KO. 212
Klx
ri$k/i Domovina
amsricam ih mm #Q8mH IN UNOUAO« ONLV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1966
SLOV€N(AH
MORNING K€WSPAK£
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Brifskemu delavstvu se upira grenko zdravilo
Zamrznitev plač in rastoča brezposelnost p o v zročata
nezadovoljstvo.
LONDON, Vel. Brit. — British Motor Corporation, ki producira nekako 40% vseh avto-ftiobilov v Veliki Britaniji in zaposluje blizu 110,000 ljudi, je u-Etavila svoje obrate, ko se je od-Pos z delavstvom zategnil preko ^osnosti. Povod za ustavitev o-t’rata je dal štrajk 190 delavcev ^ Morris Motor tovarni za radi-Storje v Oxfordu. Ti so protesti-Pali s štrajkom proti odpustu 200 Pjihovih tovarišev.
Družba je že pretekli mesec Papovedala, da bo zaradi pada-Pja prodaje morala v kratkem °dpustiti 12,000 uslužbencev. Delavske unije bi rade odpuste Preprečile z uvedbo skrajšanega delovnega tedna za vse delavce, družba je že tako skrajšala red-Pi delovni teden okoli 70,000 svodih uslužbencev in delavcev in 1)8 vidi možnosti za ohranitev ^seh na delu, če se razmere na bgu naglo ne spremene. V avgu-fta je prodaja avtomobilov v Ve-_%i Britaniji padla v primeri z lulijem za 23%, z avgustom lani ^ za 12%.
^lada je uvedla zamrznitev Cen in zaslužkov ter hoče z dru-£imi gospodarskimi ukrepi iz-^leči britansko gospodarstvo iz Zadrege, v katero se v letih po
Novi grobovi
Anton Planinšek
Po dolgi bolezni je preminil včeraj 82 let stari Anton Planinšek s 3448 E. 104 St., doma iz vasi Zagorica, fara sv. Vid pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti, mož Josephine, roj. Glavan, oče Josephine Bayus, Marie Kubik, Anne Miskey, Therese Meehan, Bernadette Kraus, Dolores Murphy, Carol, Anthonyja in Ra}^-monda, 18-krat stari oče, brat Franka. Do upokojitve leta 1949 je pokojnik dela pri American Steel & Wire Co. kot strojnik. Bil je član Društva Bled št. 20 SDZ ter Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
pmzzr-
Spor i Gvinejo resen
Washington je izročil Gvineji vsaj 4 ostre proteste zaradi hišnega zapora ameriškega poslanika v Konakriju. pa ni dobil nobenega uradnega odgovora.
riigi svetovni vojni vedno zno-vrača, ker Angleži dejansko, '0t sami priznavajo, žive preko ^ujih dohodkov. Tovarne in 'rUga gospodarska podjetja so *aradi sorazmerno majhne pro-uktivnosti komaj sposobna tek-^uvati z ostalimi industrijskimi rzavami na svetovnem trgu. e'-“ in bolj trdega dela za isti . ^lužek se skuša angleški dela-
%e
ogniti, če se bo le dalo. Vse
da vsaj za sedaj take poti I’ če naj si britansko gospodar-
stv0
ge.
res pomaga za trajno na no-
^^džarski komunisti na-f^vedujejo “liberalizacijo”
^UDimpešTA, Madž. — Ma-^0^rs^i komunisti bodo imeli 28. ^ embra svoj kongres. Zanj VoP"Vedujei°> da pomenil no-Za madž‘U’sk° tovariši-SiTr °n^res k° namreč odobril
krnice 'od sPod
Sp	za nov politični in go-
arski sistem. Dočim bi go-
že prihodnje leto. hova]VeČja novotarija naj bi bil
Ve - arski sistem prišel do velja-VelSele 1- 1968, bi političen začel
iT’
Vo]ivV°^Vni rod, ki bo dovolil ,?ern> da postavijo tudi svoje 1'adplc*ate’ ako jim kandidatje u-be j. ^frijotične ljudske stran-J1qv 6 d°do po volji. Volitve po bnu ^ istemu naj bi bile že V0cl»Ji marec.
hlic co napoveduje politična ba Dudimpešti. Počakati bo
SaOi i a’ ^aj b° k temu rekel ^ kongres.
V Vietnamu imamo novo skrb: nezakonske otroke ameriških vojakov
SAIGON, J. Viet. — Ko so leta 1958 francoski vojaki zapustili Vietnam, so pustili za seboj tudi okoli 8,000 nezakonskih otrok. Francoska vlada je začela zanje skrbeti in jih je veliko prepeljala v Francijo in tam oddala vzgojnim zavodom. To je trajalo do 1. 1960. potem je francoska akcija prenehala, sedaj jo pa Francija zopet nadaljuje.
To sili tudi našo administracijo, da misli na nezakonske o-troke, ki so ameriški vojaki njihovi očetje. Koliko jih je. ne ve nihče. Dejstvo pa je, da jih imajo zavodi za osirotele otroke zmeraj več in mislijo, da jih bodo dobili še več kot do sedaj.
Sedanje akcije naših oblasti v Saigonu se omejujejo na posredovanje. da pridejo otroci v roke dobrim vzgojiteljem in da pospešujejo vsak sklep nezakonskega očeta, ako hoče otroka a-doptirati. Nekaj takih nezakonskih otrok pa je tudi vzrok, da se oče in mati pozneje poročita; o-trok jenja torej biti nezakonski. Vse te poteze so sicer lepe, toda nroblema na obravnavajo pri korenini. O načrtu za reševanje u-sode takih otrok se torej še ne da govoriti.
Ky odpovedal obisk v ZDA
SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je od-novedal svoj obisk v Združenih državah, predviden za sredo tega meseca, “ker je preveč zaposlen”.
WASHINGTON. D.C. — Ko je ganska policija prijela preteklo soboto v letalu ameriške letalske družbe, ko je pristalo na letališču pri Akri, celo gvinejsko delegacijo, ki je bila na poti v Adis Abebo na konferenco Organizacije afriške edinosti, so v Konakriju za to dejanje označili za sokrive Združene države in dali v hišni zapor tamkajšnjega ameriškega poslanika in prijeli tudi zastopnika Pan American letalske družbe v Gvineji.
Združene države so protestirale pri vladi Gvineje in zahtevale takojšnjo popolno svobodo za svojega uradnega zastopnika in vse drugo osobje poslaništva v Konakriju. Gvineja uradno ni nič odgovorila, je pa že v ponedeljek dovolila poslaniku ZDA svobodno kretanje, med tem ko je poslopje poslaništva ostalo še vedno pod stražo. Združene države so v naslednjih dneh protestirale znova, vendar je Gvineja stražo le omejila, ni pa poslaništvu ZDA vrnila polne svobode. Vanj je udrla drhal demonstrantov in razbila vse, kar je dosegla.
Med tem je poskušal posredovati abesinski cesar Hajle Sela-sije v Gani. da bi ta izpustila 19 orijetih Gvinejcev, med katerimi je tudi zunanji minister. Gana je to posredovanje odklonila. Nato se je posredovanja lotil glavni tajnik ZN U Tant. Gana pri tem izjavlja, da bo 19 prijetih Gvinejcev izpustila takoj, kakor hitro bo Gvineja izpustila preko 100 Gancev, ki jih ne pusti domov. Spor med Gano in Gvinejo ima svoj vzrok v odstavitvi predsednika Nkrumaha v Akri v preteklem februarju. Gvinejski predsednik Sekou Toure je odstavljenega ganskega tovariša in somišljenika povabil v Gvinejo, ga imenoval za sopredsednika, pa mu obljubil tudi vso pomoč, da se vrne v svojo domovino in kaznuje ‘izdajalce’,
“Nebesni pile” se ni ebneseš, kot so igpafi
WASHINGTON, D.C. — Ko so 26. oktobra poslali na pot okoli Zemlje komunikacijski satelit, so upali, da ga bodo “obesili” nekako nad ravnik nad Pacifikom, kjer se ta križa s poldnevnikom datuma. Na tem mestu bi nato lahko služil kot posredovalec za prenos televizijskih slik, radijskih in telefonskih pogovorov med vzhodno in južno Azijo ter Združenimi državami.
Komunikacijski .satelit, ki so mu dali ime “Nebesni ptič” — “Lani” po havajsko, je krožil o-koli Zemlje, kot so predvideli. Ko so pa hoteli njegovo pot o-koli Zemlje uravnati tako, da bi “visel” vedno nad isto točko njene površine, raketa, ki naj bi ga tja poslala, ni delovala, kot so predvideli. Satelit tako ne more vršiti svoje prvotne naloge. Upalo pa, da ga bodo mogli uporabiti vsaj za zveze med Havaji in celinskimi Združenimi državami. Pa še to le nekako 4- ure na dan.
Brežniev udari! po Kini
MOSKVA, ZSSR. — Leonid I. Brežnjev, glavni tajnik Komunistične partije ZSSR, je v splošni razlagi sovjetske politike o-stro udaril po rdeči Kitajski, ki onemogoča skupni nastop komunističnega bloka v Vietnamu, pa zagovarjal istočasno odkrito sodelovanje s svobodnim svetom, ki ga Kitajska zavrača.
Brežnjev seveda ni našel nobene dobre besede za Združene države, vendar so . bili njegovi napadi na nje sorazmerno umir-ieni. Vodnik sovjetske KP je pokazal na skupne napore komunističnih držav na nedavni konferenci v Moskvi za mir.
Diplomati iz vzhodnoevropskih držav pripovedujejo zahodnim tovarišem, da sklepi konference v Moskvi zadnji mesec še dolgo niso bili tako ostri, kot bi lahko kdo sodil po uradnih izjavah. Govore tudi o verjetnosti sporazuma z Zahodom, morda z Zahodno Evropo, če že ne z Združenimi državami.
ZIMA PRIDIVJALA Z VSO SILO NAD VEČJI DEL OHIA
V zahodnem delu države Ohio je padlo do 10 palcev snega, na tisoče avtomobilov je obtičalo na cestah in v nekaterih predelih države so zaprli zaradi zametov in snežne vihre šole.
CLEVELAND, O. — Letos nas je zima obiskala nenavadno zgodaj in takoj z vso močjo. Sinoči so imeli zahodni predeli države Ohia že do 10 palcev snega, pri tem pa snežni vihar, ki je ponekod divjal z brzino 55 milj na uro, še ni prenehal. Tekom noči je snežni metež segel preko našega mesta dalje na vzhod, vendar tu nismo dobili snežne odeje. Sneg je padal med dežjem imse je večinoma stopil, le tu in tam ga je nekaj obležalo. Napovedujejo, da bo snežilo še ves dan in da bo do večera tudi v našem predelu padlo do 3 palce snega.

/z Clevelanda in okolice
Tudi Poljakom bo gradil Fiat avtomobile
Na tisoče motoristov je obtičalo na zasneženih cestah na področjih okoli Findlayja, Daytona in Cincinnatija. Šole, ki so poslale otroke domov, so jih sprejele za čez noč, ko busi niso mogli dalje in so se vrnili. Del šolarjev je prenočil na okoliških farmah. Na področju Celine je padlo 10 palcev snega. Bil je to moker, težek sneg, ki je trgai telefonske in električne napeljave. V Miami Valley je bil položaj “strašen”. Po poročilu iz Pique naj bi obtičalo vzdolž cesta v okraju Miami preko tisoč motoristov. V okraju Montgomery je nešteto avtomobilov zdrčalo v obcestne jarke zaradi nepreglednosti. Ko so jih prišli tovornjaki iskat, je prenekateri od njih sam obtičal v jarku. Cestna državna policija je označila položaj na področju Groen-villa za “izven nadzora”, avtomobilistom je priporočila, naj se ustavijo in počakajo na bližnjih farmah. Na področju Massillonr so se zamašili kanali in je prišle do poplav kleti in cest. Podoben je bil položaj v Alliance.
V Toledu so imeli ponoči palcev snega in napovedujejo za danes vsaj še dva palca novega V delu mesta obstoji nevarnost poplave, če bo dalje snežilo ali deževalo. Policija poroča, da so na področju Fremonta do 18 palcev viski snežni zameti zaprli Rt. 51 pri Elmore in U.S. 20 pri Woodvillu. Okoli 4 palce snega so dobili ponoči v Cincinnatiju. Sneg ni bil omejen samo na
VARŠAVA, Polj. — Poljska je
sklenila s podjetjem Fiat v Ita- Ohio, snežna vihra je segla dalje •ot^je Nkrumah označil sedanjo Rji dogovor o zgraditvi tovarne na jug in vzhod v osrednje Ap-
vlado v Gani.
Daleč od morja
PHILADELPHIA, Pa. — To mesto leži ob sotočju Schuykill in Delaware rek in je od bregov Atlantika oddaljeno 100 milj.
na Poljskem, ki bo izdelovala avtomobile po Fiatovi licenci. Fiat bo vložil v poljsko podjetje 30 milijonov dolarjev. Nova tovarna bo delno v obratu že leta 1968, leta 1970 pa bo letno zgradila okoli 70,000 avtomobilov.
palache. Tako so dobili v Hunts-villu v severni Alabami 4 palce snega, v Louisvillu v Kentucky pa celo 8 palcev.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Reams kritizira, Rhodes se hvali
CLEVELAND, O. — Kako bi kar sam sestavil odgovore. Trdil tudi moglo biti drugače. Demo- je, da ohajsko podpiranje reve-kratski kandidat za guvernerja | žev ne krije niti stroškov za golo Reams vodi opozicijo, guverner | življenje, da je ohajska država Rhodes pa vladno stranko. Se edina med večjimi industrijski-
• ;• - * -
■ u
Vremenski prerok pravi:
NpJ"0’ sne£ in dež. Najvišja ^2. j-j ^nra 38, najnižja ponoči anes zjutraj ob šestih je 2a^0mer na Hopkins leta-
• —— -— I -l..M-ttifc,.i. -ib.)	1
mm

torej ne moreta strinjati prav v nobeni stvari, vsaj v dnevih vo-livne borbe.
Če nič drugega, se Reams odlikuje po vnemi in vztrajnosti. Že cele tedne “grize” republikanskega guvernerja in stopnjuje svojo kritiko. V torek zvečer si je na primer privoščil v Pai-nesvillu guvernerjevo socijalno politiko. To je res Rhodesova bolna točka in zato se je Reams lahko razbohotil. Stavil je Rho-desu kar štiri kočljiva vprašanja: kaj je s podpiranjem revežev, kaj je z minimalno mezdo v Ohajski državi, kaj misli guverner o “pravici do dela”, odnosno o paragrafu 14b in kaj je s politiko podpiranja brezposelnih. Reams je vedel, da mu guverner ne bo odgovoril, zato je
mi državami, ki nima lastnega zakona o minimalnih mezdah, in da Rhodes nasprotuje podpiranju brezposelnih.
Na shodu je govorila še cela vrsta demokratskih kandidatov, z originalnimi idejami se pa ni nihče odlikoval.
Med tem se je guverner prevažal s svojimi sodelavci in republikanskimi kandidati čisto blizu Painesvilla kar v avtobusu in iskal stike z volivci. V večje govore se pa pri tem ni spustil.
Zato je pa nedavno postavljeni državni avditor Cloud agitiral po severnovzhodnem delu naše dežele in razlagal, kaj vse je Rhodes napravil dobrega za našo državo. Pripovedoval je, kako je Rhodes po 1. 1963 inve-
stiral v državne akcije poleg cest skoraj $200 milijonov, kako je šlo skoraj $200 milijonov samo v prosvetne namene, da je Rhodesova administracija vtaknila v avtomobilske ceste $309 milijonov in da jih bo prihodnja 4 leta še $918 milijonov. PD vsem tem Rhodes ni zvišal davkov, si je pomagal s posojili v zneskih $240 milijonov in $290 milijonov. Cloud je tudi povedal, da je pod Rhodesovim režimom začelo delati v ohajski državi 688 novih tovarn, od teh je 311 v okraju Cuyahoga. Novih delovnih mest je pa nastalo 126,000.
Ima pa Rhodes tudi malo smolo. Te dni bi bil rad slovesno priključil znano avtocesto 1-71 na clevelandsko W. 25 St. Vse je bilo pripravljeno, pa se je nekaj zataknilo, namesto slovesne o-tvoritve ta teden bo samo skromna prihodnji teden.
Čisto druge težave ima ravna-
telj glavnega volivnega urada v našem okraju. Urad ima samo 1,000 glasovalnih strojev, dočim je volišč veliko več. Poleg tega tehta vsak stroj 470 funtov, ga ni torej mogoče hitro in lahko prevažati. Povrhu je treba še skrbeti za skladišča in zanje plačevati najemnino. Prevoz in skladiščni-na pa močno obremenjuje že itak pičel proračun glavnega volivnega urada. Da bo zadrega še večja, ni malo takih volišč, kamor volivnih strojev ni mogoče prepeljati brez večjih sitnosti in stroškov. Miller je naračunal, da bi prihranil $113,000, ako bi se mu posrečilo, da bi glasovalne stroje pustil kar na voliščih do prihodnje rabe in plačeval $12 letne najemnine. Niso pa vsa volišča prikladna kot skladišča.
Dočim bodo torej skrbi kandidatov in agitatorjev končane 8. novembra ponoči, se bodo za Millerja šele začele.
Angleški hm pdeteii nasproti ruskim Set^iom
LONDON, Vel. Brit. — Ruski izvidniki, posebno bombniki vrste Bizon, ki lahko lete zelo daleč, krožijo redno v bližini Ve-hke Britanije tekom svojih poletov nad Atlantikom. Pretekli teden so se Veliki Britaniji približali v taki meri, da so se dvignila angleška lovska jet letala in poletela proti njim. Rusi so ^e nato odmaknili od Velike Britanije.
Angleški jet lovci so ruska letala še nekaj časa “spremljali”, lato pa so se vrnili na svoja o-oorišča. Angleški vojaški krogi ■e zaradi takih ruskih poletov ne 'eze prehudo, pravijo, da prav lobro služijo za vajo njihovim ovskim letalom. Ta imajo dolž-'ost, da se dvignejo, kadar pokaže radar, da so v bližini Veli-e Britanije ali da lete v njeno mer neznana letala.
Rusi preskušajo angleško ra-larsko obrambo ne le v zraku, mpak tudi na morju. Tudi ruke “ribiške ladje” se namreč edno kažejo v bližini britanskih •bal.
Zlata poroka—
V nedeljo, 6. novembra bosta Mr. in Mrs. Joseph Modic s 1246 Norwood Rd. praznovala svojo Jato poroko z zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 10.30 dopoldne. Poročena sta bila pri Sv. Vidu 5. novembra 1916. Mr. Modic je prišel v Ameriko z Velikih Blok leta 1907, Mrs. Modic pa iz Cerknice pri Rakeku leta 19-16. Mr. J. Modic je bil zaposlen do svoje upokojitve leta 1950 pri Fisher Body na Coit Rd. Zla-toporočenca imata hčerki Mrs. William Tomc in Mrs. John Petrovič ter 7 vnukov in vnukinj. Mr. in Mrs. J. Modic čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Tz bolnice—
Mrs. Frances Lindič s 3544 E. i 80 St. se je vrnila iz bolnice in !se zahvaljuje za obiske, darila i:n pozdrave.
General Von Hom kritizira upravo ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— 7sakih par let pride na trg ta tli ona knjiga, ki pove, kakšna e stvarnost za kulisami v admi-ustraciii ZN. Pred leti je dosti orahu dvignila knjiga nekega ;rskega diplomata, sedaj je administracijo pošteno okrtačil švedski general Von Horn, ki je bil poveljnik ZN čet v Kongu, ob izraelski meji in končno v Temenu. Nikjer se pa ni počutil lobro, kajti osebje ZN je po njegovem vse kaj drugega kot vzor
Moskva ustanovila svojo banko v Švici
ZUERICH. Šv. — Švicarski bančni krogi stojijo pred novo uganko. Počemu je Moskva u-stanovila v njihovi deželi lastno banko z obratnim kapitalom nad 300 milijonov dolarjev? Banko m formalno ustanovile: moskovska Državna banka. Banka za zunanjo trgovino in Delavska banka.
Rusi trdijo, da se bo banka posvetila le pospeševanju trgovine med komunističnim in svobodnim svetom in da bo posebno vpoštevala interese C o m e c o n družabnic. V Švici se pa bojijo, da bi banka utegnila imeti tudi druge namene, na primer trgovanje z zlatom in devizami itd.
Nekateri napovedujejo, da bo banka imela tudi dosti težav. Bo namreč edina banka, ki bo imela kapital v svobodnih devizah, teh oa primanjkuje vsem članicam Cornecon. Hotele bodo naravno čim več posojil od nje. Za take akcije je znesek $300 milijonov veliko premajhen. Bančno politiko bodo naravno odrejali v Moskvi in ne v Švici.
Castro pravi: več kmetijstva, manj Marksa!
HAVANA, Kuba. — Castro je bil zadnje tedne na deželi, da vidi, kako napreduje njegovo kme-soštenosti, pridnosti, discipline! tijstvo. Kar je pa videl, mu ni td. Višjim uradnikom očita za-j bilo vse všeč. Ugotovil je na jubljenost vase, občutljivost, ve- primer, da je na deželi v knji-’el j e do intrig, nesposobnost, pa j garnah več knjig o marksizmu udi nagnjenje do veriženja, ti-; in leninizmu kot o kmetijstvu, mtapstva, udejstvovanja na'Zato je napisal za glavni stran-'rnih borzah, vohunstva in ko- kin dnevnik oster napad na ku-
'upcije. ZN akcijo v Izraelu o-lisuje kot cirkus, akcijo v Je-nenu pa kot burko, ki je ni me-
hansko agrarno politiko.
Rekel je svojim agitatorjem in zaupnikom, da je treba kmetom
jel več prenašati in je zato raj-1 dati več strokovne literature o e demisijoniral. Dobro besede (umnem kmetijstvu kot pa o
Marksu. Voditeljem strankine
oa ne privošči tudi delegatom "aznih novopečenih članic ZN. Pravi, da so zainteresirani na dobrem življenju in da samo gledajo, kako bi imeli čim večje dohodke. Pri iskanju denarnih virov pa niso ravno tankovestni.
Knjiga še ni prevedena na angleški jezik, je tiskana v švedščini; zato si v ZN še niso ustvarili sodbe o njej. Gotovo bo pa tam hudo završalo, kajti general Von Horn ima velik oseben ugled tudi zunaj švedske in ZN in nihče ne dvomi, da res misli tako, kot je napisal.
Bodi previden in pazljiv, pa •e boš izzognil marsikateri nesreči!
propagande je bilo menda vroče, ko so to brali v dnevniku Gram-
ma.
Peiping obliubil znova pomoč Hanoiu
PEIPING, Kit. — Zunanji minister maršal Cen Yi je na sprejemu v alžirijskem poslaništvu \ razgovoru s časnikarji zavrnil v Manili objavljeni mirovni predlog in obljubil Severnemu Vietnamu polno kitajsko pomoč v vojni. Istočasno je kritiziral Sovjetsko zvezo in njene satelite, ki da pripravljajo pot k miru v Vietnamu v korist “ameriškim imperialistom”.
iMElliKA IlOalOVlIM
ffFjtGy*


8il? St. Glsir Avs. -- HSnderaon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor; Mary Debevec
NAROČNINA:
'£,3 Združene države:
$16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months L anada and Foreign Countries:
$12.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
<111^ ^
No. 212 Thurs., Nov. 3, 1966
Dileme jugoslovanskih komunistov
V Gorici izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je 13. oktobra letos ■prinesel pod gornjim naslovom sledeči članek, ki bo brez dvoma zanimal tudi naše eitatelje.
Z odstranitvijo Rankoviča in njegove skupine z oblasti je ponovno stopilo v ospredje vprašanje o vlogi komunistične partije v državnem političnem in upravnem sistemu, ki je že dolgo tlelo pod pepelom, a si nihče ni upal odkrito priti z njim na dan. Vleklo se je namreč že od leta 1960 dalje, kot je dejal Edvard Kardelj na zadnjem zasedanju o-srednjega odbora Zveze komunistov Slovenije. Po njegovem je brionski plenum zelo odkrito opozoril na resno krizo v delovanju Zveze komunistov. Vprašanje, ki se postavlja jugoslovanskim voditeljem, je naslednje; praksa je neizpodbitno dokazala, da stalinistični sistem istovetenja partije z vsemi organi državne oblasti ne gre več. Tako pojmovanje vloge komunistične partije nujno zahteva centralistično ureditev in vladanje z administrativnimi ukrepi od zgoraj.
Ko so pa jugoslovanski voditelji spričo posebnih razmer, v katerih se je po sporu s kominformom znašla Jugoslavija, sprejeli vrsto ukrepov v smeri liberalizacije gospo darstva, so morali ta kurz tudi ideološko utemeljiti, da ne bi bi izpadli kot navadni empiriki. Izdelali so tako imenovani sistem samoupravljanja, katerega namen je decentralizacija oblasti in uprave. Nekaj korakov v tej smeri je bilo storjenih na področju gospodarskih in drugih skupnosti, ven dar so tudi tu bile velike težave, kot priča primer Ranko-yiča.
V tem času so se znatno izboljšale življenjske razmere, kar je sad milejše carinske in notranje politike. Letos je npr. Jugoslavija bila sprejeta v GATT (mednarodni sporazum o carinah zahodnih držav) ter na stežaj odprla vrata tujim turistom.
Vsi navedeni ukrepi, ki so omogočili dvig življenjske ravni, so sprožili mehanizem ukrepanja, ki je partijo potisnil v stran. Logična posledica je prepričanje večine ljudi, da je za procvit države poglavitna industrijska .specializacija in strokovni kadri. Praktično vzeto, medtem ko se je v gospodarstvu nekaj premaknilo, je politični sistem ostal nespremenjen in se zato stalno spopada z novo stvarnostjo. Na gospodarskem področju je dopusten neke vrste pluralizem in s tem konkurenca, na političnem življenju je pa partija obranila absoluten monopol. Ker se pa politični sistem in gosoodarstvo medsebojno pogojujeta, se nujno postavlja vprašanje reforme tudi političnega sistema.
Ker se partija ni še znala dosledno prilagoditi tej logični zakonitosti, je zašla v samovoljstvo in stagnacijo, tako da sami komunisti ne vidijo več jasno, kakšna vloga jim še pritiče v novi stvarnosti. Njeni starejši člani se zadovoljijo z uživanjem sadov blagostanja, mlajši pa so v raznih oblikah zavzeli negativen odnos do nje.
Prav vloga komunistične partije je danes glavni problem jugoslovanskih voditeljev, ki se zlasti po Rankoviče-vem odžaganju javlja zelo akutno. O tem so razpravljali na raznih republiških plenumih in tudi na zadnji, tj. peti seji plenuma Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila v začetku meseca v Beogradu.
Zadrski profesor Mihailov je rešitev iz te dileme videl v dopustitvi opozicijske politične socialistične organizacije, kar je po sedanji ustavi formalno dopustno. Toda šel je predaleč za pojme komunističnih ideologov in so ga zaradi tega obsodili. On je vprašanje pogumno rešil tako, da mora vloga Zveze komunistov slabeti. Kardelj, Tito, Todo-rovic in drugi pa hočejo z novimi prijemi okrepiti vlogo partije. Kardelj je na plenumu Zveze komunistov Slovenije pred kratkim dejal: “Ni treba dokazovati, da ne more nihče zamenjati vodilne vloge Zveze komunistov. Slabiti Zvezo komunistov bi bilo isto kot odrekati se odgovornosti za usodo socializma v naši deželi.” Z drugimi besedami: vloga partije ne sme slabeti, temveč mora ostati, vodilna ne samo teoretično, ampak tudi v vsakdanji praksi.
Tito je dejal: “Smo revolucionarna partija in še zmeraj v revolucionarni fazi našega razvoja. Zato imamo pravico uporabiti vsa potrebna sredstva, da zagotovimo pravilno smer socialističnega razvoja.”
Kot vidimo, smo še precej daleč od teoretične možnosti, da bi se lahko razvil kakršen koli politični pluralizem. Po mnenju poznavalcev razmer s tem še ni rešen problem odnosov med političnim in gospodarskim sistemom, kakor tudi ne problem demokratizacije političnega sistema samega. Kardelj sam, ki je po eni strani dopustil demisijo vlade, če ji skupščina odreče zaupnico, je pa po drugi strani dejal, govoreč o vlogi SZDL (Socialistična zveza delovnega ljudstva), da njena higtvena vloga ni izbira kandidatov (kar so doslej zatrjevali), temveč le vodenje volivne propagande.
Kandidate naj torej določa po svojih ljudeh v socialistični zvezi sama partija.
Kot se zdi, je za vodilne komuniste jasno, da morajo ohraniti politični monopol. Ali se bo dalo dolgo zapirati oči pred stvarnostjo, ki je taka, kot je? To je pa drugo vprašanje, ki ga razne reorganizacije ne bodo rešile.

BESEDA IZ NARODA
Spominska s¥@eai!csS cfe 20-Setmd smrti
generala L. Rupnika
CLEVELAND, O. — Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi v nedeljo, 13. nov., popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. spominsko pro-siavo-komemoracijo v spomin in počastitev generala Leona Rupnika, ki so ga komunisti pred 20 leti — dne 4. sept. 1946 — po strahotnem telesnem in duševnem mučenju, zasramovanju in poniževanju ustrelili po vsej verjetnosti v Gramozni jami v Ljubljani.
Naj ta ali oni med nami presoja delo pokojnega generala med vojsko in revolucijo kakor hoče — dejstvo je, da bi brez njega in njegovega žrtvovanja slovenski narod v takozvani
val so ga vozili po ljubljanskih ulicah v kletki, da je nahujskana množica komunističnih priganja- diana University Medical School
nezku zobe.” Danes jih ima smrkavec več kot jaz, zato sem se pa tako vznejevoljil, ko sem oni večer slišal: “Ljubi Bogec, daj, da bo kmalu zapadlo veliko snega.” Ponovil sem lansko grožnjo, da bo takoj šel od hiše, kdor bo še enkrat molil za sneg. Seveda mi je bilo takoj žal trdih besed, ampak preklicati jih nisem hotel.
Pred tedni sem bral v časopisju, da se je znanstvenikom In-
čev pljuvala vanj in ga sramotila. Toda čas dvajsetih let je dokazal, kar je general Rupnik vedel že takrat in preje: Komunizem je naj večja nesreča za slovenski narod in ves svet! Kako hudo je naš narod plačal svojo lahkomiselnost in jo še plačuje! Lik gen. Rupnika in vseh protikomunističnih borcev pa postaja vsak dan lepši in svetlejši.
Vabimo slovensko javnost, da se udeleži komemoracije in s tem dokaže, da dvajsetlenica smrti gen. Rupnika ni pozabljena, še manj pa njegova krvava žrtev, kakor tudi žrtve vseh naših bratov ne bodo nikoli pozabljene, temveč nam bodo vedno v ponos in dokaz, da je slovenski narod imel može, ki se niso bali
Ljubljanski pokrajini doživljal j	Za ^
se strahotnejse m težje case -
tako od strani okupatorjev, Nemcev, kakor tudi od komunistov, ki so tiste težke ure izrabili za svojo revolucijo. V dneh čudne negotovosti in strahu po septembrski italijanski kapitulaciji ni biio človeka, ki bi jasno in stvarno presodil položaj. Turjak, Grčarice, Veliki Osolnik in druge naše postojanke so živ in žalosten dokaz za to. Narod je bil takrat brez odločnega političnega in vojaškega vodstva, zato so se vrstile katastrofe druga za drugo in bi se gotovo še, da se ni žrtvoval gen. Rupnik. Žrtvoval je svoje ime, svojo osebo, da narodu prihrani še strahovitejše žrtve v tistih dneh obupa in morije. V nekaj tednih je organiziral Pokrajinsko upravo in kar je glavno — iz razbitin protikomunističnih enot je ustvaril prvo slovensko vojsko — Slovensko domobranstvo. Poveljstva mu okupatorji niso zaupali, ker so se bali njegovih zmožnosti in njegove poštenosti, kar bi jim pri njihovih načrtih morda ne hodilo prav.
General Rupnik je bil zaveden Slovenec in veren Slovenec! Ni imel govora, da ne bi omenjal slovenstva in slovenske domovine! Naj omenimo samo stavek iz njegovega zadnjega pisma svoji družini in svoji ženi: “Sem srečen in ponosen, da sem Slovenec! Bog živi! Navzlic vsem zanikanjem bo živel večno in mali slovenski narod z njim in v njem, dokler mu bo ostal zvest!” To so besede moža, njegova oporoka, pa tudi pravi obraz njegove duše, njegove veličine. V najtežjih trenutkih naše zgodovine se je izpostavil, se je žrtvoval in v danih okoliščinah reševal, kar se je še rešiti dalo. Bil je odločen protikomunist, ker je komunizem poznal kot malokdo. Na Slovensko domobranstvo je bil Donosen — ponosen, ker so se domobranci izkazali kot odlični vojaki, še bolj pa zato, ker so prinesli v naše dolenjske in notranjske vasi spet neko zakonitost, mir in zaupanje. Zadnje mesece pred koncem vojske je bil od Mihajloviča imenovan za njegovega načelnika štaba za vse protikomunistične edinice, ki so se oz. se bodo zadrževale na slovenskem ozemlju.
Za pokojnega generala je bil gotovo največji udarec to, da so bili slovenski domobranci in slovenska vojska tako na strahoten način izdani in poklani. Po tem strašnem dogodku se je zdelo generalu, da mora tudi on za svoj narod doprinesti še poslednjo žrtev — dati svoje življenje!
Kaj so komunisti počenjali z njim, ko so ga dobili v roke, ni
Slava jim!
Odbor DSPB Tabor Cleveland
Forošif® zta Triglav'
CLEVELAND, O. — Jesen je tu, zima bo prikimala, to je čas priložnosti, da obiščemo kako prireditev, ki jih je v slovenski sredini Clevelanda vedno dosti.
Pri zboru Triglav so tudi člani Društva Nanos št. 264 SNPJ, zato je naša dolžnost, da se udeležimo banketa za 50-letnico obstoja tega društva, ki bo 12. novembra v Slov. narodnem domu na Denison Ave.
Naslednji dan, 13. novembra, je štiriletnica obstoja Kluba slovenskih upokojencev za Newburgh v Slov. narodnem domu na E. 80 St. Smo člani tudi tega kluba. Mislim, da ni organizacije, pri kateri bi bile seje tako dobro obiskane kot so prav pri Klubu upokojencev. Kadar imajo letni banket, se jih zbere 500 in celo več. Imajo pridne članice, ki rade volje delajo. Klub pa tudi ne pozabi na to delo. V poletnem času imamo izlete. Letos smo bili v Kanadi, drugo leto pa se bomo popeljali kam drugam. Skupaj in po domače se zabavamo, dokler in kadar smo pri zdravju. Ko sem bila na seji, je bilo objavljeno, da je poklonil Klubu $5 Anton Gorišek. Hvala lepa v imenu kluba! Dokler bomo delali tako složno, bo klub napredoval.
Obiščimo obe prireditvi!
Zbor Triglav ima letno samo en koncert. To ne zadostuje za kritje stroškov, zato smo se odločili, da poskusimo dobiti nekaj v društveno blagajno po drugi poti. Pomislite na zbor in na njegove potrebe, ko vam bo kdo od njegovih članov ponudil v prodajo listke!
Naš pevec Frank Culkar iz Parme je tako zaposlen z gradnjo novih hiš, da je res težko. Vsem bi rad ustregel, pa ne more. Tako delo pozimi ni mogoče. Zato mu odpustimo, da ga zdaj ni k vajam, bo pa pozimi bolj vestno bodil.
Kmalu bo tu letni koncert, še je čas, da se zboru pridružite, da bomo skupaj zapeli, skupaj nastopili in se veselili uspeha.
Anna Jesenko, por.
Ka!mmJ$ke vesli
Cleveland, O. —
“Zima, bleda starka,
bo snega nasula ..
Otroci ga že težko čakajo.
človeka, pa še ta dva bosta šla ko vidi, da tisti ljudje, katere vo-lačna spat.	[limo v razne javne urade, so či-
Ne bi bilo prav, ko bi pozabil nitelji vsega našega življenja, ži-omeniti, da prireja Društvo SPB veti, obnašati, izpolnjevati razne v Clevelandu svojo jesensko ve- določbe in postave, dobre ali selico v soboto, 5. nov., v Sloven- j slabe za nas, plačevati davke, to skem domu na Holmes Ave. Bo- j vse moramo. Zato je potrebno, gatini večkrat darujejo velike J da se bolj zanimamo za volitve vsote dobrodelnim organizaci- 1 in politiko, ker drugače bomo iz-jam, da si s tem potolažijo vest. Jgubili zlato ameriško svobodo, Vrzimo tudi mi večkrat nam eno-: ki se še zdaj tako razlikuje od ma kako drobtino Lazarju, ki je vseh drugih dežel po celem sve-
naše krvi in je bil brez svoje krivde pahnjen pod mizo. Zlasti kdor se ne more udeležiti sobotne prireditve, naj ne pozabi n^ invalidski fond.
Mecan
posrečilo iznajti in uspešno preizkusiti mehanično srce. Verjetno ni več daleč čas, ko bodo dobri tretjini ljudi, ki imajo težave s srcem, vstavili tako umetno srce. Ko bo pacijent plačal račun, bo dobil potrdilo s serijsko številko novega srca. Ko je sinoči naša tako grozno vpila nad
mano. da nimam srca, sem si za-| r, . v . . . ,	. ... T, , imur. Zato je razumljivo, da pod-
zelel takega potrdila. Kar pod	J	J	^
nos bi ji ga pomolil in bi morala
utihniti, tako pa ...
Brsi doki!? i® gre
Cleveland, O. — Da brez dobrih šol ni mogoče dati mladini dobre izobrazbe, je jasno vsako-
V soboto sem se po dolgem času spet malo ustavil pri Ferdu.
Ko sem vstopil, je ravno zvrnil kozarec črnega vina in priznati1
>	A	»ovujc j.aE>i/iiu auiDOVU, je vt
moram, da ima dobi o kapljico. issenmann priporočil (Do tega zaključka sem prišel,; teklo ne(jeijo
ko sem ga opazoval, kako se oblizuje.) Ko ni nehal trditi, da v manj kot eni uri časa lahko izpije dva galona takega vina, sem se hotel na hitro posloviti, ker pač za neumne šale nisem bil razpoložen. Pa je zaklical za menoj, naj mu prinesem dva galona in če ga pred mojimi očmi ne izpije v manj kot eni uri, mi vrne denar za štiri galone.
Ni poteklo četrt ure, ko sem bil nazaj z vinom in kar se je nato zgodilo, me je skoraj sram povedati. Ferdo si je namreč natočil kozarec iz prvega galona, meni pa naročil, naj pazim uro. Ko ga je izpraznil, me je vprašal, koliko časa je vzelo za prvi kozarec in napisal na kos papirja: 4 sekunde. Meni pa je svetoval, naj drugi dan spet pridem, nato pa vsak večer okrog sedmih, dokler ne bosta obe galon-ski steklenici prazni, nakar bomo sešteli sekunde.
Skušal sem se nasmejati in ko se mi tudi to ni posrečilo, sem vedel, da ni moj dan. Počutil sem se kot tisti filmski igralec, ki je kupil materi za rojstni dan papigo, ki je govorila v sedmih jezikih in je plačal za njo 10,000 dolarjev. Ko je pomislil, koliko zabave bo imela mati vsa prihodnja leta s papigo, mu ni bilo nič žal denarja. Zvečer jo je poklical po telefonu in vprašal, kako ji je všeč “ptič”, in ko mu je odgovorila, da tako okusnega mesa še ni jedla, je revež padel v nezavest.
Ali tisti hribovec, ki je dve leti hranil denar, da bi kupil zlato ribo in ko se mu je želja izpolnila, je bil tako navdušen, da je naslednji dan kupil še eno, večjo ribo, ki pa je bila veliko cenejša. Ko je naslednje jutro ugotovil, da mu je velika riba pojedla majhno, je storil, kar bi bile morale storiti jeruzalemske žene pred dva tisoč leti: zjokal se je nad samim seboj in svojo neumnostjo.
Da bi zasukal pogovor v drugo smer, sem vprašal Ferda, če ve koliko znamk po dva centa je v enem ducatu. Vedel sem namreč, da mi bo malo odleglo, če bo odgovoril, da jih je šest. Ko je rekel dvanajst, sem z izgovorom, da me doma čaka večerja, vstal in odšel. Pa nisem nič zaloputnil z vrati, ker tega užitka mu nisem privoščil.
Frank in Dušan iz Euclida se odpravljata v P e n n sylvanijo nad srne. Oba imata prvovrstno orožje, opremo pa tako, da menda samo “šnirenci’ za vsak par čevljev stanejo po 11 dolarjev. Velika pojedina bo v soboto, 10. decembra. Na večerjo so vabljeni vsi iskreni prijatelji, ki so nad vsak dvom prepričani, da bosta naša junaka dobila vsak svojega srnjaka, ali pa vsaj oba ene-
pirajo vse na javno korist misleče ustanove in organizacije, pa tudi večina razgledanih posameznikov predloga za izdajo bondov v korist javnega šolstva. Čeprav ima clevelandska škofija svoje lastno šolstvo, je vendar
pre-
katoliškim voliv-
cem, naj glasujejo za ta dva predloga (13. in 14.).
Šolstvo mora biti v soglasju : napredkom znanosti in z živ ijenjsko ravnjo dežele, če naj bo uspešno. Ne mladina ne njeni starši nočejo zastarelih in razpadajočih šolskih poslopij, temnih zanemarjenih učilnic, kot smo jih poznali pred desetletji. Vsakdo hoče vse lepo, moderno in prijetno, dokler ni to vezano stroški zanj. Kakor hitro pa je treba v ta namen tudi nekaj odriniti, je pa takoj polno pomislekov in ugovorov. Starejši volivci, ki nimajo več svojih otrok v javnih šolah in ne svojih vnukov, pravijo, le čemu bi naj glasoval za nove šole, ko pa bo to zvezano za mene z novimi davki. Le čemu naj plačujem to za druge, saj jaz in moji novih šol ne potrebujejo!
Tako utemeljevanje in tako sklepanje je hudo sebično in ne kaže nobenega razumevanja za splošno korist, je podobno tistemu, ki je dejal: Kaj me briga, če po moji smrti še raste trava ali ne! Jaz jo itak ne bom gledal!
P. P.
-o—
kauidaf za
državnega postaja v Wlsestislna
'i 1
MILWAUKEE, Wis. — Minulo je že 35 let, odkar je Slovenec iz Milwaukeeja zastopal prebivalce našega sedanjega 12. okraja v glavnem mestu Wisconsina Madisonu. Takrat ta okraj še ni bil tako obširen, toda živelo je v njem veliko število Slovencev. Imenovan je bil ta del mesta peta varda. Pozneje so mestni o-četje meje te varde razširili in združili z 12. okrajem, kjer živi veliko število poljskega naroda. Danes je to 12. varda. Ta okraj, v tedanji manjši obliki, je zastopal takrat Slovenec John Er-menc, ki je bil izvoljen v 1. 1930 za dobo dveh let.
Potem pa kar nič več! Naš narod je vendar dober, razumen, pošten, delaven in zmožen v marsičem posebno še v gospodarstvu, toda preskromen, pre-ponižen. Navadno slišimo: Eh, j kaj bi se vtikal v politiko! Gle
' rlsr
tu.
Zanimivo in poučno bi bilo, ko bi se nekdo iz popolnoma nesebičnih in nepristranskih namenov polotil raziskovanja, zakaj hodi sedaj tako majhno število državljanov-volivcev na volišče. Na primer ob naših zadnjih primarnih volitvah je šlo volit le o-koli 30% volivnih upravičencev. To se pravi, od vsakih sto je o-stalo doma 70. Ali ni škoda in velika potrata nam dane svobode?
Teh par odstavkov sem napisal, da bi opomnil naše dobre Slovence državljane, volivce, ki žive v 12. okraju, v Milwaukee, da gredo na volišče, v TOREK, 8. NOVEMBRA, in volijo po svoji vesti za razne kandidate, priporočam pa posebno, da volite JOHN-a SOBA za poslanca 12. okraja. On, oziroma še bolj njegovi starši, so bili zelo dobro znani med nami, zdaj že med pokojnimi. John Soba je tudi zelo znan med tu rojenimi Ameri-kanci, je član mnogih klubov, star 31 let, služil je vojaščino dve leti v Koreji, je član cerkve sv. Janeza in član društva sv. Janeza KSKJ.
Na pobudo Republikanskega kluba 12. okraja si je sestavil geslo in program, katera pridno osebno raznaša v vsako hišo, kjer je s svojim priljubljenim obnašanjem povsod p ri j a z n o sprejet.
Tako se na kratko glasi:
Za Boga, deželo in Vas!
1.	John Soba pripozna pravico vseh prostih ljudi, da se borijo proti komunističnemu nasilju.
2.	Moja naj večja skrb je, da se zboljšuje in drži moralno stališče mladine na najvišji io najčistejši stopnji.
3.	Deloval bom za znižanje davkov na hiše in posestva, ki so zdaj v Wisconsina eni izmed najvišjih v deželi.
4.	John Soba je proti zidanju javnih stanovanjskih hiš ua južni strani mesta, ker niso potrebne, so predrage in ljudje jih nočejo. Te stanovanjska
hiše bi samo zvišale že previsoke davke in bi to bil° stalno težko breme za davkoplačevalce. Zakaj bi zaprav' Ijali za nekaj, kar ni potrebo0 in ljudje ne marajo.
Volite Johna Sobo v torek.
5.	novembra!
Jos. Matoh
IZ NAŠIH VRSt
Elk River, Minn. — Velesp0' štovani! Prav lepa hvala za op0 zorilo, da nam poteče naročnio3 na nam tako dobrodošel čascp^' Takoj Vam jo pošiljamo zope^ za eno leto.
Prav lepa hvala za ves ^aS trud, ki ga imate z urejevanj®111 časopisa, ki nam vedno krajs3 čas in nam prinaša zanimbe svetovne in domače novice. Sm° res popolnoma, zadovoljni s tem. kar nam pošiljate.
Iskreno pozdravljamo vse Pr Ameriški Domovini, posebno in go. Lipovec, ki sta nas 1960 obiskala.
Družina Mike Kralji0
leta
Predlanskim sta moja starejša
dva po večerni molitvi navadno čo, prepričan pa sem, da se bosta ali vendar, kdor se količkaj
ga. Osebno jima želimo vso sre-1 damo na njo kot na kakšen greh,
treba posebej opisovati. Kot ži- dostavila: “Ljubi Bogec, daj Ja- tiste pojedine udeležila samo dva nima za današnje razmere, lah-
Fort Erie, Ont. — Spoštovanj urednica! Lepa hvala za °bveS ^ lo o poteku moje naročnine dnevnik Ameriška Domovin3-Tu Vam pošiljam nadaljno n3, ročnino, saj je list naš najbo 1 slovenski prijatelj, ker ve prinaša v naše domove lep0 zanimivo branje.	v ^
Vam, cenjenemu urednis ^ sotrudnikom in bralcem Pra lep slovenski pozdrav!
Mary Bracnik

^^XXXXXXXXZ^XXXXXXXX^itkXTyYItxTTYTTTyTTTYYTgggTTTTTl
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
^ros je šel stikat v senco pod ukve. Ravs je prenehal trgati
tneso in je čakal. Gros je bil od lli?ga le še nekaj korakov. Pes ni bil voljan pripustiti k ple-^ še koga drugega in je naen-rat zarenčal in zagrabil tako °gotno za kost, da je zaškrtala. ^os se je prestrašil. Vsak bi Se- Zbežal je in kričal: “Medved, faedved!” Sekiro in puško je vr-^ proč in se pognal v veje sa~ kotile smreke.
Podgošar ga je hotel še bolj °Plašiti. Zarenčal je kakor togo-vfcn medved in za njim sta za-lomastiti in rentačiti tudi °klukar in Marko.
, ježita, cel brlog jih je,” je lcal Gros na smreki.
,<-elo Ravsa so premotili ovča-'P da je stisnil rep in stekel jjaVzdol proti Šimnu in Jaku. atlta pa pred njim v skok, v farsko bajto. Zaloputnila sta in jih podprla.
. Ovčarji so še malo porentačili u Polomastili potem pa odšli na Jezerca.
ugo jutro še pred dnem so ^ eii pastirji šimna in Jaka pri j^Vršnici. Hlastno sta pila mrz-. vodo; užejalo jih je žganje.
. se je hotel postaviti pred j. ‘cko, sedaj ga je skrbelo, če se p Zvedelo, kako so bežali. Gros jj, Se je oglasil pri ovčarjih in j/ Posvaril, naj nikar ne gonijo ^°^javor, kjer cel brlog medve-°v oblega Vršičnikovo žrebe.
kolena so se toiki ovčarji so se smejali, ko je odšel, je zložil pa pesem od med-‘a in psa, Grosa, Šimna in a- Vsi so se je naučili peti
takt,
J°ža Ved
^ki
p s° se namenili, da se strupeno
Norčujejo.
❖
J
5^avolj0 dežja in mrzle burje j. Prihajali ovčarji že med ted-s tropi na Reber. Marko je ž termina, sobote, in ostal p ja dva dni sam na Jezercih.
°dlipnikovo Ančko je Marko-^trtna bolela, ker je dobro ve-^.a> da zaradi nje Marko noče
, gnati domov. Znala si je poi-
$kat.
1 taka dela, da je bila veči-Vsv.V sarna. Nerada se je pogo-

'Pia
z drugimi in ni marala.
*rjala ^ hi •
A- 1 Jo kdo opazoval v zami-
gaeilosti: “Nalašč mi nagaja. Naj
o^kar ne skrbi, se mu bom že §Plla;>
k0rnnila se je, kako so jo po-sjj t dražili, ko je Marko obe-, ^Pi ovci veliki zvonec: “Ali bjj.j 0 Prinesla s planine? More-W Pa Marko premenil zvo-{it ’ Sai je tretjinek tudi kravam ^ezal vence. Oh—.” tiejjg9.1113 -te °Paziia> da Ančki ni Prav, pa se ji ni posrečilo,
°d nie’ kai i° mori: “Z
,0r^ sta si prišla navzkriž takn j.1 ^tmna. Saj je bolj prav Pio s prepustila'je Ančko saka °1- Pri tropu na Jezercih Piarko premišljeval, kaj ^ko • ^'n^ki> k° se sreča z njo.
111 tako in tako. Ko se je ^k0°S °Vil °d koč, spet ni vedel
v0teh^a 'te prepuljevala na njivi cVz v °’ ko je v soboto pripel Podlipnikov veliki zvo-kohjp arko ni zavriskal, ni za-
‘i’p
“kj^'taaa! Aan-čkaaa!” ^ivi^^Pi ne vidi, da sem na
ileb^ez mek na zele-
'“r tn zastavil trop v pašo. t^jatj . di hotelo še sonce pona-^laki' je skozi okno med v* Se ^?SVettt0 na Markov trop ° tjalo od opranih belili
'1'e veselo oblajevai ip ’ t je prišla naproti bralnic a odžene zvečer ovco in
taP6 d0 C? §las
Irri0v- Otrok je vzklikal
5 hjiVoSri0’ da je Ančka slišala
kil atiiea
j. a f>r0pe Umlrlla psa, se obr-(jpkli tr0k-P°^u’ napravila z ro-kpa;., Orlo in poklicala:- “Aan-
Marko je molčal.
Ančka se ni odzvala Manici, kakor bi je ne bila slišala: “O, ve, ve, da sem na njivi, pa se ne oglasi. Morebiti je pa njemu prav tako hudo, kakor meni. Ali pa še huje.”
Zadela je jerbas in naglo odšla domov. Po jedah so se preletavale in krakale vrane.
Skozi Krnice je prizvonkljal Podlipnikov trop. “Bum, bum bum,” je pripel veliki zvonec mimo hiše. Ančka se ni mogla več premagati. Pogledala je skozi okno. Marko je prav takrat spustil jarce skozi leso na dvor. Goo!” se je tiho začudila. Prva je šla njena ovca z velikim zvoncem in ves locenj je bi ovit v zakasnelo gorsko cvetje: “Če mu nisem smela voščiti srečne planine, ko je gnal čez Vrh, ga pozdravim, ko je prignal nazaj v ovčjak. Kdo mi more braniti!
Odšla je na dvor. Pred skednjem se je vzpel k njej Volkun. Pobožala ga je, pritisnila svojo stavo k njegovi in gledala Marka, ki je zapiral ovčjak.
Marko je šel k njej. Odrinila je psa in ponudila roko ovčarju: ‘Marko!” Hotela je še reči: “Vesela sem, da si srečno prepasel planino.” Ko sta si pa pogledala v oči, se je nagnila in mu poše-petala: “Ti — moj fant!”
Marko je stisnil njeno roko, pogledal naokrog, če ju kdo vidi, spustil robevnico na tla, poteg-nil Ančko k sebi, jo objel in poljubil: “Ančka! Deklič moj!” Podlipnica se je tako začudila, ko sta se Marko in Ančka prismejala v kuhinjo, in je Anč-ka nesla robevnico, ne Marko, tako začudila, da je pozabila odzdraviti ovčarju. Obrnila se je k Ančki:
“Kaj nista skregana?”
“Sva bila, pa nisva več in nikoli več ne bova. Kaj ne, Marko?”
“Nikoli več, Ančka.”
“Kaj pa bo Šimen rekel?” “Briga me Višnarjev. Marko je moj fant.”
“Atu to ne bo všeč,” je pomiš-ijevala Podlipnica.
“Ga boste že pogovorili. Saj Je moja mama.”
“Hm!” Podlipnica je skomizg-nila z ramami.
Marko pa je prijazno stopil k alej: “Dober večer, mama! Bog daj, mi odzdravite in roko mi dajte. Prignal sem s planine.” “Bog daj, Marko!” Tesno ga je prijela za roko, kakor bi mu ho-;ela reči: “Fant, le drži se! Jaz sem z vama.”
V	kuhinjo je planil Volkun. Veselo je zacvilil in ni vedel, kateri bi se bolj prilizoval, Ančki ali Podlipnici.
DREVJE SE OBLETA
Po stogovih se je sušila jeda :n veter je vrtil pred branami za ptiče razobešena strašila. Na njivah so najpridnejši že pulili in obrezovali repo in korenje in ga s konji in voli v koših vozili v repnice in kleti. In iz zelnikov je bilo zelje do redkih glav, ki sc se še trdile, že posekano.
Volar Žorga Boštjan, črednik Lukež Komar in Rotijin Tevž niso več gonili tropov na pašo. Goved se je pasla na otvezilu, raztresena po mejah in detelji-ščih, in je dolgočasno mukala, če niso živine predolgo prebili.
V	jatah so se preletavali po strniščih drobni ptiči selivci od njive do njive, vedno proti jugu, da se čimprej umaknejo za kukavico, kobilarjem in lastovkami zimi.
V	lipah so stegovale vratove in krakale vrane, se pozibavale na vejah in prhutale ter prožile orumenelo listje v travo.
V	listju pod grmi so brskali kosi in pošumevali strnadi, ki niso nič več kakor pomladi povpraševali: “Si ti kaj mooja?” in odgovarjali: “Sem, sem.”
(Dalje prihodnjič.)
Iitaljssska p@fšSIia nadzira klavelandska javne šali
Cleveland, O. — Podpisani William J. Kennick, odvetnik in bivši profesor gospodarstva in nedavni kandidat za kongresnika v 20. volivnem okraju, poziva volivce Clevelanda, naj glasujejo proti School Issue 13 in School Issue 14, ki predvidevata [okoli 100 milijonov dolarjev za 'gradnjo šolskih poslopij in za kritje tekočih izdatkov za šolstvo. Kennick izjavlja, da naj bi glasovali proti izdaji bondov za 66 milijonov in proti dodatni davčni nakladi, $4.00 na $1000 (Issue 14) iz sledečih razlogov:
1.	Poraba 100 milijonov, predloženih v School Issue 13 in School Issue 14 bi bila nekaka naklada za javno podpiranje. Krajevno obdavčevanje je neprimerno za financiranje novih gradenj v obsegu 100 milijonov za korist tisočev belih in črnih, ki ne morejo plačati davkov v odnosu na njihovo število, ki so prišli v Cleveland iz številnih drugih držav v zadnjih nekaj letih. Ta silen priliv novega prebivalstva je dejanski vzrok gneče, slumov,; razširitve šolskega sistema etc. in samo zvezna vlada je sposobna reševati tako stisko.
2.	Litvanci, Poljaki, Slovenci, Italijani in druge narodnostne skupine bi naj vse glasovale proti School Issue 13 in School Issue 14, ker ne dobe poštenega in odgovarjajočega deleža med šolniki. Čeprav plačujejo okoli 75% davkov, imajo le 7% učnih mest. Izmed okoli 5000 šolnikov je le okoli 15 Slovencev.
3.	Clevelandski šolski sistem je pod nadzorom kolumbske politike. Državna zakonodaja, ki je pod nadzorom malomestnih in podeželskih politikov, daje vse pravice za izbor učiteljstva superintendentu šolstva, šolski odbor je dejansko le izvrševalec njegovih odločitev. Šolski odbor ne stori nič za napredek narodnostnih skupin, ki so brez odgovarjajočega zastopstva v šolskem odboru. Vse to pomeni, da so javne šole v Clevelandu pod nadzorom učiteljev in upraviteljev izven našega mesta, ki prejemajo visoke plače. Mr. Darian Smith pomožni, superintendent za osobje, je tudi izven mesta.
4.	Kozmopolitanske ali narodnostne skupine naj bi glasovale proti Issue 13 in Issue 14, ker je šolska administracija Clevelanda do njih pristranska. Izbor učiteljev se vrši na temelju zaupnih m tajnih informacij in govoric med osebnimi oddelki raznih sol. Ta sistem omogoča administratorjem, ki so doma izven mesta, zapostavljanje narodnostnih kandidatov za učna mesta. Pod tem sistemom je v šolah Clevelanda na tisoče učiteljev izven mesta. Paul W. Briggs, superintendent, je nedavno dejal, da na-
bira njegov oddelek učitelje v 40 državah. V tej zvezi bi bil potreben odgovor na sledeče vprašanje:
natius višjo šolo in študiral nato na John Carroll in Western Reserve univerzah. Odvetniški u-rad ima v National City Bank
Zakaj Mr. Briggs ne skuša do- poslopju. Poročen je z Joan biti šolnikov med klevelandski-) Fronchowiak in je faran pri ka-
mi narod nostnimi skupinami, saj te končno plačujejo vse račune? Ali osebni oddelek še vedno pravi narodnostnim kandidatom, naj gredo izven mesta iskat učiteljske službe?
William J. Kennick
Kandidat Frank M. Gorman obljublja delo za napredek okraja
toliški fari sv. Mihaela.
Sodnik Charles W. White se priporoča v volitev
Cleveland, O. — Sodnik Charles W. White je dobil 20. oktobra letos priznanje za svoje delo na področju United Appeal ustanov in nalog. Pri volitvah 8. novembra je kandidat za sodnika prizivnega sodišča 8. okrožja. Podpirajo ga odvetniška zbornica, delavske unije in oba mestna dnevnika.

Izvrsfno, poceni, domačo VEČERJO
bomo spet imeli v soboto,
5. novembra v BARAGOVEM DOMU
Deliti bomo začeli ŽE PO PETI URI popoldne.
Sodnik J. L. Angelotta se priporoča volivcem
CLEVELAND, O. __ Frank M. Gorman, od leta 1959 okrajni komišener, je v torek pri volitvah znova kandidat na to mesto. Izkazal se je kot sposoben in vesten javni uradnik. Po poklicu je odvetnik, ki je študiral na Western Reserve in Harvard univerzah, v letih 1937-1938 pa kot izmenjanec tudi v Nemčiji. Tekom druge svetovne vojne je nil kot pilot bombnega letala v Veliki Britaniji.
F. M. Gorman je uradni demokratski kandidat, ki zasluži polno podporo in glasove vseh razsodnih volivcev. Zagotavlja, da bo kot v preteklosti tudi v bodoče vestno in nepristransko delal za korist celega okraja in vseh njegovih prebivalcev.
Kandidat je poročen in živi s svojo ženo Mary Lou in 4 otroci na 2825 Coventry Road.
nem odboru. Ko je zapustil mestni svet, je bil imenovan v Industrial Commission Ohia, kjer je odločal o višini odškodnine ponesrečenih delavcev in sodeloval pri določanju pravil za varnost uposlencev. Kasneje je bil v Ohio State Board of Parole.
V izvolitev ga priporočajo od-
Moškl dobijo delo
HELP WANTED — MAT.K
Janitor
part time, 25 hours per week. Evenings. $1.50 per hour. Cleveland Aquarium, EX 1-1527.
____________________________(213;
Livar
Izkušen v bronu in aluminum pritiskanju in nepritrjeno delo. HOFFMAN BRONZE & ALUMINUM 1000 Addison Sd.
,	(217)
David T. Matia demokratski kandidat za okrajnega avditorja
Cleveland, O. —- David T. Matia je demokratski kandidat za avditorja okraja Cuyahoga pri volitvah 8. novembra. David je sin znanega okrajnega sodnika Felixa T. Matia in je sedaj državni senator Ohia. V državni zakonodaji je sedaj skupno že 8 [let. V državni zakonodaji je predložil nižje davke za stanovanjske domove v primeri z zgradbami za tovarne, trgovino in druge posle. Njegov predlog je republikanska večina zavrnila.
Kandidat Matia ima program za urad okrajnega avditorja, ki po njegovem mnenju lahko veliko stori v korist javnosti.
David Matia je končal St. Ig-
Cleveland, O. — Sodnik John L. Angelotta želi ostati na okrajnem sodišču, kamor ga je imenoval guv. J. Rhodes lani. Tedaj si je izbral za svojega bailifa bivšega policijskega poročnika Jacka Dudeka. Angelotta je študiral na Western Reserve in končal Marshall Law School. V drugi svetovni vojni je bil pri ma-rinih v prekomorju. Je poročen in ima 8 otrok.
V izvolitev ga priporočajo odvetniška zbornica, delavske unije, oba mestna dnevnika in razne bratske organizacije.
Sodnik H. T. Marshall bi rad ostal na svojem mestu
Cleveland, O. — Sodnik Har-iry T. Marshall na Cuyahoga o-krajnem sodišču je že dolgo v javni službi. Bil je 18 let član mestnega sveta Clevelanda in je bil v mnogih odborih, ki so delovali za napredek mesta. Bil je vodnik manjšine v zakonodaj-
Experienced furniture finisher and handler, 25 to 40 years. Can finish scratches on new furniture. Understand English. Mr. Lewis.
OHIO FURNITURE 6321 St. Clair Ave.
_____________(x)
Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi, pokojnina. GREAT LAKES MFG. DIV. Monticello blizu Green Rd. Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno. M.-F.
(212)
vetniška zbornica, delavske unije in oba angleška dnevnika mesta.
Sodnik John J. McMahon ponovno kandidira
Cleveland, O. — Po 25 letih odvetništva je postal John J. McMahon okrajni sodnik. Kot odvetnik si je pred raznimi sodišči pridobil sijajen glas in bil znan kot “odvetnik odvetnikov”. Študiral ju na John Carroll University in končal pravo na Western Reserve Law School. Skozi leta je znan kot vnet delavec v javnih organizacijah, poklicnih in socialnih.
Johna J. McMahona priporočajo v izvolitev odvetniške zbornice, delavske unije, časopisje in razne bratske organizacije.
-------o------
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev!
Ženske dobijo delo
Belo za žensko
Iščemo žensko za splošno hišno delo, likanje, 1 ali 2 dni v tednu, $11.00 dnevno. Kličite 464-9549.
(213)
MACHINISTS
T8E SLERLMS PNEUMATIC Tool So.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
HELIJ! - KYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HSRIZOEITAL BORIS 1SLL3
TURRET
Linns
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
MALI OGLASI
Grovewood okolica
Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400.
_________________________00
V najem
Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico zgoraj, plinski furnez, na 6210 Bonna Ave. Vprašajte spodaj.	(212)
V Euclidu
Lake Shore Blvd. v fari sv. Viljema, lepa zidana duplex hiša, posamezni kleti, posamezni dovozi, in garaže. Dobra investicija. $32,900.
Beverly Hills okolica
V Euclidu, zidana semiranch hiša, priključena dvojna garaža, 3 spalnice, družinska soba, samo 10 let stara. Kličite za sestanek, da vidite to krasno hišo.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(214)
Naprodaj
' Colonial hiša, 3 spalnice, v zelo dobrem stanju, pri Lake Shore Blvd., in St. Jerome okolica. Kličite 531-0045.
(27 okt. 3 nov.)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA I ZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
RADIAL CULLS
VESELA TROJICA Skladatelj Jerry Herman z dvema igralkama zvezdnicama iz predstav njegovih del. Na levi je Angela Lansbury iz “Mame”, na desni Ginger Rogers iz “Helloy Dolly”.
NUMERICAL
C0NTR9LLEB
MACHINES
DOBRA PLACA od ure in DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dcp. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Emplover
(212)
Stanovanje iščeta Dve upokojeni osebi iščeta stanovanje z dvema spalnicama okolici Neff Rd. pri E. 185 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče 531-5705.	(2i3)
Soba se odda Lepa soba za dekle, ki dela v bližini Five Points. Kličite 541-7070-	(213)
Hiša naprodaj
Za 2 družini blizu cerkve sv. vida na 6206 Schade Ave., po zmerni ceni. Kličite 391-8084.
—(3,4,8,11 nov)
Lastnik prodaja Se lahko takoj vselite v hišo v Grovewood okolici, enodružinska, 3 spalnice; ena spalnica in kopalnica spodaj, 2 spalnici in kopalnica zgoraj; moderna kuhi-nja> jedilna soba, stanovanjska soba, vse bakrene cevi, poplo-ščena tla v kleti in kopalnica. Nizki davki. Nedavno prenovljena. Kličite KE 1-8035.
Mara Husova:
Živa plamenica
“Ljubi Miro, tuje zadeve se me nič ne tičejo, veš! Imam s seboj dovolj opravka.”
“Kar tako sem ti hotel povedati.”
“Zakaj se veseliš tuje bolečine?”
“Zaslužil je; pa naj trpi!”
Zala je skomizgnila z rameni. “Kar sta si skuhala, bosta tudi jedla.”
“Naravno!”
“Nekaj loncev sem pripravila za najino gnezdo. Koliko si ti prihranil?” je grenko vprašala, da bi obrnila pogovor drugam. Še dolgo sta kovala načrte za opremo in za vse, kar je imelo priti. Zala je potlačila vase svoje gorje in bila trdna, da gre do kraja. Muhasto življenje jo je postavilo med dvojno zlo. Izbrala si je manjše.
Drugi dan je na poti v urad srečala Rudo.
“K tebi sem namenjen. Zala, prosim te le za nekaj besed!”
Kolena so ji klecnila. “Si še vedno tukaj?” je komaj dahnila.
“Nocoj odidem. Ali se spet vrnem. Gotovo je. Prestavljen bom semkaj.”
Njej se je zazibalo pred očmi. 2e je hotela prošnja čez njene listnice: “Nikar, Ruda, če me imaš res rad!” Toda ponos je zmagal.
“Kakor veš, prijatelj!” je dejala mrzlo, da se je sama začudila zvoku svojega glasu.
“Zala, jaz vem, da me imaš še vedno rada! Poslušaj! Tudi jaz sem zaslužil del sreče.”
“Stran! Še ta teden se poročim! Zbogom!” je odšla s hitrimi koraki.
Ruda je obstal kakor vkopan. Občudoval jo je. “Zakaj, zakaj sem jo zgubil?” ga je stiskal obup, porojen iz lastne krivde.
“Zalka, počakajte!” je zaklicala za njo hiteča gospa Julija. “Kaj? Vi jokate?”
“Nič hudega! Znanec se vrača domov, pa mi je težko, ker ne
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HEILP
CHILD CARE
Lite Housekeeping. Stay or Go. Working Mother. Melrose Park area 453-8100
|F ” r	(212)
MALE HELP
TOOL MAKERS MACHINISTS. PUNCH PRESS SET-UP
M. J. PASKY, ENG. C.
4606 W. 21st St. Call OL 2-0461
(212)
DISHWASHERS — 5 day wk. Mon.-Fri. 7 am.. - 4 p.m. Exc. Pay. Steady. Uniforms, Meals, Vacation Plan. Ins. furn. Apply in person at HOWARD JOHNSON’S, Rand & River Rd., Des Plaines. Mr. Redman 827-9204
(213)
PLATERS — PLATERS HELPERS Full time - Days,
Part time - Evenings.
SKILD PLATING CORP.
1516 N. Kilpatrick	227-0262
(212)
morem z njim”, je skoraj izdala svojo skrivnost izmučena Zala. Julija jo je dolgo molče gledala. Potem ji je hitro in zaupno rekla:
“Vem, da moja sladka tovari-jšica ravna zmeraj, kakor je prav.”
Zala je osupnila: Kaj sluti Julija?
“Vem, da vam je hudo. Sami ste, daleč od' svojih, nikogar ni, ki bi mu lahko zaupali stiske svojega srca pred tako usodnim življenjskim korakom. Človek se mora sprijazniti s samoto in se opirati le nase.”
Hvala Bogu! Uganila je moje omahovanje, a vzroka ne ve, se je oddahnila Zala.
“Res je tako in hvala vam za razumevanje!” se je zahvalila Zala in pomislila: Lahko je tebi, ko imaš Korena in otroke.
Tako se je zgodilo, da je stopila Zala pred oltar s težkim srcem. “Gospod, ne zavrzi popolnoma svoje nevredne hčere!” je bila tisti trenutek vsa njena molitev.
Svoje starše je kratko obvestila: “Poročena sem in srečna!”
Znanci so ju spremili na postajo. Odpotovala sta k njegovi materi.
13.
V Ljubljani se je zbrala vsa žlahta, da si ogleda in pretipa obleko in značaj nove sorodnice. Prišle so že davno. pozabljene tete in stari strici. Na postaji sta brata pričakala mladi par ter ga peljala domov med pogostim vzklikanjem in čestitanjem. Miro je plaval v sreči. Zala je mirno ocenjevala svake in prišla prav kmalu do pravilnega zaključka: Naši pristni malome-ščani, majhni ljudje z vso smeš-
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
EXPERIENCED
Ooif Winders
TOP RATES Also
Will [train girls for
Usseitilfy & iasfiine Work
GOOD PAY PLUS BONUS Steady Work Apply in person or call MR. BILL RYAN
TfflWEG Transformer Go.
3261 N. Milwaukee 282-8700
(212)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP
Newly remodeled, doing excellent business. Priced to sell. Leaving for Europe. Long Lease. Sun. & Holidays closed. TO 3-9382.	(213)
PRINT SHOP
Offset & Letter Press complete with
plate making equipment. E-Z terms.
1924 S. Leavitt	733-1466
(212)
FEMALE HELP
GRADUATE NURSES
STARTING SALARY $502.67 PER MONTH
5% differential for 3 to 11 shift; 10% differential for 11 to 7 shift. Opportunities for promotion. Excellent fringe benefits.
Write Helen M. Greanya, R.N., Director of Nursing
i Flint General Hospital
|	765 East Hamilton	Flint, Michigan
f	(212)
no gosposko navlako in dobrimi, ukoreninjenimi lastnostmi, ki jim niso v škodo.
“Oh, Zalka! To je torej naša nevesta! Postavno dekle!” se je razveselila mati Zaline lepe postave. “Saj sem vedela, da ima naš Mirko dober okus. Da veš, Zalka, koliko deklet je pogledovalo za njim, tudi bogate. Ali moj sinko si je sam najboljšo izbral.”
“Ponosna sem nanj!” je rekla Zala, da je sploh nekaj rekla.
“Saj si tudi lahko! Taka pamet in znanje! A položaj!”
“Da, da, mama, srečna sem!” Strašno težko ji je bilo, ko ji je šla z jezika beseda ‘mama’. Privaditi se moram, čeprav mi ni prav nič všeč, si je zabičala Zala.
“Miro, pojdiva malo v hribe! Kdo se bo ves čas vrtel po tej megli”, je rekla Zala možu, ko sta bila sama. “Sonca in prostranosti hočem!”
“Če tako želiš, bodi”, se je kislo vdal mož.
“Mama, Zala bi šla rada na izlet. Pa pojdem z njo, čeprav mi prav nič ni do strmin in kozjih steza”, je potožil sin materi svojo nejevoljo.
“Kaj še! Sestri sem obljubila, da jih jutri obišeta. Saj me ne boš postavila na laž, kajne, hčerka moja?”
“Če je tisti obisk tako nujen in če vi tako želite, ostanem doma”, je popustila Zala.
“Predpoldne imam tudi jaz obisk; pojdem kar sama, če ti ne moreš z menoj.”
“Kam pa misliš?” “Prijateljico, sošolko imam, ki je tu v službi.”
“Če lahko opraviš brez mene, kar pojdi. Tudi jaz bi rad obiskal sošolce in prijatelje.” “Prav. Do kosila bosta oba doma in popoldne pojdemo k teti Luci”, je pritrdila mati. “Kaj pa naj pripravim za kosilo?”
“Kar; hočete, mama. Nisem prav nič izbirčna,”
“Kaj pa ti, sinko?”
Sinko je začel naštevati priljubljene dobrote. Zala ga je nejevoljno poslušala.
“Z vsem ti bo postreženo!” je hitela mama v kuhinjo razlagat kuharici sinove sladke želje.
“Ali ni naša mama imenitna?” je vprašal srečni soprog svojo ženo.
“Da, ljubeča mamica je. Še vse preveč ljubeča se mi zdi. Ti pa si ji našteval vse mogoče reči, ki morajo biti za kosilo na mizi. Prav nič nisi skromen.”
“To ti ni všeč? Saj je mama vsa srečna, če ji razodenem svoje želje.”
“Nisem vedela, da je zate jedilnik tako važna zadeva.”
Mož jo je začuden pogledal: “Kam cikaš?”
“Prav nikamor.”
Sitna si. Ali si utrujena?”
“Da, od vsega sem že utrujena!”
“O, naša nevestica pa ni nič kaj dobre volje”, je stopil v sobo mlajši svak.
“Glava me boli”, se je izgovorila Zala.
“Kaj pa, z Maksom sva sklenila, da vaju povedeva v mesto. ‘Pri mostu’ je imenitno vino. Za nocoj sta naša!” je veleval svak.
Miro se je vrtel kakor na žerjavici. Rad, tako rad bi sprejel bratovo vabilo.
“Zalka, ali res ne moreš z nami?” jo je vprašal s prošnjo v očeh in v glasu.
“Aha, že vem, kaj vama je, golobčka. Otresla bi se naju rada, da ostaneta sama.”
Zala je zardela. “Motiš se! Oba poj deva pokušat tisto slav no vino. Kajne, Miro!” Mož jo je hvaležno pogledal in objel bi
jo bil, da sta bila sama. “Roča-! dvignil glavo srednji Vran.
kajte, da se preoblečem. Potem pa gremo”, je rekla.
“Ti, Miro!”
“Kaj je?”
“Nikdar nisi zaslužil take ženice”, je ugotovil odkritosrčni brat starejšemu.
Miro je sprejel njegovo sodbo za naj večji poklon. “Kaj, ali ni ko iz sanj vzeta?”
“Vražjo srečo imaš!”
“Pa sem se tudi potrudil, da sem jo ujel”, je samozavestno
Medtem je vstopila Zala, pripravljena za odhod. “No, gremo ali ne?” je zapel njen glas na vratih.
“Pa kmalu se vrnite!” je spre-
mila mati otroke do vrat.
Vrnili so se proti jutru. Bratje j dobro okajeni, a Zala z resnic* nim glavobolom.
(Dalje sledi)	^
iMM
V	BLAS SPOMIN
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG, OČE IN STARI OČE
John Sesek, st.
Odšel je k Gospodu 2. novembra 1965.
Dolga je bila Tvoja bolezen in veliko si pretrpel. Sedaj pa uživaj večni mir in večna luč naj Ti sveti. Mi pa se z žalostnim srcem spominjamo na Te in krasimo Tvoj grob s cvetjem, dokler ne pridemo tudi mi za Teboj.
Žalujoči:
žena PAULA
sinova JOHNY in EDWARD snahe MARY, DOROTHY in ELSIE vr.uki in vnukinje
V	starem kraju brat ANTON Cleveland, 3. novembra 1966
EUCLID POULTRY
V zakigi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD
549 EAST m STREET. EUCLlD
BAKER
KE 1-8187

JOS. ŽELE IN SINOVI
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
POGREBNI ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152ml STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
~	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	|
IZVOLITE
EUGEIE
JUDGE
SAWICKI
To
GOfifMGN PIBS mmi
IZKUŠEN - KVALIFICIRAN IMA 24 LET JAVNE SLUŽBE
Thomas P. Burke, Sec’y. - 18313 Flamingo Ave.
“ “ rss velik kongresnik!”
IZVOLITE PONOVNO
Michael L FEIGHAN
ZA KONGRESNIKA 20. DISTRIKTA
Pohvaljen od predsednika Johnsona in podprednika Humphreya, nosilec neštetih odlikovanj in spomenic za izredne zasluge kot eden od desetih vrhunskih ameriških kongresnikov.
John W. McCormack, predsednik Predstavniškega doma, je pisal kongresniku Feighanu 6. aprila 1966 tole:
NAŠ PRIJATELJ
Dragi Michael
Vi ste sodelovali s predsednikom Johnsonom in z menoj za odobritev naprednih zakonskih predlogov, za kar smo Vam zelo hvaležni.
Na važnem polju imigracije ste delali neutrudno z demokratskim vodstvom in administracijo pri uzakonitvi izredno pomembnega zakona, ki sedaj omogoča združitev tisočev družin.
Vi ste resnično “ljudski kongresnik”
Z vsem spoštovanjem pozivam volivce Vašega okrožja, da Vas ponovno izvolijo in Vem s tem omogočijo nadaljevanje Vašega izrednega dela v Kongresu. ’
Izvolite ponovno kongresnika Michael A. FEIGHANA — RESNIČNEGA in ZANESLJIVEGA prijatelja
NARODNOSTNIH SKUPIN!
ODOBREN DEMOKRAT
Feighan for Congress Committee Edv/ard J. Kovačič, predsednik 7308 Hecker Ave., Cleveland, O.
ELECT...
JUDGE
L
FUERST

CSMNINt PLEAS COURT
s Judge, Municipal Court (6 years)
* State Legislator
(6 years)
murnu L FUERST
Neil J. O’Donr.ell, Chmn., 6511 Fir Ave.
fiaiTJC^^OVMTtaiMeMT^^^^^WtlTfcA^DVMTtaCMSNT
MUTICAI ADVERTISEMENT	TCOriCAi. ADVERTISEMENT
POLITICAL ADVERTISEMENT____________PBUTICAl ADVERTISEMENT
POLITICAL ADVERTVSEMINT	POLITICAL AOVtRTISI^ttNT
t>4ENj
VOTE FOR YOUR CHILDREN
VOTE FOR CLEVELAND
SCHOOL ISSUES 13 & 14
I
m

CITIZENS COMMITTEE FOR SCHOOL ISSUES 1380 E. 6th ST.; MICHAEL ANN1SON, Secretary