izhaja vsak četrtek in velja s poštnino ' vred in-v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 1.2 K in za četrt leta 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na i Opravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. '— List se dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta ste», 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje Jod enostopne petitvrste za enkrat K 1*80. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inseratijse sprejemajo do torka opoidne, Nezaprte reklamacije so poštnine proste. FosaroezBa številka stane 60 vinarjev. 18. SM&a. List ljudstvi! v pouk in zabavo. Grlovska^slavnost v Hočah. Mariborsko orlovsko okrožje priredi ob priliki desetletnice Orla v Hočah na Vnebohod, dne 13. majnika 1920 Orlovsko slavnost v Hočah na prostorih gosp. Hergouth, posestnika v Spodnjih Hočah. "i» '^-.«l Spored: 1. Ob 9. uri slovesna sv. maša v nadžupnijski cerkvi v Hočah, pri kateri poje pevski zbor Orlov in cerkveni govor. 2. Popol- Kar se tiče zatiranja trtnih škodljivcev, pe-ronospore in cidija, se žal še vedno delajo velike napake. Zatorej mi naj bo oproščeno, če se spet lotim razmctrivanja te stare tvarine ter poskušam opetovano opozoriti na nedostatke, ki se delajo pri zatiranju teh najhujših sovražnikov naše vinske trte. Pri zatiranju percnospore S3 delajo napake 1. pri sestavi galično-apnene zmesi; 2, pri izva-anju škroplenjr dne ob 3. uri javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja s sodelovanjem godbe. 3. Orlovski tabor s petjem, govori in deklamacije. 4. Ljudska veselica : godba, petje, igre in raznovrstna zabava. Vstopnina: Sedeži 5 K, stojišča 2 K. šolska mladina v spremstva starišev vstopnine prosta. K obilni udeležbi vabi Mariborsko orlovsko o-krožje. Kar se tiče množine galice, ki jo uporabljamo pri sestavi galično apnene zmesi, se premalo upošteva dejstvo, da je mncžina modre galice, ki jo moramo vzeti na 1 hI vode, od-\isna od vremena dotičnega leta. Med tem, ko v normalnih letih zadostuje 1 kg galice na hI. vode, ta množina niti od daleka ne zadostuje v vlažnih letih, kakor je bilo Lnsko. V vlažnih letih se mora uporabiti precej močnejše tekočina, to se pravi, vzeti se mora več galice na hI. vode, če se hoče doseči popolen uspeh. Lansko leto sem opazoval, da so le oni vinogradniki dosegli popolen uspeh, ki so uporabljali 2% ne galično-apnene zmesi, to se pravi oni, ki so vzeli na 100 litrov vode 2 kili galice. Ravnati se moramo tedaj pri sestavi galično-apnene zmesi po vremenu, ki isto leto prevladuje; pred vsem ne smemo preveč štediti z galico. Pri sestavi galično-apnene zmesi pa se navadno dela tudi ta napaka, da se doda preveč apna. Vedno se še noče upoštevati, ozir. se premalo upošteva dejstvo, da apno ni tvarina, s katero bi se dala peronospora preprečiti, temveč, da je apno le snov za ublažitev razjedalnih lastnosti galice in se uporablja pri sestavi zmesi le v svrho neutralizacije, to se pravi, z apnom se odvzame, ozir. ublaži razjedalna lastnost galice, ker bi se inače požgalo s škropivom petje. Pa to še ni vsel Dognano je, da apno jemlje jzatiralno moč bakreni galici, ozir. učinkujo-čemu delu iste, bakrenemu oksidu. Čim več to-raj primešamo apna galično-apneni zmesi, tim manj učinkujoče oo škropivo. Apno se mora tedaj smatrati kot potrebno zlo, ki ga. sicer moramo dodati gotovo množino, a s vsakim dodatkom nad to množino si škodujemo sami sebi. Apno omeji učinek galiee tudi na ta način, da nastanejo iz njegovih prvotno v vodi labko raztopljivih spojin na zraku ogljikovo kisle spojine (n. pr. ogljikovokislo apno — navadni apnenec), ki so pa skoraj neraztopljive v vodi. Ce si predstavimo, da je vsaka trohica galice, kot učinkujočega sredstva proti peronospori, obdana od skoraj neraztopljive plasti ogljikovokislega apna (apnenca), lahko uvidimo, zakaj vsak dodatek apna, ki ni potreben za neutralizacijo kislega značaja galice, učinkujočo moč iste pomanjšuje, ozir. preprečuje. Koliko apna se torej naj dodena galični raztopini ? To se v številkah žal ne more navesti, ker je apno zelo različno v svoji sestavi, ozir. vsebuje različne množine apnenega oksida, spojenega z vodo (kalciumoksidhidrata), ki je učinkujoč del v apnu, oni del, ki neutralizira kisli značaj galične sestavine, to se pravi, ki povzroči spojitev kislin (posebno žveplene kisline) n. pr. v žveplenokislo apno (sadra ali gips), ki nima ncbenih razjedalnih lastnosti. Poznamo pa sredstvo, s katerim se na naj-priprostejši način da določiti, koliko apnenega beleža moramo dodati raztopljeni galici, da jo razkisamo in sicer je to takozvani rdeči lakmus-papir, ki postane moder v trenutku, ko je dovolj apna v tekočini. Še boljši, kakor lakmus, je pa takozvani fenolftaleinpapir, ki ie bel in postane živordeč, ko nastopi neutra!izacija. Obe vrsti reagenčnega papirja se dobita v lekarnah, lahko se pa tudi naročita pri drž. kmstijsko-kemičnem preskuševališču v Mar boru. Pri sestavi galično-apnene zmesi z reagenč-nim papirjem se dodene galični raztopini apoeni belež v manjših partijah, oboje se pomeša in pomoli od časa do časa majhen košček reageučnega papirja v mešanico. Kakor hitro postane rdeči lakmus lepo moder, ozir. fen iftaleia lepo rdeč, je to dokaz, da je dovolj apna v mešanici. Škropivo jo gotovo! Kar se tiče napak, ki jih opažamo pri škrop-lenju, je največja napaka ta, da se na fikrop* Za državo* 1200 let smo živeli v tuji, sovražni držav?. Tuji najezdniki so najprej oropali naš narod politične svobode, potem so ni zbili in razdrobili našo domovino na majhne kose, katere so razdelili med sabo z močnimi o rajami, ter tako preprečili med posameznimi deli ne samo celokupnega jugoslovanskega naroda, ampak tudi našega slovenskega plemena, vse skupne stike in mu ubili vsako zavest celokupnosti. Razsekali so nas, kot se seka meso za klobase, ter naše ljudstvo razdelili, med različne večje in manjše tuje gospodarje: nadvojvode, vojvode, kneze, grofe, barone ali kakor so se še imenovali. Ubili so začetke naše kulture in potem skrbno gledali, da nismo več mogli priti do kulture in izobrazbe, kajti hoteli so imeti pod sabo samo temno, nezavedno množico, katero bi bilo lahko izrabljati in krotiti. Zastrupili so naš narod tudi moralno. Ker bo imeli od tega velik dobiček, so vpeljali med ljudstvom pijančevanje. Saj so gospodarji vinogradov bili skoraj izključno sami gospodje, krčme so smeli imeti v prejšnjih časih in od njih vleči dobiček le graščaki, dobiček od žganja in piva se je stekal edino le v žepe tnjih zatiral-, cev. Hoteli so, da bi se ljudstvo množilo ali ne množilo, kakor bi ravno kazal njihov profifc in kakor so ravno potrebovali delavnih sil in s tem so ubijali med ljudstvom moralnost. Ko 80 padli grofi in baroni, so stopili na njihovo mesto taji kapitalisti in uradniki. Kdor je imel v sebi zmožnosti in silo, da se je dvignil iz blatnih nižin, je moral postati janičar in izdajalec naroda. Sarno za to ceno je mogel stopiti v krog takczvanih višjih krogov. Tako stanje se je imenovalo pri nas državni red. Ljndstvo je zasovražilo tako državo in njen red, svetovna vojna mu je jasno pokazala žalostno stanje, v katerem je živelo in podlost gospodarjev, ki so nad njim gospodovali. Za ceno ogromnih žrtev smo dobili politično svobodo in lastno državo. Urejena ne more biti naenkrat, postaviti moramo šele temelje novega državnega reda, a že dejstvo, da bo odslej naš narod „sam sebi volil vero in postave" je o-gromnega pomena. Zavedati se moramo velike razlike, ki vlada med poprej in sedBj, med prejšnjo in sedanjo državo. Država nam je potrebna. Brez nje ni miru in reda, ni varnosti, svobode in napredka. Od razpada Avstrije sem smo imeii prilike dovolj, da smo se prepričali, kako potrebna nam je krepka državna oblast. Naša dolžnost mora to-, rej biti, da vzbujamo zavest, kako potrebna je država in državna oblast, podučujemo na vse strani, kako velika je razlika med tujo zatiralsko in med svojo lastno državo, vzgajamo z vzgledom in z besedo vse, na katere imamo vpliv, za dobre državljane. Državo imaoio, treba, da jo izgradimo, a ne ubijerno. Dva stebra naše države sta: dinastija (vladarska hi5a) in vojaštvo. Bodimo veseli, da nam je previdnost brez našega sodelovanja dala dinastijo, ki je sredi sedanjih neurejenih razmer ona mirna in trdna točka, ki daje jamstvo mirnega razvoja vsemu. Kako težek bi bil naš položaj, ako bi imeli republiko in bi se sedaj, ko ne moremo ustvariti niti parkmentarne vlade, še prepirali med sabo, kdo naj bo predsednik naše reoublike. Vojaštvo nam je potrebno, da varnje naše mfje, a tudi, da vzdržuje mir in red v državi. Srbski vojak, ki se je s takim brezprimernim junaštvom boril toliko let za svobodo svoje domovine. se žrtvuje tadi, da brani naše meje in varnost naših ljudi, da bomo znali sami braniti našo svobodo kot naš najdragočtnejši zaklad — a podlaga te svobode je dobro organizirana država. Državna misel mora globoko prodreti v vsa srca naših državljanov in prihranili si bomo marsikako razočaranje. Skoda9 povzročena po peronospori in oidiju lansko leto in kako se je je obvarovati letos. x Stran 2._ Ijenja grozdja sploh premalo ali celo nič ne ozira. Posledica tega nedostatka je bila n. pr. lansko leto zgnba najmanj ene četrtine trgatve (od 2—50% in več po različnih krajih) na Štajerskem, to je približno 75.000 hI vina. Računjeno po 1000 K hI, znaša zguba na narodnem premoženja 75 miljonov kron, ki je nastala v glav- SLOVENSKI GOSPODAR. 6. maja 1920, gih strokovnjakov je „Bosna" Škropivo prihod-njosti in kdor se ga bo preje poprijel več bo profitiral! Kar se tiče zatiranja grozdne plesnobe ali oidija stoje razmere še slabše, kakor glede pe-ronosjpore, kajti veliko je še vinogradnikov, ki o rednem žveplanju (glavno sredstvo proti oidi- nem le vsled tega, ker zanemarjamo škroplenje ! jo) nočejo sploh nič vedeti, češ, da je nepotreb-8T°zciia. j no in skvari vino. Zaradi tega je škoda, ki jo Ce hočemo v prihodnje preprečiti nevarnost, j povzroči oidij našemu vinogradništvu navadno da nas spet ne zadene enaka katastrofa, ne bo j še večja nego vsled peronospore. Lansko leto druzega preostalo, nego da se navadimo obra- i pa sta si oidij in peronospora držala nekako čati potrebno pozornost tudi škroplenju grozdja, i ravnotežje in račun na se, da je na rovaš obeh bolezni pripisati polovica trgatve, ki je šla v zgubo; V4 odpade, kakor smo že rekli na pe-ronosporo in en četrt pa pride na oidij, kar znaša nadaljnih 75.000 hI, ozir. na daljnih 75 miljonov kron zgube na narodnem premoženju. Pa pravici na ljubo bodi povedano, da te škode lansko leto niso bili krivi vinogradniki sami, temveč deloma tudi pomanjkanje zatiral-nih sredstev in slabe vremenske razmere. Lansko leto, kakor tudi že med vojsko, je manjkalo popolnoma najboljšega sredstva proti oidiju, fino zmletega žvepla. Bilo je na razpolago le takozvano sublimirano (prehlapjeno) žveplo (žve-pleni cvet), ki je pa mnogo manj učinkovito, nego zmleto žveplo, ki je bolj fino, kristalizirano in se vsled tega na solncu lažje razkroji v žvepleno sokislino, katera edina učinkuje uničevalno na trosje oidija, čigar klitje prepreči, ozir. čijega klitje uniči. Ker bo tudi letos za žveplanje trt le žve-pleni cvet na razpolago, se vinogradniki s tem opozarjajo, da je treba z žveplenim cvetom žveplanje trt večkrat ponavljati, če se hoče doseči popolen uspeh, kakor bi to bilo potrebno pri uporabi zmletega žvepla. Žveplati je treba 4—5 krat (pred cvetom enkrat in po cvetu vsak teden po enkrat do konca julija), namesto dve do trikrat — in po vsakem močnejšem dežju žve- Razun pri prvem Škroplenju, dokler še groz-dičje ni skrito r perje, se pa grozdje ne da škropiti ob enem, ko se škropi ostali trs, ozir, škropitev mladja in grozdja se praktično ne da izvesti ob enem. Grozdje se mora tedaj posebej škropiti in sicer se za to delo potrebujeta dva delavca. Prvi odkriva s pomočjo palice grozdje, drugi ga pa škropi. Potrebno je, da se to delo ponovi vsaj enkrat in sicer se škropi grozdje drugikrat (prvikrat se je škropilo ob enem z mladjem) neposredno, ko je trta odcvetela, tretji-krat 10—14 dni pozneje. Za škroplenje grozdja najbolj pripravni so pršilniki, ki omogočijo trenutno ukinjenje in vzpostavitev pršenja, takozvani „pršilniki na u-kinjenje", ker se ž njimi prihrani mnogo tekočine. Pa taki se danes žal tudi ne dobijo. Kdor jih je nabavil pred vojsko, bo dobro storil, če se jih posluži. Pripomniti je še, da kakor hitro nastopi moka na jagodah (znana voščena prevleka) škroplenje grozdja itak le malo pomaga, ker se škropivo takih jagod več ne prime in odteče. Delo mora biti tedaj na vsak način opravljeno, pred-no se pojavi moka na grozdju. Pred vojsko so si oni posestniki, ki so grozdje žveplili z žveplom, kateremu je bilo primešano 3—5% modre galice, s takosvanim „sol- fo ramato", lahko škroplenje grozdja prihranili ! planje ponoviti. Spočetka je žveplati celi trs, in sicer za to, ker je dodatek modre galice v j pozneje le grozdje. obliki finega prahu preprečil ali vsaj zdatno ome- j Oidij pa se da saj deloma preprečiti tudi s jil nastop peronospore na grozdju. Začasno se \ salojidinom (natrijevim tiosulfatom), ki se ga pa takega žvepla ne dobi. Kdor tedaj hoče svoj primeša po 1/2 kg na 100 1 galično apnene zme-vinograd obvarovati grozdne peronospore, mu 1 si. Dodati pa se sme še le že pravilno priprav-nič drugega ne preostane, nego škropiti grozdje ljeni zmesi, kateri še pa manjka toliko vode, da na goraj popisani način. j ima v sodu prostor raztopina salojidina. Osobito Za škropitev grozdja je porabiti najmanj j za škroplenje grozdja je primes salojidina toplo 2% galično-apneno zmes. j priporočati in se naj nikoli (posebno v bolj vlaž- Kakor je razvidno iz goraj navedenih izva- i nih letih) ne opusti janj torej pravilna sestava galično-apnene zmesi jj Če nastopa oidij zelo močno in vsled slani tak enostavna in lahka, kakor se splošno \ bega vremena ni mogoče žveplati, se priporoča misli in se bo moralo v tem oziru v prihodnje natančneje postopati. Nepravilni sestavi tega škropiva je pripisati večkrat slabo učinkovanje škroplenja in ogromno škodo, ki nastane vsled tega v vinogradih. poraba kalijevega hlpermanganata, od katere snovi se vzame na 100 litrov vode 20 dek in 2—3 kg apna. Hipermanganat se raztopi v polovici vode, v drugi polovici pa pripravi apneni > belež, ki se potem prilije raztopini hipermanga- V tem oziru mnogo bolj praktične so razne j nata. S to mešanico je grozdje močno poškro-druge bakrene sestavine, ki imajo potrebne pri- j piti in ono se, kakor pravijo, kmalo obriše (ž mesi v svrho neutralizacije bakrenih soli že do- j njega zginejo sledovi bolezni), dane in jih je treba le v vodi raztopiti. i Toda hipermanganat učinkuje le kratko in Ena taka, do sedaj še premalo upoštevana \ se mora škroplenje pri vsakem napadu ponoviti, sestavina je bakrena maža (pasta) „Bosna", ki j Kar se časa tiče, v katerem se mora za-ima le to slabo lastnost, da se nje uč nkujoči ; četi z zatiranjem oidija in peronospore, je ome-del (bakreni klorid razklsan z apnom) rad vsede j niti, da je to odvisno od stopinje toplote, ozir. na dno, na kar je pri škroplenju treba ozir je- j vlažnosti spomladanskega časa. Dognano je, da mati ter škropivo večkrat pridno mešati. Pri J se peronospora, dokler pada temperatura po noči polnjenju škropilnice se škropivo itak vsakokrat , redoma pod 15° C, ne razvija, četudi je dovolj dobro premeša, le med škroplenjem je treba vlažnosti v vinogradu. Zatorej se v času prime-brento večkrat dobro stresti. kar se lahko zgodi \ roma hladnih noči ni bati okužitve po perono-kar na hrbtu, ne da bi se jo moralo sneti raz j spori. Nasprotno pa oidij lahko nastooa (četudi ramen. In to je edino za kar ima skrbeti oseba, > se ne razvija močno) pri precej nižjih stopinjah ki škropi in v čem se razlikuje škroplenje z \ toplote (od 5°—10° C) in njega razvitek ni ponosno" od škroplenja z galično-apneno zmesjo; ; polnoma nič odvisen od vlažnosti v vinogradu. — bore malo — tako, da je skoraj neverjetno, Zaradi tega bi bilo umestno, da se preje žvepla, kako je mogla ta malenkost zabraniti do sedaj S nego škropi in ne narobe, kakor se to navadno splošno uporabo „Bosne" namesto galice, s katero ima enako zatiralno vrednost. Kako prijetno je pa škroplenje z „Bosno" v primeri z galično-apneno zmesjo. Prva ne zamaši nikoli pršilnika, kakor se to dogaja neštetokrat pri dela. Sploh se opaža pri nas, da škropijo vinogradniki proti peronospori prvikrat navadno pre-rano, ko je mladje komaj izlezlo iz popkov, drugikrat pa prepozno, ko je mladje že nad Va drugej, posebno če se je porabil pri sestavi ko- ; metra visoko, kar je vzrok, da med obojim škro-ličkaj slabo precejen apneni belež. \ plenjem nastopi navadno peronospora. Ko pri Za „Bosno" še tudi govori dejstvu, da je \ nas navadno prvič škropijo, bi bilo dobro prvič precej cenejša, nego galica, ker vsebuje manj žveplati, a prvo škroplenje preložiti na kakih dragocenega bakra in je toraj že iz ekonomič- 8—14 dni pozneje, na čas, ko je mladje po ve-nega kakor tudi iz narodno gospodarskega sta- čini že nad peden dolgo ali z drugimi besedami lišča (baker se začasno mora uvažati iz inozem- rečeno, kratko predno začne trta cveteti, bi se stva) edina na mestu. moralo prvikrat škropiti; 10—14 dni pozneje Škropi se z eno do 2% tekočino, to se drugikrat in črez nadaljnih 14 dni tretjekrat. Po pravi, 1 kg ozir. 2 kg „Bosne" se vzame na drugem in tretjem škroplenju je vsakokrat po-100 litrov vode. sebej grozdje poškropiH in potem požveplati. Le Po mojem mnenju in tudi po mnenju dru- i v slučaju, da so noči v prvi spomladi nenavad- no tople, se priporoča škropiti prvikrat malo ra-neje, pri čem je pa potrebno, da se škroplenje pred nastopom cveta ali celo med cvetom ponovi. — Vinarski ravnatelj Puklavec. Politični ogled. Jugoslavija. Splošna železničarska stavka, ki je vihrala po celi Jugoslaviji, je končala z zmago vlade in porazom za stavkarje. Vlada je stala v celi dobi štrajka odločno na stališču, da se sploh ne pogaja s stavkarji radi zboljšanja plač, dokler se ti ne vrnejo na delo. Poklic železničarjev k orožnim vajam, ukinjenje prehrane stavkarje m, prepoved zborovanj, aretacije glavnih kolovodij štrajkarjev in prepoved alkohola, vse te vladne naredbe so prisilile stavkarje, da so se podali na delo in je danes železniški promet v istem starem tiru, kot je bil pred stavko. Sedaj, ko vozijo vlaki, je dr. Korošec izjavil, da se bo vlada potrudila, da zboljša plače železničarjem. Neustrašenemu nastopu našega promet» nega ministra dr. Korožca se imamo zahvaliti^ da štrajk ni uspel in da nam komunisti že niso strmoglavili samo vlade, ampak celo države, ki je bila ravno sedaj v opasni nevarnosti. Dr. Korošec, ki nam je zgradil Jugoslavijo, jo je sedaj tudi obvaroval pred komunističnim polomom. V Beograd so dospeli naši mirovni delegati iz Pariza in poročajo regentu in ministrom o poteku reševanja jadranskega vprašanja. Govori se v merodajnih političnih krogih* da bo mirovni odposlanec dr. Vesnič sestavite!! , nove vlade, ki naj bi obstojala iz vseh strank. V Zagrebu in Karloveu, kjer so pri občinskih volitvah dobili pretežno večino komunisti in celo županstvo v roke, je vlada razve» ljavila vse komunistične mandate. Črnagora je zasedla mesto Skader. V P a r i z n bo od 4. do 7. t. m. medna* rodno trgovsko zborovanje, katerega se bodo n-deležile vse evropske države. Jugoslavija odpošlje na ta zbor odposlance vseh strank, Jugoslovanski klub bosta zastopala poslanca dr. Hob' njec in fianič. Na Koroškem bo kmalu ljudsko glasovanje. Komisija, ki bo nadzorovala iH vodila to glasovanje, je že imenovana. Naše čete so zapustile Koroško, ostalo je tamkaj le še naše orož-ništvo. General Maister, ki je poveljeval na Koroškem, vodi sedaj v Mariboru štajersko obmejno poveljstvo in komando mesta Maribor. Mirovni posvet. Mirovni posvet, ki zboruje v Sam Re» mu, je sklenil stopiti z boljševiško Rusijo v prijateljske odnošaje. Francija. Komaj je na Francoskem ponehala pred nekaj tedni stavka železničarjev, že je izbruhnila druga, ki se je pričela 30. aprila. Avstrija in Madžarska- Za časa štrajka v Jugoslaviji so upali Avstrijci in Madžari, da se bodo, ako zmagajo pri nas komunisti, nekaj privoščili od Jugoslavije. Madžari so celo zbirali čete pri Subotici. A tozadevni up obeh držav je splaval po vodi, ker je v Jugoslaviji dobil komunizem brco kot nikjer v Evropi. Poljska. Poljaki so začeli zadnje dni veliko ofenzivo proti ruskim boljševikom. Poljska poročila govorijo o velikih porazih boljševiških čet, o 15 tisoč vjetnikih, plenu topov in železniškega ma-terijala. Poljske čete so celo zasedle rusko mesto Kijeir. Sovjetska Rusija pa grozi Poljski, da se bo lotila boja na življenje in smrt: Sedaj gre: Ali propade v tem boju Poljska ali Rusija G«ts p vda^stvo. Delo kmetijski podružnic je treba odslej osredotočiti vtem, da se organizira vnovčenje sadja* Možje, posvetujte se in pošljite tajništvu Slov. kmetske zveza v Mariboru svoje zahteve, da jih izroči vladi poslance n. Vinitarsko vp a$ *nje- Da se reši viničarsk® vprašanje, so se zbrali v četrtek dne 29 april» 6 maja 1920. SLOVENSKI GOSPODAR. str&m 3. na okrajnem glavarstvu v Mariboru določeni zastopniki Slov. kmetske zveze, viničarskega od-seka Slov. kmetijske družbe in socijaldemokraške Kmeteko-delavske zveze. Posvetovanje je vodil vinarski nadzornik g. Piklavec. Navzoč je bil tudi kletarski nadzornik g. Zabovnik. Kmetsko zvezo so zastopali župan Galunder ter posestnika Snpanič in Žebot. Po 4-urnem posvetovanju se je dosegel y toliko sporazum, da se je sklenilo poslati deželni vladi predloge za začasno ureditev viničarskega vprašanja. Če vlada ugodi točkam, ki so jih sklenili člani paritetne komisije, bodo potem okrajne viničarske komisije določile podrobnosti glede začasne ureditve viničarskega vprašanja: radi plač in nagrad. Okrajne komisije bodo tako-le sestavljene: vsaka kmetijska podružnica v okraju voli po enega in viničarji do-tičnega podružničnega okoliša tudi enega zastopnika. Volitev v okrajne komisije se bo izvršila v najkrajšem času. Cena viati je padla v zadnjem tednu pri litru za 1—3 K. Vzroka sta dva: prepoved točenja alkoholnih pijač in obetajoča se bogata letina. Letošnji pridelek sliv bo po današnjem stanju v Bosni in Slavoniji nad vsa pričakovanja. Računajo, da bomo imeli to leto sliv in pekme-za za izvoz v vrednosti blizu ene milijarde Hmeljarjem. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelki v Ljubljani, je poslalo hmelj, društvu sledeči dopis: Po poročilih, ki so došla tukajšnjemu oddelku, sklepajo razni inozemski agenti že sedaj s producenti pogodbe za predprodajo hmelja. Hmelj, društvo vabimo, da opozori svoje člane in tudi druge hmelarje, da je povsod veliko pomanjkanje hmelja in se ni bati glede oddaje pridelka, tudi ako bo v splošnem dobra letina. Cene, ki se sedaj ponujajo, se zdijo prodajalcem visoke z ozirom na cene na domačem trgu, vendar pa nikakor ne odgovarjajo cenam svetovnega trua, ako se cene preračunijo po kurzu dotičnih valut." Hmeljarji! Upoštevajte dani vam svet in javite vsak slučaj predprodaje vodstvu Hmeljarskega društva za Slovenijo s sedežem v Žalcu. Živinski sejmi. Ker so vsled odloka okrajnega glavarstva v Ptuju živinski sejmi v ptujskem okraju spet dovoljeni, se bodo vršili tudi na Bregu pri Ptuju in sicer se bo vršil prvi sejm v pondeljek, dne 10. maja 1920, to je kakor po navadi drugi pondeljek v mesecu maju. Prihodnji sejmi se bodo vršili na Bregu: v pondeljek, dne 7. junija, ▼ torek, dne 13. julija, v četrtek, dne 26. avgusta in v pondeljek, dne 13. sep tembra t. 1. Živinski Sejem ▼ Slov. Gradcu. Dne 12. maja t. 1. se vrši po dolgem času v Slov. Gradcu prvi živinski sejem za celi sodni okraj Slov. Gradec in za občine sodnega okraja Marenberg, ki se nahajajo na desnem bregu Drave. Sodni okraj Šoštanj še m kužnih bolezni popolnoma prost, zato se živina iz teh občin ne sme prignati na sejem. Zgodnji roj- g. a. Sorko iz Leitersberga pri Mariboru nam sporoča, da je dobil že 14. aprila prvi roj. Izmenjava denarja. Minister za finance dr. V. Jankovič je glede izmenjave denarja odredil: 1. do 15. majnika t. 1. se morajo brezpogojno potegniti iz prometa tudi vsi 50 in 20 kronski baukovci ter zamenjati za kronsko- dinarske bankovce Narodne banke kraljestva Srbov, Hrvatov, in Slovencev. 2. V prometu ostanejo do daljne odredbe vsled pomanjkanja novega drobiža samo drobni po 10, 2, in 1 kronske bankovci; 3. po ški parlament izdal zakon o agrarni reiormi: Vsa veleposestva se morajo razdeliti in sicer tako, da se od veleposestva lahko odvzamete dve tretjini, ena tretjina posestva, ako ne presega 100 hektarjev, ostane staremu lastniku. En poljedelec na more imeti več nego 100 hektarjev zemlje. Zemljišča dele posebne ustanove ali društva, ki stoje pod kontrolo države. Vsak ubog poljedelec, ki želi dobiti del veleposestva, mora biti član tega društva. Odkup zemlje ni povsod enak. Mala posestva, kojih površina ne bo večja nego 8 do 15 hektarjev, se pozneje ne morejo deliti. Odkupno ceno bodo plačali z amortizacijo največ v 30 letih. Vrednost zemljišča se po tem zakonu računa po predvojnih cenah, ponekod 30% več. Tedenske novice. Tako Se dela! Krajevna organizacija Slovenske kmetske zveze za Sv. Lovrenc na Pohorju in Puščavo je na svoji seji dne 25. aprila sklenila sledeče resolucije: 1. Krajevni odbor Slov. kmetske zveze za Št. Lovrenc na Pohorju in Puščavo sklene, da bo vplival na posestnike gozdov, da vsak po svoji moči prispevajo z doneski lesa za „Orlovski tabor" v Mariboru. Les se bo postavil na postajo Št. Lovrenc na Pohorju. 2. Kmetska zveza odločno zastopa stališče, da se na kmetih nikdar ne sme vpeljati osemurni delavnik, kakor zahtevajo socijalisti, ker bi to bil pogin kmetskega stanu. 3. Prosimo in pozivamo vlado, da požene čez mejo, oziroma naredi neškodljive vse elemente, ki rujejo proti državi, da napravi konec hujskanju socialističnih in komunističnih ljudi, ki ščuvajo potom shodov, zborovanj in svojih listov kmetsko delavstvo preti posestnikom. 4. Deželni vladi za Slovenijo se zahvaljujemo za prepoved alkoholnih pijač. Predno pa deželna vlada ukiae prepoved alkoholnih pijač, naj vsaj v nemčurskih in obmejnih krajih za vselej zapre nemčurske gostilne ter skrči število krčem vsaj na polovico. Koliko in katere so potrebne, o tem se oblast naj ne informira samo pri žandarmerijskih postajah, temveč tudi pri krajevnih organizacijah Slovenske kmetske zveze ter pri župnijskih uradih. 5. Krajevni odbor Slov. kmetske zveze Št. Lovrenc na Pohorju in Puščavi protestira zoper ravnokar objavljene maksimalne cene za kmetijske pridelke. Ako pa vlada vztraja pri določitvi maksimalnih cen, potem naj določi maksimalne cene tudi trgovcem z manufakturnim, železnim in drugim blagom. V lastno ObrambO ustanavlja sedaj kmetsko in delavsko ljudstvo na deželi „ljudske straže". Da se zavaruje proti raznim prekucuhom, rdeč-karjem in komunistom, ki prihajajo na kmete hujskat in rokovnjačit Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal 1 V Račjem snuje socialistični konzum kamnosek Franc Koban. Kobana kot kamnoseka podpirajo naši kmetje s celega dravskega polja in še celo iz ormoškega okraja in lepih Slovenskih goric. V zahvalo za to pa ta mož prav pridno organizira socijaliste proti kmetom. Priporočamo mu, da svojo obrt prenese v Maribor, kjer je veliko socijalistov, ki kar hrepenijo po nagrobnih spomenikih. Mi kmetje potrebujemo take obrtnike, ki ne bodo najhujših sovražnikov kmetov organizirali. Na delo in pomoč! Dne 13. maja t. 1. na Vnebohod se vrši v Ljutomeru ustanovitev „ Jugoslovanske matice" in konjska dirka. Natan 15. majniku prenehajo kot postavno plačilno čnejši vspored še ni izgotovljen, vendar je go- mtfuÍDtirn ir Innn>U«iiI__i 1________1 * i i_____• • _ J . . i . . t i i ___• •__i__ sredstvo v Jugoslaviji vsi kronski bankovci, iz-vzemši drobne 10, 2 in 1 kronske bankovce. Drobiž po eno in dve kroni se zamenja v vsaki množini pri davkariji in avstro-ogrski banki Na to se opozarja trgovce. Dinarska krona — zdrava valuta. Dosedaj naš denar ni veljal kot zdrava valuta in vsi tuji trgovci, ki so pri nas kupovali, so morali plačevati t tuji, zdravi valuti. Radi tega po našem denarju ni bilo nobenega popraševanja. Ministrski svet je sklenil, da bo naš denar takoj ko bo zamenjava dovršeaa, proglašen kot zdrava valuta. To bo prvi korak naše valute navzgor, Agrarna reforma na Grškem. Že pred vojsko je bil v Grčiji izdelan načrt zakona o agrarni reformi, po katerem se vsa veleposestva razdele med siromašne poljedelce. Zlasti je bilo treba a- naše stranke. Nabrane zneske pošljite na naslov Slov. kmetska zveza, Maribor, Cirilova tiskarna. 13.270 vojaških grobov v Sloveniji. Kolikor se je moglo dognati, se nahaja na ozemlja sedanje Slovenije 13.270 vojaških grobov. Od teh pripade na Štajersko 4699, Kranjsko 8300, Koroško 250 in na Prekmurje 21 vojaških grokov. Ti vojaški grobovi se nahajajo na 198 krajih. Aretirana komunista. Vodjo internacijonalne rdeče garde Janeza Podgoršek, mizarja na Bregu pri Ptuju, kateri se je ob štrajku železničarjev veliko trudil z agitacijo za general štrajk, ter celo tukajšnjim trgovcem zapovedoval, naj zaprejo trgovine iz štrajka simpatije, so spravili pod ključ. Dne 3. maja so zaprli Podgoršekove-ga najboljšega pristaša Janeza Žlahtič, mizarja in posestnika vile na Zgorjem Bregu, pri katerem so našli več vojaškega orožja in nakradenega blaga toliko, da so ga odpeljali z vozovi. Blago je bilo pokradeno pri tnkajšnjih večjih posestnikih. Romarji pozor! Šentpeterčani niže Maribora bodo poromali v veliki procesiji 15. t. m, na Črno goro pri Ptuju. Romarji iz sosednih župnij se lahko pridružijo šentpeterski procesiji. Preveč Žensk, v Nemčiji pride na vsakih 7 žensk 6 moških ali na 200 žensk samo 171 moških. Pred vojno je prišlo na 200 ženskih 199 moških. Dopisi. tovo, da bo vseboval predpoldne manifestacij ski obhod od kolodvora na glavni trg v Ljutomeru, kjer se ob 10. uri vrši sv. maša, potem pa nastopijo slavnostni govorniki. Popoldne se vrši konjska dirka pri žrebčarni na Moti, zvečer pa javna veselica v gostilni Joško Rajh. Natančnejši vspored bo s posebnimi razglasi objavljen. Koruzo, moko, milo, sladkor in enako robo so obljubovali „samostojnejži" pred nekaj meseci neukim ljudem, da bi jih tako zvabili v liberalno-nemčurski brlog. Na Sladki gori, t Šmarju, na Mestinjem in mnogih drugih krajih so samostojni silno trobili, bili ob cerkvah na boben in obljubovali na pol zastonj svojo ples-njivo samostojno koruzo. A sedaj ni ne koruze, SI ne mila, ne sladkorja. Mnogi kolnejo koruzne preroke, ker so jih tako grdo nalagali. Za Volilni sklad Slovenske kmetske zveze grarno reformo izvesti v Makedoniji. Zdaj je gr- I zbirajte ob vsaki priliki med zavednimi pristaši St lij V Slov. gor. Prihodnjo nedeljo, dne 9. maja se bo vršila pri nas lepa slovesnost. Naša Marijina družba obhaja ta dan svojo desetletnico. S cerkveno slavnostjo bo združena slovesnost v Slov. Domu. Po večernicah bo v naši dvorani igra s petjem, govori in drugimi točkami. K slavnosti se vabijo domačini in sosedje. Naša Marijina družba je mnogo pripomogla k narodnemu napredku naše obmejne točke. Kdor more, naj nas poseti dne 9. maja! Sv. Jurij V Slov. gor. Bralno društvo priredi 16. t. m. veselico s*petjem. igro „Kukavica modra ptica ali boj za doto" in šaloigro „Zdaj gre sem, zdaj pa tje". trešnjevec. Dne 27. aprila smo zagrebli tukajšnjega posestnika Karla Soršak. Rajni je bil dober kristjan in eden od tistih mož, ki se je držal trdno načel naše Slovenske kmetske zveze, ki se ni dal niti za trenutek omajati t svojem prepričanju, niti takrat, ko je s tako silo prihrula nad naš Crešnjevec burja rdečkarjer in samostojnežev. Vedel je, da stranka, ki ruje proti duhovnikom in trga kmetsko slogo, ne bo osrečila kmeta. Rajni je bil odbornik kraj nega šolskega sveta in je kot tak storil dosti dobrega za našo šolsko mladino. Kak» ga je vse spoštovalo in ljubilo, nam je pokazala velika udeležba ljudi pri pogrebu na čelo jim šolska mladina. Št Vid na Planini. Hudo obiskana je družina Vida Zakošek. Sin Alojzij, ki je bil določen za gospodarja, je zginil začetkom vojne na galiških poljanah. Sin Karol, abiturient celjske gimnazije, se je vrnil iz vojne s kaljo smrtne bolezni. Njemu je do smrti zvesto stregla sestra Minka, ki je pri tem sama izčrpala svoje telesne moči. Po težki bolezni je dne 14. t. m. izdihnila svojo blago dučo. Njen pogreb je bil veličasten; poleg brata-župnika so jo trije duhovniki in Marijina družba, katere verna članica je bila, spremili na njeni zadnji poti. Naj v miru počiva! Orlovski vestntk. Vsem kršč. soc. organizacijam, udeležite se v obilnem številu orlovske prireditve v Hočah. V HoČah na orlovski slavnosti dne 18. t. m. pop. govori poverjenik dr. K. Verstovšek. Vsem orlovskim odsekom. Plakate za okrožno prireditev v Hočah nalepite na vidnih javnih mestih. Agitirajte, da bode udeležba iz vašega kraja mnogoštevilna. Javite takoj br. Fr. Polaku kaplanu v Hočah število onib, ki žele zajutrk (2 K) in kosilo (8 K). Zbirališče mariborskih Orlic in Orlov je oa dvorišču učiteljišča čč. šolskih sester v Sam« star ski ulici ob pol 7. ari zjutraj v četrtek 13 t. m. Korokamo skupno z godbo v Hoče Odseki, katerim ni treba skozi Maribor, naj se po najkrajši poti podajo v Hoče. Ob pol 9. uri se zberemo na telovadi šču v Hočah. Vsak odsek naj določi govornika za pozdravni govor. Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 6. maja Mala naznanila. Jurij Juieršnik slikar in pleskar, Maribor, Br&a-disova nI ¡ca 8, se priporoča za izvrševanj« vseh v to stroko spa-dajočih dol 354 Dražba! Nedeljo dne 9. majnika ob 9. ari se bode v Šolskem poslopju okoliške šole v Celju draž-beaim potem oddalo šolsko zemljišče za 3 leta v zakup. Del tega zemljišča, namreč prostor poleg mosta ob Novakovem zemljišča bi bil posebno primeren za lesno skladišče. ~ Krajni WA\ svet za 894 celjslo okolico, Krajni šolski svet v HOČAH odda potom RifRuendo licitacije dela za zgradbo učne sobe v stari šoli, koja so preračun j ena na 4658 K.. Op^ko apno in pesek doda krajni šolski s Tet Ta dražba ae bo vršila v NEDELJO dae <6, maja i 1. ob 8. uri dopoldan v šolski zboroval aici, Načrt in stroškovni preudarek sh na razpolago pri šolskem vodstvu v Hočah. 412 Kateremu M «S: kov iz Italije je znaao, kje se nahaja topničar Jmez LONČAR, od nadomestne baterije 49. Zaioo-krat je pisal 21. auvembra 1918 is ujetništva v Ponte St. iarco, prov. Brescia. Kdor hi kaj vedel o njem, naj blagovoljno piše njegovi ženi Ani Lončar v Zabukovje p. Sevnica ob Savi. Stroški se povrnejo. 403 PiiiVfftža 86 FRA.VC JAZ-JTOgrCSiA BINŠEK, trobentač pri 12. kompaniji pešpolra it. 87, ki se je za.inokrat oglasil 1. julija 1918 iz italijanske fronte. Komur bi b:lo kaj znano o nj^m, se prosi, naj poroča njegovi ženi posestaici Alojziji JAZBINŠEK. ▼ Zabako7ja p. Sevnica. 407 Orlrla en zfoava, lepa de-vUUd »L/, kLica, 6 mesecev stara, k boljši rodbini za s:ojega. Kje pove upra?a lista. 199 Potrebuje LSf se štedilnik veli- koBti z cevi. Naslov v upravništvu lista. 396 ttiipl Krajni šolski svet v Hofiah kupi 20 komador starih pa le rabijivih šolskih klopi. Morebitne ponudbe z označbo kakovosti ia cene sprejema krajni šolski svet v Hočah. 413 Kupujem rdeči čebulJ06 vsako množino. — Ponudi« z o;:načbo cene nasloviti na SOVAH, Mak a i m irska cesta 64, ZJKBHEH. Telefon 20—60. Frasla se s Ppaiihii '»eije množino L imiiilll vina leta 1919. Dolajš Lndvik, posestnik, sr. Jakob v Slov." gor. 402 Ravno so došle večje množine lilaga iz inozemstva, zato razpošiljam p celem traljest. no zeio nizKih cenaH: S LIKAR S C¥EYiÄ£l y iS Sli S Caj Kavo Kak io Riž B Mandeljne Olje m Čokolado Mil» » Papriko Žafran Bombone Konjak Vanilijo Rum Rožice Slivovko Figa Slive k Paradižnik Kremo Si Kozine Sveče U Dišave Testenine Limone Žvepla Pomaranča Gallco Anton Močnik CELJE, GM TRG. kí i absolvent monakovske in dunaj-ig mil 0 ske umetniške obrtne šole o if aJ p^rtflo CA 50 hI izvrstnega rruud se Tiia, franc BEK v Šinarjeti ob Pesnici. 39S Na pfGdal mlinski kamni za žrmlje, dalje lepi brnsni in kosni kamni, ceua po dogororu. Jožef Planina, Rogatec. 830 .«."»■» J.' ilfui.il Hl.lliil.l ............. I JI JI Pnr/QT*r»a brizgalaica na 2 X UAilI liti toJecsih, rabljiva tudi kot vrtna škropiJLnica se pro ia. Merkl, klepar, Marioor, Mlinska ulica 1. 8b2 PiT4(]fl Si» faR mli;;,ka iar" ' X l VUU »t/ nitara pripravna za vodo ali vitelj, sestojeda iz l para kamenja 92/21 cm, obod, grod za zrnje, zaboj za moko, železne vretenice enaka kolesa. Kje, pove upravni&tvo liBta. 893 Izborno slivo v ko lastnega pridelka, 15 hektolitrov staro več let ima na prodaj posestnik iz Slovenskih goric. Naslov v npravništra. 404 IZVRŠUJE SLIKANJE SOB, NAPISOV, POKRAJIN, DEKORACIJ IN | BI j POTRETOVPO NAJNIŽJIH CENAH Sladkorni bolezni, 278 bolezni jeter in iedific, I oteklini želodca in čreves, g kroničnemu katarju želodca in čreves, B žolčnemu kamn»i, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „j ftogalka Stalina". Na debelo! Na drobno! OBLEKO. Pripnste in najfinejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št. 15, (pri starem mostu). 401 Tfenl/la se sprejme na malo posestvo 60 K plače in obuvalo. FERKO, Sv. Marjeta ob Pesnici. 403 ' TTX/y»|0/* poštenih starišov se j «J^CliCIj sprejme pri g. F. Sodin, krojač v ndariboru vOrož-! novi ulici if. 383 Priden učenec^¡JJ do mizarske obrti, se sprejm» pod ugodnimi pogoji Jakob PUČKO, li izarski mojster, Badina pri Ptajn. 408 ška SSatiüs največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotherapija, inhalatorij, gimnastika in zdravljenje : : tepeiii z ogiiiko¥o kislino solne, smrečne, parne, zračne, soInSne kopelji in kopelji z vročim zrakom. Volana (42' mož, med istimi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni yenčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sezfiii od 1. do 15* oktobra. Rudolf Mieter ga! gumita cesla"! Hafiba:- Mta cesta l ima v zalogi različna platua"za rjuhe, fine chiffone, cefiije, poste jna pregrinjala, ženska spodnja krila, vse vrste etamina, blago za žalne obleke, nogar' narejeno perilo, gradi za žininice, kakor ' tud obleke .•.•.•.•.•, za dečke itd. .•.•.*.'•./. mata k ai ss¡ s prodati! hočete feaj kmlti! iščete líuSbc? lEzerirajte vnašili listín in uspeh je gotov j Kostanje» in hrastov od 8 cm naprej debelost, ravno tako tesan io rezan las kakjr tudi bikovo oglje in drra kupuje po najboljših dnevnih cenah in proai tozadevne takojšne ponudbe banko v.gon nakladna postaje. RUDOLF OEBGAN - 1HGGVEC milimi Bi Posojilno io hranilno društvo pri Sv. Emi ima v^nadeljo, dno 9. maja 1920, ob 4. uriJpopoldne*svoj občni tnm v pesdlitai3kem prostoru, DNEVNFRED : 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1919. 3 Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Kmetijsko dr« itvo pri fm. Emi ima v nedeljo, dne 9.*maia|1920, ob 5. uri popoldne svoj obini v posojilniškem"prostorn. —---dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1919, 3. Volitev odbora, 4 Slučajnosti. Pr M rvtiftfttBfio /<>šo z ve i jim vrtom na n eji mesta Maribor, 9 vili V UlfStM. I i iS. no!t ni! »tnvbnenn pro- alttra r uir«fi< po 86 K, . i ¡tov* etrtt — hiša, gospodarsko poslopje, U oralov polja in gozda v mariborski okolici. Vpraša se naj pri Zemijiščn! posredovalnici K. TROMfi, MARIBOR, Aleksandrova ulica 30, ki zajodno 381 rac»«omeniš» Pre3e^' svo)° pisarno s M. »najem t. I. v Storensfin (prej Grajsko) **lieo 9. ~ i '»ipil Ti¡MirwtiiMffffitHffiil 'ii;íi':i r£i¡'i Gospodarska Zadruga za Frekmurje«, Mursko polje in Slovenske gorice, r. z. «t. P ?®dlla: razne mannfaktcre za moške' in ženske oblake, vseh ' vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in poljedelske stroje. ^UPŽlja pšenico, žUo, koruzo ajdo, proso, oves, keže vse kmet-ke pddelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Pravico kupovati ia prodajati zadrugi fmajo samo čloiiL Novi Člaili se sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh isJ podružnicah. Z«df*68Žfše trgovine sov: Gornji Radgoni.Mnr-ski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi« Križevclh, pri Ljutomeru, Radgoni. Ponujamo za točno razpošiljanje samo v cel vagonih ii 98/99 °/o izvirno ameriško najboljše kakovosti modro.gallco (sivi kamen) 128/lSO % izvirni ameriški in angleški 224 2flJedni nairon (iužni kamen) & 99/100 % sicilij»ko ' ' ' ¿A žveplo 'žvepleni prah —_ žveplene "paliic® nadalje: kslomaxe, tiAlofaiiij, nrnlun, borak« «*0% oeetno klMlino, ^arofln, anj(ieik«i in Italianak« Jedernato nil« kakor kemične [tr»ilmete »ur ilrovta« Tiaäe vrat« l«kljiiC!io Ist iprekiiiortklh „ prtih tak. z f^OlEE^T" keintjna Industrijska, Ia ttwNlSlV I (rcoiHit t delniška družba. CENTRALA ^OU Nilifl _ f, Fleischmarkt 'l. Brzojavi: „Orindust" Dunaj. Lastne podružnice: TR8T—GENOVA—BEROLIN—BUDIMPEŠTA. MMrmrihúca in posojilmca r Slivnici pol^&.iuri v posofilniek .^¡¡¡fc redni občni «ftor p^^Emssr- običajnim dttevnhn redom, 9* i Ve bi 'tte'bil ob'naredenemlias** »!tlepiev