dobru odgojeno gospodično slovenske narodnosti ali mlado vdovo brez otrok. Zahteva se blago sreč, veselje do gospodinjstva in primerno premoženje. — Ponudbe s sliko pod M. M. Celje, poate r« Minite, «lo IS. jalijo. — Diskrecija sveta stvar.
(536—1)
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- I krina v mm.
a p	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	736-9 um 7357 m«. 735-3 mm.	17 0° C 26 0° C 18 4« C	si. svz. si. jzh. si. vzh. 1	jasno jasno jasno	0-00 mm. 1 1
Srednja temperatura 20*5n, za 1*7° nad normalom.
HDTjLn-aJslsa- borza
dne* 25. junija t. I. (Izvirno telegrafičtio poročilu.)
včeraj —
Papirna rotita.....gld. 92 40     — gltl
Srebrna renta.....
Zlata renta......
5°/0 marčna renta .... Akcijo narodne banko
Kreditne ahcije.....
London .......
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini......
Nemške marke.....
4°   državno srečke iz I. MM Državne srečko iz I. 1864
8gerska zlata renta 4°/,.......105 gerska papirna renta n°/a......101
Dunava reg. srečke .r>" u   .   .   .    100 gld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Kudulfovo srečke..... 10 „
Akcije auglo-avstr. banke   .   .    12o .
92 45 110 90 102 45 101H — 299 25 117 05
9 27 fi 56 f>7 4&«/t 250 gld.   134 g 100   . 17i»
ur.
187 20 159
dane* . 92-40 9245 11105 102 25 1017 — 298- — 11715
9 28 fi-54 57 47'/, Id. — k..
50 70 50 25
30
Traniway-dnist. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .  233   . —
s kegljiščem In s hlevom
v Zalogu At» SO (preje pri Vodnika)
se h 1. Julijem pod selo ugodnimi pogoji v najem. (528—2) Natančneje izve se pri g. K. Mirni len na Žabjaku.
Samostojna gospodinja
katera zna navadna jedila dobro kuhati ter je spretna v hišnem gospodinjstvu in ima ljubezen do otrok, dobi takoj službo pri samostojnem gospodu. —
Prednost ima ona, katera je vešča trgovine s špecerijskim blagom. — Ponudbe pod M. C. upravni-Stvu „ Slo venskega Naroda". (533)
Frisiroj za izdelovanje sifona
z vsemi steklenicami (53a-ž)
prodi« so po  nizki ceni.
Več se izve pri upravniStvu „Slovenskega Naroda".
i
<4>     LJubljana, Špitalske ulice 10. <456>
rolrvba^liie zn pisarnice Iu na plnalue mize, pisne mape, pisne podloge, tintnike, nakladnike sa pisma, mo-čilnicp, ravnila, deske beležuiee, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo, zvitki pivnikov za suŠPiije tinte, sušilne deščice in snšilci, pečati iz p rože v i ne s vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in utisnene pečatne znamke, mo-čilniki in lepivai papir za bankovce.
Posojilnica v Ribnici
registrovana  zadruga z omejeno zavezo
vabi svoje gg. zadružnike na
III. OBČNI ZBOR
kateri bode
v nedeljo, dne 28. junija t. I., ob 4. uri popoludne
v zadružni pisarni.
IIli«ki ni r«Ml: 1.) Poročilo načeliiištva za 1. 1890.   2.) Volitev naeelništva.   3.) Slučajni
predlogi.
<534-^ Načelništvo.
St. 1134.
Razno popravljanje, oziroma novo zidanje pri šolskem poslopji v IlruŠiCi oddalo se bode potom
minuendo- licitacije
katera bode d lic 8. Julija t. 1. ob O1/«, uri zjutraj v občinskem uradu v Podgradu, onemu, ki bode predložil najugodnejo ponudbo.
Vsa dela so skupno cenjena na 4119 gld. 48 kr. Natančneji pogoji so na ogled pri županstvu v Podgradu.
Županstvo občine Podgrad v Istri
dne 23. junija 1891. (535—1)
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—23)
čleta  allcalična kiselica.
Glavna zaloga pri J. UNING-ESR-ji
v I.JublJaul, Rimska cesta hli. itev. «.
Prodaja po prvotnih cenah.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoII i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
. .