Upokojenci, pokojnine in banke
Vsak ima svoj prav
Veliko pripomb — tudi v dnevnem časo-pisju — je bilo v zadnjem času slišati v zvezi s pismom, ki sta ga Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Ljubljanska banka poslali na naslove upoko-jencev z željo, da bi povečali obseg izplače-vanja pokojnin prek banke. Ze pred leti za-četa akcija je namreč letos spomladi dobila trdnejše temelje, ko sta skupnost in banka o tem sklenili samoupravni sporazum in se do-govorili za tesnejše sodelovanje na tem pod-ročju.
Ta način prejemarvja pokojnin pa se kljub koristim, ki jih prinaša tako narodnemu go-spodarstvu kot občanom — upokojencem (in ki jih ne kaže ponavljati, saj je bilo o tem že veliko napisanega), kot vsaka novost ne uveljavlja povsem gladko.
Pri tem naletimo predvsem na dve vrsti pripomb: tiste, ki zanikajo prednosti prejema-nja pokojnine v banki in ki to utemeljujejo s tem, da jim je hoja v banko odveč zaradi oddaljenosti, bolezni in podobno. Taka na-sprotovanja so dostikrat resnično utemeljena.
In tako smo pri naslednji pripombi: veči-na nasprotovalcev namreč meni, da je ali da bo s sklenitvijo samoupravnega sporazuma med Skupnostjo pokojninskega in invalid-skega zavarovanja in Ljubljansko banko po-stalo zanje prejemanje pokojnine prek banke obvezno!
Očiten nesporazum zahteva pojasnilo: upo-kojenci se za prejemanje pokojnine prek ban-ke — na hranilne knjižice ali tekoče račune — odločajo povsem prostovoljno in neobvez-no; niti banka niti skupnost k temu nikogar ne prisiljujeta. Tudi že omenjeno pismo je sa-mo vabilo k sodelovanju in ne morda dekret o uvedbi novega načina izplačevanja pokoj-nin.
Kdor ne more ali se mu ne zdi hoditi po pokojnino v banko, bo torej lahko še naprej vsak mesec pričakoval svojega poštarja ...