I * Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah h I Z n VeUa za vse leto - • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List . slovenskih delavcev V Ameriki, rThe krgest Slovenian Daily b Hie United States. Issued every day except Sundays ana legal Holidays. 75,000 Readers. in TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 91. - STEV 91. NEW YORK. THURSDAY, APRIL 17, 1C-24. — ČETRTEK, 17. APRILA, 1924. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII. NAJNOVEJŠA RAZKRITJA V ŠKANDALU Brookhartov kojnitej je, cul presenetljivo povest o graf tu, ohijski politiki in butleganju. — Parolirani kaznjenec je pripovedoval o pomiloščenju in kupčijah z žganjem. — Mannington ni hotel pričati. — Razprava o butlegarstvu z oficijelnim dovoljenjem. < -- Washington, D. C.. 16. aprila. — Ime C. Bascom Sicilija, privatnega tajnika predsednika Coolidge-a, s:o včeraj prvič imenovali v razpravah posebnega senatnega komiteja, ki preiskuje uradno poslovanje prejšnega generalnega pravdnika Dauglierty-ja. To se je zgodilo v teku zelo pestre povesti o graftu. dovoljenjih za jemanje žganih pijač iz vladnih skladišč v povračilo za kampanjske prispevke, o ohijski politiki, butleganju z oficijelnim odobren j eni ter o podkupovanju v namenu, da se izposluje pomiloščenje zveznih jetnikov. Cecil H. Kcrns, kaznjenec iz Atlanta jetnišniee, ki je bil paroliran. je prisegel pred Brookliartovini komitejem, da mu je eden Gondorfov. članov notoriene sleparske ban-de povedal, da je ganga plačala $25,000 "nekemu odvetniku, ki je v zelo tesnem stiku z Mr. Slempom" in da je bil vsled tega pomiloščen na koncu dveh let, čeprav je bil obsojen na pet let. To je tajnik Slemp danes zvečer na kratko in odločno zanikal. Rekel je: "Ta povest je preveč podla in smešna da bi razpravljal o njej. Do danes nisem še nikdar ničesar čul o teb dveh ljudeh." Priča je izpovedala, da je bil obsojen eden bratov < iondorf pod imenom Fred (irant na pet let ječe in da je prišel v Atlanta. dočim je bil Kerns tamkaj. »ward Mannington, prejšni gostitelj v 4'Zeleni hiši na K cesti*', ni hotel včeraj pričati pred Brookliartovini komitejem, vsled česar bo uvedeno p rot i njemu postopanje radi omalovaževanja. Njegov odvetnik je izzval avtoriteto senata in komiteja, da prislili človeka k pričevanju. Generalni pravdnik Stone je včeraj namignil, da bo odrejena skorajšna obravnava proti senatorju Wheeler-ju na temelju obdolžitve. dvignjene v Montani. Formalno aretacijo senatorja pričakujejo v par dneh. Senator Wheeler je bil včeraj še vedno aktiven v komiteju. Komite j je poslušal z začudenjem povest Kernsa, j >aroli ra nega kaznjenca. Čeprav je trdil Kerns, da je videl brzojavko odvetnika, s katero se je obvestilo Gondorfa, da bo izpuščen, se vendar ni mogel spomniti imena odpošiljatelja. Kekcl pa je, da se je oproščen je izvršilo natančno na dan kot je bil omenjen v brzojavki in da se je glasilo iiiHi nekako tako kot Taylor. "Dobil sem vtis," je nadaljeval, "da je to neki nov mož. ki ima vpliv pri administraciji in da ni eden starih." Krožila je tudi povest o notoričnem članu narkotičnega kroga v Ohiju. po imenu dr. Johnson, o katerem je rekel kaznjenec, da je čul. da je bil izpuščen vsled vpliva Walter Browna, prejšnega progresivnega voditelja v Ohiju in sedaj načelnika skupnega kongresnega komiteja za reorganizacijo eksekutivnih departmentov. Ko je prišla stvar na polj«? butlegarst va. s katerim je bil kaznjenec intimno spojen, je postala priča dosti bolj natančna. Kems je trdil, da mu je S. Ungerleider, član elevelandske borzne tvrdke, ki je igrala tako veliko lilo-go v pričevanju Miss Stinson, povedal, da je leta 1920 prispeval $50.000 v republikanski kampanjski sklad pod pogojem, da dobi denar nazaj s pomočjo permitov za dviganje žganih pijač iz vladnih skladišč. Kerns je rekel, da je tudi v Kentuekv-u neka butle-garska organizacija prispevala večjo svoto pod pogojem, da dobiva pozneje pennite za dvignenje žganih pijač iz vladnih skladišč. Kdor je videl pričo, bi nikdar ne domneval, da je to kaznjenec, kajti on je drugist na debelo, in spoznan je bil krivim zarote proti proliibieiji, ker ni njegov medieirani alkohol soglašal s furmulo, katero je odobrila Antisalon-liga. BIVŠI POSLANIK GREW JE POSTAL PODTAJNIK. Washington D. C'.. IG. aprila. — J-oseph C. Grew, bivši ameriški poslanik za Švico, ji« bil dane;* imenovan državnim podtajnikom. Njej^ov prednik je ibil William Philllips, ki je prevzel m<^to ameriškega poslanika v Belgiji. SENATORJU COUZENU SE JE OBRNILO NA BOLJŠE. Baltimore, O., 16. aprila. — Senatorju Couzenu se je obrnilo zdravstveno stanje precej na boljše. Njegovi zdravniki so bili pred par dnevi jako vznemirjeni, se-daj pa pravijo, da bo po prete iku enega tedna že lahko vstal. Vesele velikonočne praznike želim vsem naročnikom, prijateljem in odjemalcem — FRANK SAKSER najnovejši razvoji mož je ubil ženo nemčija zadovoljna s/jAPONSKA VLADA BO PROTESTIRALA v blair0vi zadevi Oblasti v Connecticutn so našle pisma, o katerih se domneva, da bodo omajala povest kot jo je pripovedovala morilka, Mrs. Tell. in izvršil samomor predlogi izvendencev Dokazi, ki kažejo, da je bil Charles Blair iz Killings wort ha. Conn., kokoš j ere jec, ustreljen od zadaj in dva formalna pisma, katera je pisal umorjeni Mrs. .]«»-hanni Teli malo pred svojo smrtjo. so povečali raaterijal državnih uradnikov v Connecticut«, kojili namen je omajati povest Mrs. .To-hantie Teli. gospodinje Blaira. ki se je pred enim tednom udala uradnikom v Bronxu z izjavo, da ie ustrelila Blaira. ker ji je pretil. Načelnik državne policije v Vmueeticutu. Hurley, je razkril, !a ji- moral biti Blair ustreljen >d zadaj. To bo brez dvoma zc-•i škodovalo povesti Mrs. Tell. Državni pravdnik Inglis je smatral skrajno važnim tudi dve pismi. ki sta bila oba zelo formalna v tonu ter naročala, naj pošlje Mrs. Tell revolver, očala in britev s farme v Comiecticutu na njegov naslov v Bronxu. kjer je stanoval pri sestri. Danes upajo uradniki v Conuec ticutu nadalje pojasniti zadevo s tem, da bodo analizirali prst iz dna jame. v kateri je. bilo zakopano trupla Blaira. Skušajo tudi zbrati sleherni kos papirja na farmi, eelo stenski papir. NadaJjui dramatični dogodek v čudni povesti umora je bil. ko je Mrs. Blair, ki je bila dvanajst let ločena od svojega moža, priredila ter se tudi vdeležila pogreba umorjenega iz naprave nekega pogrebnika a* Bronxu. Truplo so pokopali v Middle Village L. I. Poleg Mrs. Blair in njene hčerke sta se vdeležila pogreba tudi njegovi dve sestri. Pričakovati je. da l>odo odvedli v par dneh Mrs. Tell nazaj v Connecticut, kjer se bo vršila proti njej obravnava. Ker mu je žena pretila, da ga bo dala zapreti, ker je ni podpiral, jo je mož ustrelil ter izvršil nato samomor. Somerville, N. J., IG. aprila. — Andrew Fellows, plumber po po-| klicu, ki je ustrelil. svojo ženo na domu njene matere na Fair-view Avenue, East Somerville, j tek' :n preteklega večera ter nato obstrelil samega sebe. je umrl I danes v Somerset bolniei. Fellows je ustrelil svojo ženo v kuhinji, pobegnil na to iz hiše ter se odpeljal z tovornim avtomobilom, katerega jeu stavil na neki t-očki katerega je ustavil na neki točki Tam si je pognal v telo kroglo, I ki je prodrla vanj malo pod srcem. Fellows je živel ločeno od žene in svojega štiri leta starega sina in Mrs. Fellows je pred kratkim pretila, da ga bo dala aretirati, ker ne podpira nje in sina. Državna policija, ki je preiskala zadevo, je bila informirana, da sta spremljala Fellowsa, ki sta se peljala ž njim do hiše ta^ šče v tovornem avtomobilu, ki je bil vzet iz Cookove garaže v Bound Brook. Alarm je bil poslan za temi moškimi, a državna policija je pozneje izjavila, da jo bilo poročilo najbrž napačno in da se je pripeljal Fellows pred hišo svoje tašče popokioma sam. Po streljanju, katero so čuli sosedje, so našli Fellowsa nezavestnega v tovornem avtomobilu, nekako pol.j milje pmč <>d Jiise. Državna policija je prepričana, da je bilo dvojno streljanje po-•dediea pretetij Mrs. Fellows, da bo dala aretirati svojega moža. ker je ne vzdržuje. TEŽKE OBDOLŽITVE KATOLIŠKEGA NADŠKOFA. Varšava, Poljska. IG. aprila. — Nadškof Cepljak. katerega so bili boljševiki aretirali, obsodili na smrt ter končno izpustili, se jo danes pogovarjal tukaj s poročevalcem newyorskega '*\Vorlda"\ — Naj govore, kar hočejo — je izjavil — nepobitna resnica je. da namerava boljševizem popolnoma uničiti in iztrebiti vero. Nova rdeča cerkev je nesramna spaka. Bog jim odpusti greh! Otroke uče bogat a jstva. Nadškof je bil štirinajst mese cec zaprt v Butvrki, najstarejšr ruski i ječi. V ANGLUl SE JE POROČILO SfOTlSOČ VDOV. London, Anglija. 16. aprila. — Izza, sklenitve premirja se je poročilo v Angliji nad stotisoč vdov. ToizadeA*no poročilo je izdalo ministrstvo za penzije. Penzijo dobiva še 160.000 vdov. 2ABT0FNIXI RUSIJE IN AK*-G-LUE SE BODO ŠELE PO PRAZNIKIH SESTALI. Londoo, Anglija. 16. aprila. — Konferenca med zastopniki Rusije m Anglije se je zopet odgo-dila. .Zastopniki se bodo zn-ova sestali dne 24.«aprila. Ta odgoditev pa ne pomenja. da ruski delegati priznavajo važnost velikonočnih praznikov, kar so pred odgodi-tvijo ponovno poudarjali Reparacij ska komisija je zadovoljna s svojim uspehom. Nemci smatrajo priporočila kot temelj končne uravnave. Pariz, Francija, 16. aprila. — Nemška vlada je sprejela priporočila zavezniških finančnih izvedencev ter izjavila, da so priporočila dobra in da j »omenjajo v gotovem oziru temelj končne uravnave. Reparacijska komisija je.danes sprejela odgovor nemške vlade. Komisarji so zelo navdušeni in zadovoljni, ker se je končno vendarle dobil način, potom katerega bo mogoče priti do končnega soglasja. Sprejem priporočil so potrdile potemtakem že Francija, Velika Britanija in Belgija. Italija ga bo potrdila v kratkem. Vsebina nemškega odgovora je naslednja: — Nemška vlada ima čast sporočiti. da je sprejela noto reparacij ske komisije, ki vsebuje priporočila zavezniških izvedencev. Nemška vlada smatra priporočila za jako praktična ter je pre* pričana. da bo mogoče doseči končni sporazum. Washingtonski uradniki so prepričani, da bo v najkrajšem času dospel iz Tokio nov protest glede izključitve Japoncev. — Usodepolno pismo je bilo poslano senatu s posredovanjem Hughesa, ne pa japonskega poslanika. — Japonski poslanik je kanceliral vse svoje nameravane govore. UMRL JE, KER SO GA POZABILI V JEČI. London, Anglija. l(j. aprila. — Poročevalec Daily Maila v Haagu poroča o slučaju, ki kaže na presenetljiv način, kako maloštevilne so aretacije v nekaterih delih Holandske. Nekega človeka, ki je bil are-, tiran proti koncu m»ren v nekem malem jneste<"i v bližini 1'treeh-ta. so rav.iokar našli mrtvega vsied izstrada ti ja v njegovi celici. ^ajti oblasti so popolnoma po* zal'le da imajo jetnika. TRIJE VODITELJI SO ZAPUSTILI ANTISALONSKO LIGO. Včeraj zvečer so resignirali t r=-je ravnateLpji Antisaloirske lis*e. To so: Rev. D. J. Burrell. Rev. H. II. Barstow in Rev. O. F. Barthol-low. Rev. Burrell je rekel v svo jem pismu: — Nekoč sem bil zmožen boriti se za dobro stvar oziroma za zvestega prijatelja. iSedaj >em pa izprevidel. da B<»g lahko tudi l»rex mene vlada. Želim vam vse najboljše. Vztrajajte v zap »eetem boju: VELIKANSKI VIHAR DIVJA PO KANADI. Winnipeg, Kanada. 16. aprila. Danes divja po zapadnem delu Ontaria in Manitobi bližani, ka-korinšega zlepa ne pomnijo najstarejši ljudje. V Brandonu je padlo petnajst inčev snega. MORILEC DVEH OSEB OPROŠČEN. Danes je bil oproščen Jame;, Agostino. ki je u&mrtil svojo ženo . Marijo in njenega prijatelja Jamesa Trippieona. Izjavil je, da je storil to ix ljubosumnosti. UČENJAK PRAVI, DA JE VSAK DAN POTRES. Berlin, Nemčija. 16. aprila. — Profesor Paul O. Krause, ]wrmož-ni ravnatelj pruskega inštituta za •reologijo. je izjavil v nekem svojem predavanju: — Niti en dan v letu ne tnine l rez potresa. Dosti je seveda takih potresov, katerih ljudje niti ne opazijo. London, Anglija, lfi. aprila. — Škotske potresne opazovalnice so zaznamovale danes več močnih potresnih sunkov. ki so se zavr-šili v oddaljenosti 6000 milj. VELIK POŽAR V NUNSKEM SAMOSTANU. V nunskem sa.uurstauu sv. Sil-vije n--< 90. e«-sti j<> Izbruhnil včeraj zvečer požar ter napravil za pet tisoč dolarjev škode- Ko je izbruhnil požar, so se nahajale nune v kapeli ter molile. NAJVEČJI AMERIŠKI BALON BO POLETEL NAD MORJE. Popravila pri vodilnem balonu ''Shenandoah** bodo kina'u končana v l^akehurst zračni postaji. Prihodnji teden se bo dvignil nad morje ter poletel v Newport. R. I. Poveljeval mu bo nemški kapitan Heinen. Washington, I). C.. 1<». aprila. — Tokio in Washington soglašata, da je položaj, kot se je izeiinil iz akcije kongresa. ki je odobril ameiidmente, s katerimi se uveljavlja popolno izključitev Japoncev, nad vse "kritičen", a tukajšni uradniki so bili danes mnenja, da bo storil Tokio naslednjo potezo v tej igri. Smatra se zagotovo, da bo prišel od japonske vlade močan protest, ki bo izpopolnil že vloženi protest, kakor-hitro bosta obe zbornici kongresa sprejeli priseljeniško predlogo v celoti. Japonska ne bo sprejela akcije brez ugovora in ta ugovor bo zelo odločen. Bela hiša se je vzdržala dosedaj vsakega komentarja glede svojih bodočih načrtov. Te komentarje mora objaviti državni tajnik Hughes. Sledili bo imel nadaljno konferenco z japonskim poslanikom Haniharo, najbrž še jutri. Do takrat ne bo vprizorila administracija nikake akcije. Japonski krogi so povsem jasno izjavili danes, da so prepričani, da se je na povsem neprimeren način razlagalo slavno pismo, katero je poslal japonski poslanik državnemu tajniku in katero je nato državni tajnik sporočil senatu. Prepričani so. da ni napravil nikake napake in da je povsem iieutemeljno smatrati njegov izraz "resne posledica" za pretnjo. Namen pisma je bil baje. da bi morale Združene države razumeti stališče Japonske. Pismo je imelo namen pokazati, kako bi vsaka izključeval na zakonodaja ovirala prijateljstvo, ki obstaja med obenia deželama. To je bil diplomatičen dokument in Mr. Hughes, ne pa japonski poslanik, je bil odgovoren, da.je bilo pismo poslano senatu. Ker ni obstajala nikdar nobena misel kake pretnje, obžalujejo vsi Japonci način, kako so v senatu razlagali izraz "resne posledice". V poslaniškili krojili trdijo, da niso niti v zunanjem uradu, niti v japonskem poslaništvu ob času, ko je bilo pismo sestavljeno, niti za trenutek mislili na vojno. Popolni rekord debate v senatu glede izključitve Japoncev ter stališča, katero je zavzel senat glede pisma japonskega poslanika, je japonski poslanik že poslal v Tokio. V poslaništvu so izjavili, da so bili besedni napadi na poslanika Haniharo v senatu v smislu diplomatič-nih običajev dejanski namenjeni vladi v Tokio, posebno ker je nastopil le na temelju skrbno izraženih navodil. Kako resnim smatra japonski poslanik obstoječi položaj je razvidno iz dejstva, da je kanceliral vse svoje nameravane govore v neposredni bodočnosti. Tukajšni. diplomatični krogi zasledujejo potek dogodkov z velikim zanimanjem. Vsi priznavajo, da se nahajajo Japonci v težki poziciji, ko se morajo boriti do skrajnosti, da izposluje jo kako modifikacijo izključevalne določbe. Canada in Avstralija sta že dolgo razmšljali o popolni izključitvi vseli Azijatov za dolgo dobo. Japonsko priseljevanje v Avstralijo in Novo Zealandijo je predstavljalo problem, ki je prisilil vladi obeli dežel, da sta uveljavili drastične omejevalne odredbe. RUMUNSKA KUPILA LETALA V FRANCIJI. Bukarešta, Rumunska. 16*. apr. Listi poročajo, da je sklenila rumunska vlada kontrakt za uakup aeroplanov v Franeiji in sicer v vrednosti štiristo milijonov lejov ali malo več kot dva milijona dolarjev. soglasno s sedanjo vrednostjo ruinunskega denarja. BIVŠI POSLANIK RAVNATELJ ZAVAROVALNINSKE DRUŽBE London, Anglija, 16. aprila. — Bivši poslanik Sir Aucland Ged-des je postal ravnatelj London, Liverpool and Globe Insurance Company. Rekel je, da je bila posla niaka služba mak> prenaporna zanj in da bo imel v svoji novi službi dosti manj dela. . . • DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din............. $13.50 3000 Din..............$26.80 5000 Din..............$66.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .............. $10.10 300 lir...............$14.85 500 lir...............$24.25 1000 lir...............$47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 300 lir račamuno posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadrn. Za pošiljatve. ki presegajo PETTISOC MNARJKV ali i«a 1»VATISOO LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poselien dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podali natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glade izplačil v smer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolj« po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo ladismiliti p—^r - t OT A? NAftODA^ 17. APR,, 1924 ■KANR «AKim, Publiehad fey Pibbtbis| 1A Carparatfaa) LOUIS ■KNKOIR. THIWH Place at Bualneaa at the Corporation «f\* AMruwi of Abm Offleare* »*• L A • N (Velca of A R O D A" tha r»aopl«) IttuM ■ vary Day Except «und»v» m»4 Hotlday* Ca #wi Km »o ■£* trn • tat* valja Hat sa Amarlka •n Sana«* ■ ...... N.N it* 1 podptaa ta »abenoatt a« n« Money Orte. Pri apremembl onita]c Mvaillča ^^»n^Ti1. prlobCuJeJo Denar na) aa fciaenvoh kraja rnročnlkov, proalaao. ia aa da hitreje najdemo naalorslka. »o- "O L A • NARODA" »il<> to nasprotje v onem easu tako jasno. 1'iiat ni liiopirc poznal nobene vidne razlike. - '«'!<• v smrti je bila gotova slišnost,, kajti eden je umrl nasilne smrti vsled samomora, doeim je umrl drugi nasilne smrti kot zločinec. Vendar pa predstavljata oba človeštvo v svojih dveh ekstremih. Prvi je sin pogubljenja, drugi pa ustvaritelj odrešenja. Vsako leto. k<» se vrne Velikanoč, je opozorjeno krščanstvo na nesprotje. Kaj je razlika med bogatim in revnim, bolnim in zdravilu, neuglednim in odličnim, nezadovljnim in zadovoljnim. mogočnim in slabim ter eelo med življenjem in smrtjo i < 'e Si {»omenjala Velikanom enostavne) le letno obnov-1 jen je vere v življenje, ki traja verno, bi prinesla s seboj prav toliko jada Q £ dobiva vaš otrok pravilno hrano, bo ^ zrastel v močnega in zdravega. Eagle Mleko je bilo poglavitna hrana že 63 let ter je vzredilo na tisoče otrok v močne in zdra ve moške in ženske. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila gflede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila zastonj. No. 1. THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK Peter Zgaga Ameriški kongres bo kmalu otl- Leask, Sask.. Canada. Prosim. .\e <>d!vi itesrčnn o vsaki stvnri, '»<-d> fco^at »li ^ r mak. bežji ali j goden za nedoločen čas. vražji, pamieten ali neumen, lep j Poslanci in senatorji se botlo ;ili :> tutii liuiri i's'.i. pa nimajo ti>.re«ra "ki Najboljše je za deželo., kadar e poslanci lit senatorji t išče doma svojih ženic. I V takem času že vsaj ne skujejo nobene postave, ki bi bila i škodljiva deželi, i * iva . kot 1)! rekel Angl.-ž. Za t rej ; Volitve se bližajo. svetujem vsakemu rojaKu. da si' Kandidati vam bodo vse oblju- nareči G1j»s Naroda. 1 b*tij Pozdrav \seiu rojakom in roja kin jam široin Amerike. R. D l'L\NEK G8. VABILO ni plesno veselico s kcncertom nixf znan« "J Pershak liaml"" i-orib.-ko nobenega vetra ni. je tak prizadetimi j« nastal vozel, kale-ad k«>t v iH'klu. Kdaj da bo po-; ; ega se ni moglo razvezati brez jeii^h4o, sr ne ve. Setiuj žt prei: domače hišne jjlohe. I t s;i j p ullago. Ko se še ti sesedejo, bo'ni uič bilo!" eelo mesto prizadeto. Na vsak lia-j Taui zakasnele posetn:ke igr.> C:!i bo pa vzelo dolgo časa za po-jje kak<-e nalašč ujela domov gre-pravo, a-ko iie eelo nove napraviti, de ploha.; a ne taka kakor v dv<>-M-ed vsemi, kar jih je prizade-, rani, ampak j'esniena, zakaj bli-liii od vode, so najbolj naši rojaki, j skalo je tudi zunaj /.<■ ned p:«-d-Četudi jim voda ne odne.se z bla-, stave. f m napolnjenih koč., imajo škode ' ])u razvedrimo od prestane več kot je vse vredno. Skoraj jim ;Plohe", je sklenil veselični f d-ne kaze graditi zopet na teh sta- \ bor S. N. Doma prit-din veselieo rib prostorih, ker lahko se zgodi, na veliki ptmieljek 21. aprila ob da bodo v bodoče pogosteje ob j pol 8. uri zvečer. Ker bo to prva. iskav-mi od vode. Kot pravijo, jih v priče t ku te sezije. vabimo v-m* je zadnjič obiskala veda pred ne- Slovene.;, in sploh Slovane ter np!>. kako 15. leti. Govori se, da bo dr-, prijatelje. da se suidej'., v vesel< > ;. jbcto 26. aprila v dv. rani ee-škegji D ? ■ 1 a v s1: o - A: t k r' š k e ga Soko-ia. 52.1 K. 72 sr.. New York i ity. Vstopnina 7V. Pričetek točno tlb" zveeer. Za v njiaosr (•!):>k ' 2x 1 J&.24— 4 j Vse: pijačo, znižanje davkov, boljše zavarovanje delavcev, za-j varovanje otrok, niije cene. bolj-1 še plače itd., itd. Ko je pa kandidat enkrat voljen, pozabi na vse svoje prej-j . za Koiielj. a tmh zve-or s«> lahko ski»i- snje obljube. !lje otroke. Nikdar pa s*, ne sme kopa- Zaeudeno s kom i ga z rameni ter iti <-trok |k> zavživanju je»iit ati pn^luo se dela nevednega. Če ga pa kdo j«' jih «na prosti zrak. rn.kler j Otroke j« Iz- j ter uretliti zrs'.iVtijem. Kopanje. '«* treba kojr •futnitiji C-is je najboljši raiisko nakiu-- priporoča Odb.-r. ■ um i na obljube, se odreže kot .' : «'i*'k. ka le z siin- ZAHVALA. •/ovale* a. ki so d ir«> ! ' V i k krasen venec pokoj-1 s:i Mantelju, ki je pre \: il «1 j vali za veli !u niu L Mi -minid dne 7. aprila P.'24. s»- tem potom 'urjtHpleje zahvaljujeva. , Louis T.u-fte in X. Sbiioiičič, ! nab-ralea. j Saa Fi i nei-sc«', Cal.. 10. aprila ' P'24. oprati otm- ^jolio. I*t»zneje sr ^a lahko sem ukoplje v postHM. <>«irk«>ta v»hK- uiora ; znašat i v ^irveui mesecu <>«i !»." fl»» 10« t jstepinj rahr«-n)i«'ita in t<» J«-iu j k-rat uro j si- lahko skrri na !'o stopinj Fahrein? Srb>ki minister za Kenačfiije jlieita «>.l U-m-n prvega leta. I*rii«»r«i- konov .Marko Trifkovič je «_ro i•"-««>■» kopalni toplomer. l"šr>a in n..s i . i - i - i — • jf t>i-1.a iir-istiti z l«ato. p>»-v«"zaiu> kr«>.x » rti te dni v narodni skupseini 1 * ter rekel meil druirini tudi sle- rleče - za v a poieagala ter nekaj tudi me- j tLnižbi om-wjeni večer. Ako ?to in okraj tem revežem. V osta-. kateri kaj pCriiov domov ne>ti. «»t nt elit', prav toliko strahu kot priča- j len l^odo jim pa tudi društva v na- naj pride gotovo sekat., saj: cclluol 1 W ■ I #1*1 I V • 1 1*1 ll.*/|0 l^l t • 11 1 i kovanja. ) selbini pomagala, kolikor bo v nji- Ka.jti življenji*, .kot je bilo življenje Judeža, ki naj bi, h< vi mf>6i- To ^ kar vem trajalo verno, hi ne Ml<> zaželjivo. Velikanoč je simbol, ne v« re de»lžiii«* življenja, temveč vere v gotovo vrsto živ-3jenja. \ elikain č proslavlja trajnost tega poskfxlovat i žalost in trpljenje. česar ne moreta \ elikanoe nam pojasnuje. zakaj sc» Onega, ki je nosil lop su "p«»steno brliznil ime Jamije, tudi imenovali Leva iz rodu Jude. D opisi. Pittsburgh, Pa. 'Pska luiselbina tu v št c i<- preuM'j veliko kov. Tukaj .1»* da s«' udelože teua banketa, kajti 'lobcr.'unu ne bo žal. 1'o/drav in veselo Veliko noč vsako- vs * ni rojakom in rojakinjam kri- XaŠ:i sb.v, P.itl sbure.lnt Sto vit«» rojal- jakili K. an : --v : Črnili Kranjcev, j h-m Amerike, listu Glas Xavotla nice' i Vfliko število belili in ne-1 pa inno«?o novih naročnikov! k;i i < eio riri'-pih Kranjeev. Izvei;- kranjskih rojakov je baje zeli ne-:iati;ovo. spodt.ika^i. ako smo nas D-uu krstili z i "Krauj-»ko-Slovenski Dom". Ali kljub temu pridemo le redkokdaj v javno,! > kakim do])i,som. Vzi''»K"V je bržkone vsakovrstnih za to. Ktlen larmed drugih je tudi ta. da noben dopisnik noče na beli dan, ako ni-ma <"«'s;t prav posebnejra zji j»«»ni čati. Mpa lu«li nekoliko dim skednje, od>M', ko ixnlo sp:«nshidanski vetrovi očistili ozračje nad našim jeklarskim mostom, «i:i se bo boljše a i del o. j«- zopet tu. ko se je pričela priroda probujati iz dolgega zim-s-ke;_ti spanja v novo življenje. Se nek-a j t< bn»v pa bo vsa v zelenju, in evetju kakor mlada nevesta. .spomlad prinese novo živ-Ijerj«' v prirodo. tako naj tud: med ti.K »rinete novega duha, da s pomlajeno močjo pričnemo d"lovati bodisi v družabnem življenju ali kjerkoli. — Toliko za danes! H koncu še to-le: Dnustvo sv. Jožefa št. 41 KSKJ vPittsburghu bo priredilo dne 26. aprila t. 1. (ne pa 10. maja, kot je bilo pnroeano v tem listu) zabavni vwer ali banket v iir»storih K.-S. Doma na 57. in Butler cesti. Prr-gram za ta večer je nenavadno za-nimiv: Jgiiile bodo "» r.-v.li^ne godbe. Sodelovali bosta dve pevski društ\ i: domače j»evskc društvo ''Prešeren" in ]>a Slov. pevsko in izobraževalno društvo 4'Bled" (mešani /bor) iz ^onemaugh, Pa., pod vodstvom Mr. .J 1'otokarja. Nadalj«. je obljubil priči na ia banket Mr. A. Ordkra. predsednik KSKJ.. in več drugih govornikov. Zatorej se vai rojaki iz in okolice vljudno vabijo, iJf^Bfr •• irf 13£sU--.. .--ajbi^vJiJtt&Jli>~. Poročevalec. Ely, Minn. A1?*. John Koprivee si je v rudniku stri iiofio. ^Tr. John Debevec s- nahaja opasno bolan v bohti^-11 if i. T ok a j je padlo nekoliko snega in vlada občuten mraz. Poročevalec. Rock Springs, Wyo. Aha. zfved tti nima veliko, ker f»n se le takrat oglasi, kadar ima kaj stvarnega poiwaii. da javnost /anima. Zadnjih par dni nas voda nad-loguje. Š hribov, na katerih se je pričel tajati led in sneg vsled toplega vremena, je pričela snežni-ea uhajali v doline in ogrožati v-e nižje 1'V.ece kraje, katere more doseči i:i tako poplaviti Kar <\h okJ trgat i. tudi odnese seboj. Vsled tega se ,icija. ddramatike in sploh v^h!i v 1o stroko spadaj oči h pretl-metov. Toda na žalost (.»glasil se ni nihče. Velike plače mu seveda dajati ne moremo, ampak povemo pa. tla l>o to dober postranski za-slu/.ek. ker je tu več slovenskih trge-vin in so tudi voljne sprejeti osebo, ki pride; v službo, za katero bo tudi večja ali manjša plača. Kdor pride, se mu ni bati, da bi obubožal pri nas. Kljub vsemu sla-! -l in imamo .še vedno nekaj pod palcem, s čemur lahko razpolagamo. ako je potrebno. S tem zaključim moj skromni dopis. Rude. Lorain, Ohio. Dramatična predstava kluba l/ipa" je zelo dobro napela. Obisk je bil še «losti po vol jen, vendar se je pričak »valo boljšega poseta, zakaj take 41 Plohe** ne boste kmalu videli. Da. ta nesrečna "Ploha*' je prignala nekaj zakonskih mož in žena pre«aČit pod tujo streho. — '*Pa saj.nI nič fcilo P* — Iz tega je nastalo splošno pregovarjanje po Turi. A ne samo po fkri, tiwfi mod Pil hov različnih be tu. pis mih kakor metulj, frl&nih kot rože vpomladin' kamor bo /.'hi uko. Slovenskih tu videi !»«■> ba« \ : b(ili» ned«»lŽ!iost tlevie. modro jim sije z rči. rdeč«' jim lice žai i. Dobro rojak se potrudi, da si kaj prisvojiš, giej. da •iiijleps'ga izbereš, prilike m- zriniudiš. Pozdrav in na svidenje ter hv la za obisk ' 1'lohc" P« r« čevalka. Aspen, Colc. Društvo ,-,v. l'.aib;ire št. 47 na ! znanja olaustvu Jugosiovanske K. rlednttte, da smo izgubili našeira i s:«brata Antona Kaste lica v naj-, lepši dobi stai-c^sti 22 let. Pil jt ubit due vensko-ameriškemu .društvu v S»an Franckeeo, Cal. Sobratje in drugi prijatelji so ira v velikem številu spremili na pokopališče sv. Križa dne 10. april«. BH ie samec. Nekje v lili-noim BapiMČa dve sestri. Mafija Pogorele. 136 AKKOV FARMA MO akr v ostalo obd'-lana z«"n!j.i in pašniki, poslopja, pdlii-stv-"'. or dje, 1 > glav goveje živine, 2 k( uja. bliže.' železniške postaje V I v Creek. N. V., se proda radi -•ie: Ji moža. ker ne morem sama < b«h-l< \ at i. Zemlja najbol jše vr-s-te Kd« r želi dobro farmo, naj se bi ne za p'-j:: si) i la na lastnico: žaju čeprav je bila ir.črpana. M i . 31ary R .lih, (i;iksviile, N V. vendar ___(17-18—4) _______ „. lftonilizactje je Habsburški zapustil k<>:i le|ik«*^ji l«'<:i. Sluziui kožira v u-tilj (ifinka j«- tako nežna. «la lahko iwivxrori najmanjša iiepreviiln.isi «*lr- prišel Mar! llab-burs ^"'"'JV. ki otrnrja olprtina za inft-k- <*ijo- \sltHl teun; priitoročanio materam. naj za lira n i ji i vsak i!i-stk. vsl«*a i_Tsnr ne !•<■ treba C-istiti jih liepresta-n«i. l'i» šestem meseen se hihko iz«"isti usta i*tri.k:i s čist«» eunjo. a hrez ujhi-rahe sile k»i se prikažejo zel>je je ti:e, naj se ^a privadi U]Kirabi re«l-nevaln > vršil: svojo dolžnost ter se takoj o Izvali mobilizacijskemu povelju. Ii^risiiurgovčt v vpad je bil si-te-niatski jiripravljen. .Mi smo bik te.Iaj \ najtežjem p'-b»<>!o- mo Ra/lione kopeli. 160 AKROV FARMA v dolini, miljo do postaje in vasi. nova hiša, tla iz trdega lesa. hlev spo daj, cementna tla, korita za napajati živino, kokošnjak čevljev dolg, električna lue, tekora voda v vseh prestolih, molznih krav. prostora za H5t 3 konje. 650 kokoši, \ se v naj boljšem stanju, fin« orodje. — tVna $&>00.00, del takoj. Jako pri poreeljivo. W. H. MIKIMHK. (.'ooperstou n, X. V. Kope*j s s«mJo. Kup -lj s sodo je zo-asjiešna v sliK'ajih srh«H'-i<-e. na kari iriH- številni otr«M-i t«-koui poh-tnih odredili mobdizaeijo. k nuseeev. \' ta namen J,- trelia ilmlatl je popolnoma uspela. Posledica te veliko žli««» stMie-hikarhone k vsaki pol bila. da je Kari ni V,K,<*- k:,,, r" s'- «l»rahl za ko- je Ma Ižarsko. "IVmiieratura v»m1c mora hiti ona. katere je otrok vajen. I »ve «l»i štiri nuiiiite v v o« I i zadostuje jKi]H»inoina. K<»že >«• in- sme na iioIm-ii način ilr^ni-ti. (Uroka je treha posumiti v. mehko Nrisar« i. PRISTNE KRANJSKE KLOBASE želodec in doma sušeno meso pošiljam širom Amerike od 5 funt. naprej, proti ekspresnem povzetju. Poskusite enkrat in moj stalni odjemalec boste. JOHN KRAMER 5301 St. C'lair Ave, Cleveland, O Olr«:l»ja k«>pelj. « M lolii >o I tla i i 7.e l«» pri|n>riK'ljivi v >ln«"ajii iei.-e. r*;iš;| otrohov. )«ime-š!iu> /. vihJi. v k'»p:tliii haui. je prav Usj4-^na in i«.>Iu/.iti -4- jc treha odšel zato. ker I,ri " isl'' ^an r.. smo na- vii H i v slučaja kopanja - so»h». DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpo vo Ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mar, Knaju v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PISite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vaak« rastlin za kal se rabi. Brinjeve jagode, vroča i:i0 funt $6J>0 Muškatel grozdje, bak. .TO funt $5.35 Malo črno grozdje, bak. 50 fuiit $6.50 Express ni vračanjen. Semena. V zalogi imam najboljša in zanesljiva poljska,vrtna In cvetlična semena PIŠ1TK P<) BREZPLAČNI CENIK Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIS Box 772, City Hall SU. New York, N. T. ★ } Izvajanja Marka Trifkoviča ni--M [Mivseiu točna. j Kari ni zapustil Ma> mobilizacijo. ★ Iz Pariza poročajo i ski modi. I,- slamniki bodo takn <>» ki. i*ala vsaka ženska, ki jih bo hotela nositi, precej na (kratko ostrici. ^lorda bodo kratki ženski la>j> jnck diko pripomoprli k večji ženski pameti, da ne bodo norele zn [vsako uovotarijo. novi zen- Kiijx' I'lTVi-; l'iKti :t !i I.r«-zs]H><"-ii<>sl «lii>-ri-fc pripmviti tak<> kop-.-Ij. iltxlajo* vi>-liku žii... ž»-nfa na šc Ivi vzamete ven. lt.-i morate ili«l>ro iMlnriii-ii ter takoj i»>li>žiti v |N>ste|jo. Ta mr ttMhi I >t > poimv:ie umra lH'<*;iu vsak.i mati. kadar ji j»>ii!t- nji* no laslno iiilek««. ji>. kakšno hrano 1«' 'lajala svoje.«iiii iletetn. da u-.i ohrani z>i;av('Si r«-r napravi i/, uje^i min'-neca in korenja skorji '"loveka. I»on|.enitvr> Ka^le iiili-ko j<- rešilo ta prohh-ta za ii s« km' in ti-i m V mater tekom preteklih • Iv.«* in šfstth-setih U r. Vir dojončkov j -i** v/traslo vsN-if zavživ;tnj:I Ka^h- lirauil j mleka kot v<|«i| \ h ilrimih jneparira j ni!- živil. Si-v«- nuditi vrst, katerih čisto, zdra- i iti 11 hrane vseh mogočih ROJAKI, NABOCAJTB SE NA 'GUIS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 'ZDRUŽENIH DRŽAVAH l e za najneravami shod v New Yorkti m' bo mogoče dobiti primernih konj. ki bi vodili parado, rev ne bo drugega kazalo kot da bodo aranžeTji kozle zajahali. ■Jugoslavija I»o v kratkem znala sovjetsko Rusijo. j ae jM»x.nat.-. Ka-le mleko j« Prej bo pa še vprašala za svet v" ter -t- ^a l.-diko pri'havi. generala Wrangla. ki ima v Ju- j gos lavi j i skoro isto veljavo kot 1'rečilajte t.- članke Tsak ttili-11 -.krli- kralj Aleksander. | Ho t« r jili prihranite /M botloi^o nr>oral>o. ★ Priprave za katoliški shod v Xew Yorkn so velikanske. Od tega shoda bo imel vsakdo nekaj dobička. Še eelo prohibicijski agentje h'^b> na profit o, če bodo v pravem trenutku stopili v dvorano. FARMA NAPRODAJ! 3Ieri 80 akrov. 30 akrnv preoranih; 15 akrov gozda, drugo je pašnik. 8-sebna hiša iz opeke; votla v hiši; kopalna soba: vse moderno urejeno. — Hlev :i4x60 za krav; voda v hlevu in vse. kar zraven spada. Poslopje je novo. 15 molznih krav. 8 telic, 2 konja in dosti druge živali. Vse orodje. Farma je pri glavni cesti YVillard in Greenwood, Wis. Oddaljena eno miljo od sirarne. Resnemu kupcu se pošlje sliko. Pišite na naslov: MAT BOMBACH R. 5, Box 31, Greenwood. Wis. KOVA gAHimVA nrJKM HP BFLENJB in strahote s bojnih pohoda? bivieg« _T „nif . lfTfI Blovenskega planinskega polkm. NA KRVAVIH ^ knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega - polka od prvega do sadnjaga dne svetovne vojne. Is Galicije, z Boberdoške planote, z gorovja s Tirol, FajV Sega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavi in i Spisal Ivan*MatfiS2 pqlkpvem upora ter njega sakletvi. $1« OL A g NARODA, 17. APR. 1324 . Glavni odbornik!. - t «d«ednlk; RUDOLP FEP.DAN, »S3 E. 185tto St.. QleTC\ Box 10» Pearl Avi, Lcrti*. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, EIf. Minn. Bte«Bjnik:.IX>riS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtzua: JOilN 110VER.N, ill — 13ih At*. Duiuth. Ulna. Vrhovni xdravnlk. Dr. JOS. V. GTtAHRK. 90S American State Bunk BIdg-., 6o0 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, ra. •or. DlAtcoit and Oraat Natfscrnl edbor: aNTON EBAiKUE, ltoom SSI BaktweU Bid*., 8tre»t», Pittsburgh, Pa. liOHufi itLADlC, 1334 TT. U Street, Chicago, 111. rjELANK SKRABEC. 4822 Waahlngton (Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD BLABODNTK. Box 410, Ely. Minn ORECOR J. HORKNTA, Stevenson BIdg.. PuyaUup, Waeh-rRANK ZoaiCH. «217 St. Cialr Ave., Clevd&sd. O. Združevalni odtjcr. VALENTIN PITlC, 780 London Fd.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERjIENC, 3S3 l'ark Str., Milwaukee, Wis. JOSIP RTEKIjE, 404 E. Mesa Avenue Pueblo. Colo. AJSTTON CELARC, 6S8 Market Street. Waukeeau. 1U. --Jednotlno uradno glasilo: "Glaa NarrxJ*'', ——— Ve« utvari tikajoče «e uradnih zadev kakor čudi dtnara« poSiljatT* naj se po*.!jajo n» glavnega tajtiika. Vse pritožba naj se pošilja na pred- s •ednika porotnega odbora. Profinje r.a Pireji'm novih ClajjOT ln hoiniftka ■pi^evp.la naj Be pošilja na vrhovnega xdravnika Jugr»st!ov-anska Katolika Jednuta. prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen iiris' .p. Kdor 'eli postati «lan te orgaiiiznc'.'e. naj se zglasl tajniku blilnj<>ga dru&tva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufaev bq pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufetvo se lahko vstanovi s 8 člani ali člani cam'. Iz urada glavnega tajnika J, S. K. J. OHRANIMO NAŠO MLADINO ZASE. Kadar premišljamo <» bodočnosti naše podporne organizacije, nam pride na misel naša mladina. Te misij nas obdajajo. ker naš: upi /.a bodočnost naše Jcdnotc « .-bstajajo v naši mladini. Prišli smo v dobo, ko je treba pričati resno misiiti na mladino iji delovati na to, .'a jo ohranimo /n nas. Priseljevanje v. stare do-movine je tako omejeno, da sploh ne meremo računati na one moči. l;i š<- prihajajo iz domovine. Na prvi polled si mislimo, da lx» mladino la! i k <» obraniti. To pa ni tako ka stvar, ampak j«' pro«*«'.; težaven problem, s kale (hm se 111 ( ra um priči "i baviti. < c hočemo »'hraniti našo lastno mladino za naso Jedilni •. jo moramo vz^ojeva i v l;;kem dnini, da se bo mladini priljubila na^a dobra < ri_ran"za«dja in da jo bodo znali še bolj ceniti in čislati kakor mi. sedanji člani odraslega oddelka. Pr\a naša dolžnost j*-, da .zavarujemo vso našo mladino pri ndadillskt m oddelkn naš«' -h-din te. T i j«* «'■ l/.no-; vsakega Alalia ali č!anic»>. ki i • •'.-1 družino. Druuoi na-a d- I/.nos: je. nuditi m: še j mla«l ini d ruž.dmo-t ;n jo p««u<''»'vat i o pomenu in " potrebi bratskega pi djii rne^a /a e'rovailja. Ali smo trdno i re priča ni. da je naša domači. Jrdnota v< !iko bolj.-" a /a »:aše priprosto «l«dav>-ko ljudstva, kot so razne ameivke organ /.aeije. Znano je. d.a tolikšnih podpor in odškodnin ne i»la■ bn'be o boln"škdt, »niškodi in.-kib in izr«-«'irb pot!porah na<" .) Inoie. sn večjega »oinena kak i - o dob "-!;«' o povji rtnio-kib p iporah. Mi člani odrasleira odd^lka /naino <-'-ni;; t«* <1 obr-it«* in ng« liiosii in na- l;< '' kadark 'li nam la- i.d^"\.:rnosti, kate- ša dolžiifkst je. da "o ])"ja-nuj<-mo na- mia na prilika. Naša miadina - —da,j š.- ne more zavedali i*.- bodo [o š!e na njihov«- : ko «b -if.i'i in k > pr, n* »-a-, ko -i bf-do morali -ain: bo!'ili za >voj ob -ain-k. Za t •» naša »lolžnost. «!a podučnj-ni^o mladino in da ji razjasiiuj«'.iao .-kako potrebno j«* za člo-veka bi: i zavan»vc.i. za življenj;1 : «-r jroti Vv dežni m in u<*-več:-un. l:r>-> : i -al i idi n.« ramo. «la jim nudi na.jl.idjše t:ir<:dn« st i naša lastna o) gai; i-.'acija. <'e i • bmno vršdi : h «b-lžn«»>ti. •«» večji del naše mladim >b« \ t ti j«' • rganizacij«- in na-> le do prezirali. Vprašanje na .ume. kako j.- sploh m■•«_'«•<*••. vršili pn dstoječe tlolžnosli in vz^ojt vati našo mladino z,i bodoče <«iraslu članstvo.' Veliko laliko s- ,. ; v -. t!! o/."ru vsak družinski oči« ali mati. S«- več ] »a lahko ooti dru>'vo. Pri it-ru naj '»menim ^lnčaj društva Sv. Srca Jezusa, št. l' -ISK.]., iz KI;.-. tu . To dr'»šJvo j-* pred nedavnim časom priredilo članom in članicam mia lin.sk''ga odihdka primeren bank«i. Svoje male ifi a!>-e in sesi ri«-e so povabili v dvorano, kjer so" jim odborniki društva po.;asnii' pomen -ledn 'le in kaj -Jefliuoa i»ri-čuk 'je od mladino. Xazailnje i>r» so mladino - • primerno pogosiili ter jim zagfUovili. «la j h bodo ob priliki zope» ;;ostreg1i. ako liodo «»sfai: d«>bri in zvesti člani mladinskega 4* hI cika ler odnosno «wl raslega 'uldidka. Po banketu s,, j,, mladina razšla z A«scdimi obrazi in z iepirni spomini v svojih mladih srcih. - Kar je storilo omenjeno društvo za svojo mladino je posnemanja vrlino in želeti je, da bi se tudi druga društva začela zanimali po takem načinu za svojo mladino. Pomniti moramo to. ■!;. če s., mi ne bomo sedaj zanimali /.a našo mladino, -e tudi ona ne bo briirala za nas ko dorastejo in ko mi postanemo stari. Delujmo torej z vsemi našimi močmi, za ohranitev naše lastne mladine! Joseph Pishler, gl. tajnik. Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K. J. BDEČA KRVNA TELESCA V URINU. 1--- / lideea krvna telesca v urinu so lahko posledica številnih vzrokov, kojih lukateri >«i resnejši k«d drugi. Slučajno rdeče krvno telesc. ki ga vidimo v s« dimentu urina. ] -oilo^ženega pod mikroskop, n i nikako abiojtuaiiio stanje. Le kadar zapazimo'večje število rdečih krvnih tel«'s, znaei to. lahko tako majhna, da jo je mogote zaslediti šele ] otem. ko se stavi urin v sredobežni aparat za približno pel niiuut'ter preišče sediinerrt re!«j skrbno pod mikroskopom. \ Nekateri 1k«!^ na\adni vzroki krvi v urinu so: kameni v ledvicah, aretri ali mcihurju, u ne J je ali jM)šk(Mll>e v ledvicah in mehurju, rane v mehurju Pri možeh preko srednje starosti je kri v urinu laiiko posledic« nenormalno povečane prostatne žleze. Pri mladih ljiuleh pa je pogoto posledica napada goraireje ali strikture. Kri najdemo v urinu žensk vsled oueeišt-nja tefco«i mesečnih tokov. Oe je bilo le par dečih krvnih tclesc v vašem urinu ter vam je komjwsitij« wMfala polici, j<1 vrjoitiio. da ne je smatrali) ta rdeča krvna tek.sca kot za zel«, majhne važnosti. Ne pozabite pa jio.slati našemu laboratoriju vsako leto uzon-e urina za prosto pre i - kavo, da boste lahko prepričali L n n:iV7/'č. Tor-j vpo si e jt e to na- ZUMiib). y. bratskim p;»zdravim k:t pni r vma-tizem napadu lonsLiit's -ili imetja mandljev, tako lahko tudi povzroči ini *k«oja b dvie. mehurja ali uretre revmatizem ali srčno bole-, zen. če >e in-ekcije primerne ozdravi. <»no,;u«' c • i i« •' z beljakovino v urinu niso po.sb ii^ji Urightove b.ob-zni ::i «'•«• -■«• io j-ar gnojni!« c; Lic našlo vaše:n urinu ob času pre 'ska ve. /V vrj«-tno da n:-o lib- noben:' p« s.din«' važnosti, vendar pa jo prt-\i«;n ). ••<■ na.n j-.oŠi.nUe vsako b i<> uzor«-«* urina za prosto pr«iskr.vo. Nekoliko o združenju. Račun med društvi in Jednoto Za mevrr man- L>'i4. Stev. In-nšt. J>«.lio.i j.,/ jiroti združitvi m prav ''is* : nič ne sramujem o d'i sali .s.voj«'ga imena. V g!;; si hi JSKJ. z dne J7. liiii-ea .n v.del n !;k». «> združenju in je bi! j» 'dpism "I'.lgoletni član". i> za z ImižU -v. kar inu jaz nič () n-* z i lam. S;H,]i na k«/neu nje-članka bel eš. Kot jaz iz-\ bid:;, - t proti /druženju oni. kateri - t že ji:.siai ani. ali pa žive v : mi-. i' ruskega carskega r«-ži- k«u- it: rsi| t p al si' združimo. la jih bo iak< j hudič vzel. Na ta o«|st s vek nekoliko «»dgo-vera. l>f>pis!i!k bolj «l'ši po iu- \ -kem »'ai'skei.! režimu. Da i>i ga takoj budič vzel še živega, ker si n ■ u;»a š«» s v jega imena podpirati. JaKo veiiko p:š<- že par te-J dn v o z«!ini:.i'vi slovenskih .ledne; in Zve z. i:de., je /druži t v v. ».Irv.gi zopet proti. j'.j-.i'je. oj)usi,.ji>o nat>a«laii je. pa naj b ' eden za združitev ali pa p: oii Verjemite da bo b Ijše za v.s-» če /.ilružim-a ali ne. Vsak na i s a ojj misli p »ve. j>a naj bo za a'i ]> ii. Jaz s«m sam proti združit1. . Ako bo pa večina za. bom tuli ja/ moral biti ali pa pustili. • Jaz -eju suni član SXPJ.. a n.i-; s,- j.« javil bolnim obeiea d: uši'vina It' ral ]>o>na .i«' bil liti in j«- «b«!ul bolniške podpore ;»ri S\i '-i :1 p-; JSKJ. pa ika -oval je pn olwh Je-1-e taii enako /a b Inlško podpnro.« Torej tukaj se vidi. katera je h ^a za lu-!n:šk(. poviporo. S!'šal sem /> tu ik k.- je »"-lan SNPJ. i/,r:tzil. «la za takim p« 'greli' m 3ie g!*e. k< r član spada k JSKJ. ie to lepo.1 Ka i }»a po-t(*:ii. ako s - zdtuž un ('«• i>o član •pa ial K JSKJ . ga pa še p'k« pat: ne b« i se pogovar-ial /. nekim člatiom SNPJ. o z Iru-ž: \ i. nakar mi on zabrusi v- obraz, da je JSKJ. za nič. Ta član je bil iudi pii js|\J.. a je bi! preu nekaj leti suspendiran zaradi j:eke »n a i« kazni, ker ni hotel plačati društvu, kot je imela takrat urejeno. i k, še sedaj j«'zi. da .JSKJ. ui za nič Tudi druge se sliša. ki pjavijo. d t bosta JSKJ. in SSPZ. še radi ni ušli k SNPJ., samo če jih I ( i::o boleli sprejeti. Ako s«- v resnici združimo ali belje ličen«) pridi iižimo SNPJ., poten: bodo pa rekli,- Plačaj toliko in 1 ( ! i k o j>a idio bodi. ako ne, pa Indi tja. kjer si p!-«j bU) i'ia i.i in članic- JSK-J.. nikar se ne ustiv.šite. Pridite na iS uri zvečer v dru štveui dvorani. Vljudno jiro^im članstvo društva -Orel" št. 90. da vsi pridejo na sejo. Ako jih bo tako malo prišlo na seje, sploh ui v redno, da hi plačevali za dvorano. p,-. }) i-Šal; tudi ne boni vedno hod d z rt asi smentom kot do sedaj Kdor ne bo plačal, se ga lw> eno-s»a v n o -: ls pen d i ra! o. Z bratskim pozdravom vdani Valentin Orehek tajnik. VABILO na veselico, katero priredi . društvo Cirila in Metoda, št. 16 J. S. K. J. v svoji dvorani na Morrel-ville. Johnstown, Pa. v sobeto. 26. aprila. ITjudno vabimo rojake iu rojakinje domače in iz bližjije okolice, da se zabave mnogoštevilno vdeleže. Pričetek ob 7. url zečer. Igrala bo izvrstna godba. Za suha grla in prazne želodce bo izvrstno preskrbljeno. Torej nasvhlenje! Odbor. VABILO NA VESELICO. j Društvo .'adu. <*o!o„ j>riretlij ph-sno ves«-!i«-o dne 27. aprila v j !ie«lioan 11;:!!: v Starkville. Veselica s;» pr či!«* 'p -pddne. Vabimo vse Sb vene«* in Slovenke, kakor tudi naše b.rate Hrvate in Hrvatice ter vsa podporna društva v j okolici T -ini'iada. ker bo sviralaj izvrstna češkr godba. Vpamo. da! bo s-i; vim in mladim obojega spo-la ganila sree. 7.\ .suha grla in prazne žffimtee 'bo preskrbel fxl-h'»i*. I p inio. da nas o»bi«eete v večjem številu. Na veselo snidenje! Društven! odbor. m e.s r,o To 71 7-—> 70 7!» si S4 ST, s(; s7 S.S s.0 r«"iredd drtištveni odbor. izvoJjen v to svrho na zadnji seji. Jdaiisivo leora pojnavljene točke <»dobr.it i. pred no se odpošl je glavnemu tajniku. Nadalje se prosi vs«* one, kateri imajo suečke za cekin, tla bode prav gotovo navzoči na tej sej:, ker je l)il sklep zadnje seje. da se na aprilov- seji '»dvigne sn-čka. A'esselo A h Ju jo želim vsemu članstvu ter kPeem Na veselo svidenje na s'ji! Frank J. Jaklich. tajn'k. NAZNANILO IN ZAHVALA, j P«rtlptsana /avi.'^m sorodnik« mj m znan'-e!ii. da je preminul no; j , i s-JM,rog m oee ii «k.rok STEPHEN JENGICH v starosti 47 b*t. S,J j,. ves«d Ln zdi a v na del« dne 4 aprila, a ni še j bil dve uri v pr»-m i»or«!vt!. k«> 1 vsuje phi -t u.1 njega. T"ikoj m » ga' ■"•dkopali ter pretudjali v b lnico,! i jer je dne jS. aprila ob ~>. uri zju j fiaj izdihnil s*voj< dušo. Pok<(jni je bil tlrJ«go|etni tajnik društva1 sv. Juliju št. 1 ls JSKJ. v (,'oke-dale. Colo. Tem potom se kar najlepše za-b valj njem r:jego\-(-iiui bratu Nick J'TigicJiu in njegovi soprosri kakor tudi VMiii drugim, ki so stali o1» njegovi strajii v bolnici ter » bili ni-'u? v tf la.žbo. Najlepša* hva-1 «»!i za dai«nane vence članom o drašlev. ji l.ojima je pripadal: «!r. Jurija >:r. 11S JSKJ. v Cokt-dah' i olo. in društva Hrvatske ZivtHinie« v J'ueblo. Pok>. Nadalje iIN; so daiovaii: brat Niek Jetrgich ii-njegova -s proga. Andv Iia- ;-:ch. secira iu zet .Mary n Tony IHkuh. nečak .Martin J«'U«jir-h, Tony Alramovitdj. Tony Miit 4os.::o 26 4.V..41.7 2< 10S. 19 2 s IfU.sj 20 21.7.00 551..V 31 224.S7 32 3-3 254.1 K» 37 I s 1.20 30 019.20 • ii OSO. T. 30 •351.43 4«! 2S5..*!5 41 it5/'0 42 254.0' 43 113.01 44 24.50 52 1S2.09 11 12 i-", 10 IS 20 73.00 i.2n7.o«» l.«»se, 10 1,27.7. «0 o::.« »o 1.7.00 :>7.<«1 4S.«7 12.1 M 1 .71.1 K I -i4.O0 50.00 I 1-71.0O j US.IMI r.0.00 U4.1 j . i 25.1 n 1, n.7.00 j 50.1 M 1 ! 7M7.'»» I s :e> 40 11 12 43 4 1 45 47 40 .70 51 5s (50 01 »JO I 71 M I t iO.Oo ' IO] I H I t .ot>:.oo 47.00 S7.00 10.00 7s 00 •»g.« h > 214. 70.00 1 o« M-MI nn.oo 71 JHt ir,.oo 21».«n« 70.ru. 175.07 IS.(Ml 255.0« i 172.0O Pred kratkim &e je vršila v Wie-riagemi na Hclaiidskem javxut malo.i 11 celokupna dražba pohištva in drobnarij nemškega kroprkiea, ki jih je ta pustd na svojem prejšnem bivhoilki Izdatki ss si 1 t»4 it! i liti IIKl le.-. it«; 107 ! 10. I loO I I«- ! m : 112 114 ti«; ! 117 ills 110 120 121 112: 124 12-". ; J 2«; i 12N i 121. I i - U1 I TX>. 1TJ4 127 l.as ViU 140 -•:2 y.\ fi i,ru -. 1 52 01 52 53 M KJ.7 SKI TA J IO.05 ::.«:o ::.oo :;.75 1 s.l'O 10.05 S5 i::.20 14.10 0.4.7 7.70 4.:L7 22.."ti» 1.95 .'.tO 20.15 15.1 lo 5.70 In.0.7 o.rxt 25.SO 25.0.7 1.7.30 O.OO 0.15 t.05 .'.7.7 25.40 0.00 1.s«^ 7.95 J 1.05 S.,NT, 5. tO ...j. 1 1 1.55 .7.10 o.::o 2.S.7 s 10 0.eo 7.(^7 4.20 l„s«» I 4.10 1.35 . t-> 1. mnenje »ta zastopala Klatseh in Sehoetensackp ki trdita, da je človek uporabljal' svioje noge za prijemanje, podobno kakor avstralski domačini še danes pleza- . , ~ jmajhno. Koliko je na primer stva- jo na visoka drevesa. Omenjena) . J * : Zanimivosti o človeškem ustroju. ' Naše človeško znanje je kljub temu, da se s ponosom hvalimo, kako smo učeni, še vedno zelo raziskovalca sta skušala opreti ^ ^ katere ne vemo in jih ne vi svoje trditve še z drugimi razlogij^1™0^0^^ S°J »^redni a nista uspela s svbjimi nazori, ker! «. J1.1.111 eepia^ . poznajo m vse govori za to, da izhaja pračlo- vldlJO bltja' kl s° neizmerno ^J« vek iz kraljev, ki niso bili z gozdo>fg0 UU' ^ron* stvarstva' * f. , ,.* ' „, L ltravioletne žarke smo morali mi vi poraščeni. Po goloti človeškega komaj odkriti, ko so. jih rastline "poznale" in "videle" že od vsega začetka. Mi jih še danes s prostim očesom ne vidimo, ko se rastline ■ obračajo proti njim, ker so jim potrebni za življenje. Poglej mo prebivalceVmorskih globin, ki živo neprestano v večni temd in vendar se sprehajajo prav okret- movina človeka nekje na severni. . ... , . ... ...... no m veselo semtertja: in si iščejo zemeljski obli, ne pa v Astraliji , J i- . w . . .. . . T. -um .hrame. Le nekatere redkostevilne ali v južni Ameriki in eta ni bda" , w. ... . . , „ »teh živali so opremljene s svetil- to tropiena pokrajina, marveč o-' * J .v . . kanu , s svojo lastno svetlobo; jemlje s subtropiemm ali zmernimi . .. , .. . podnebjem. Upoštevajoč vse na. f^ge je ne rabijo, ker jim v>d na-vedene okolnosti prihaja profesor ah Pa ™ Matiegka do zaključka : |d,1J(> tudl takl tem1' kjer -clovek ,- . , . . ., i absolutno ničesar ne more razlo- Kot pradomovina človeka priha- w. . XT - v jajo le poštev Evropa, Azija in ^ ***** človeške ribice, ki žive Afrika, a tudi teh delili.sveta od-l\ kpasklh Podiiemsklh vodah s° padejo polarne dežele in tropične sIeP<\mtl ™ma->0 Pa to ni pokrajine, števifne najdbe ostan- piaV me ^ kvar- KakSt'11 revež * kov fosilnih antropoidov postav-*lovek' kl P° ncsre5i ^ ljajo Evropo na prvo mesto. Nista ^ f1 ali. Se je Že rodil sleP! Med našimi domačimi živalimi pa izključeni niti Azija, niti Afrika. Ožji izbor je težaven. Postal pa so mačke tiste čarovnice, ki vidijo razločno tudi še tam, kjer po na- sledovatelji so se izjavili za tro-pieni pas Azije ali za indoazijsko očetje. Ivlaats&h in Sclioetensaek afca, šla še dal.%*, tja do Avstralije. Posamezniki so reklamirali prvega človeka za Severno Ameriko, (Kanado) ali Južno Ameriko. Več pritrjevanja je našla Afrikat, na katero je že početkoin 18. stoletja mislil Francoz Bory de St. Vincent. Tudi Darwin in Ilaeckel sta se iz razlogov razvojne teorije odločila za ta del sveta. Nekoliko čafea je jmela preeej pristašev tudi hipoteza o šestem delu sveta, ki se je baje pozneje pogreznil v morje. Presojajoč posamezne teorije, ki se opirajo v glavnem na kulturno zgodovino, paleontologijo in poleant ropologijo, na strukturo človeškega telesa in splošno biologijo, navaja prof. Matiegka, d&i se je s kulturno-zgodovinskega vidika upoštevala nekoč teza, da je pradomovino človeka iskati tam, kjer so se ohranila najprimitivnej-sa človeška plemena, torej v Avstraliji, Oceaniji in v jugovzhodni Aziji. Nasprotno pa nam priča prazgodovina, da so podobna primitivna plemena živela tudi drugod in da je zlasti evropski pred-potopni človek duševno in telesno bil na nižji stopnji kakor katero-sibodi danes živeče pleme. Moglo pa bi se tudi domnevati, da je človek doma tamkaj, kjer je v svojem razvoju najbolj napredoval, torej v Evropi. Za to domnevo govore. tudi najstarejše in najštevilnejše najdbe na evropskih tleh. Proti tej domnevi pa govori dejstvo, da Evropa ni bila vedno na |*nem mestu kulturnega razvoja. Velike važnosti za določi tev pradomovine človeškega rodu je brezdvomno teza, da je pradomovino iskati tam, kjer je pračlovek zapustil največ sledov svojega delovanja, kar bi pač bila Evropa; ^endar pa je pri tem upoštevati okolnost, da ostali deli sveta še ni-: so v enaki meri raziskani in pro-učani. V svrho pojasnjenja razmer pred?godovinskega človeka je služil tudi jezik. Quatrcfagesa je zlasti lingvistično vprašanje napotilo, da je pradomovino človeka iskft! v severni Aziji. Za azijsko yi>oko panoto se je izjavil Pri-vihar d, ker je tam domovina veJi-kecai dela domačih žival L V ob- jsjy • /;e pa vrnemo reči, da govore najdlje prtdpotopnih umetnin najbolj ^-Evropo, a drugi pojavi kulturne zgodovine bolj za Azijo. pomočjo argumentov, ki jih J* izvajaj iz strukture človeškega feta, je Wallace prišel do za-jiučka, da je domovina pračlo-ek& vj«oka planota Azije, cla pa svojega razvoja bi tudi problematičen, če je člo- Sem ^ P°P»llia te">na. Ena veški rod morebiti istodobno na- k° vid!jo v tem t.udi nekatere P^ ice, nočni metulji, žuželke itd. "V [novejšem ča«u pa so naravoslovci dognali, da bolhe, ki se sprehaja- jo po naših telesih pod obleko ali pod odejo, kjer je popolnoma tem- Prijeta vlomilska tolpa v^ Ljub-• ljani. Zadnje ča.»e, je bilo v Ljubljani no' v,dlj° Prav Ulko r»zločno ka-izvrSeuih uebroj vlomov in tafcv- kor mi v sobi ra:'.svetljeni z elek-vin. Tako je bilo. kakor smo svo-|triV110 žarnico. Sc več, bolham je jeeasno poročali, na praznik sv. naše telo svetlo kakor razbeljena Jožefa izvršenih par .» drznih vlo- železna peč. Mrzl-e peči mi v temni mov. Poročali smo, da mora v sobi ne vidimo, moramo jo koiraj Ljubljani vsekakor obstojaiti do-^^soko razgreti, da nam postane bro organizirana vlomilska tolpa vidna; bolhi zadostuje že, da ic in ta trditev se je obLstinila. Poli- kako telo razgreto do 37 stopinj -•ja, ki je takoj vpregla vse svoje Ccizija, da ga vidi v tak-m s^.nla moči, da doibi vionxMee v roke, je kakor ipi v razbeIj^nem. NaSe te dni to nevarno avedrovsko tol- je ; ^ . po, ki je razburjala vso Ljublja- , , . ^ „„ , - - , , - . , . . lo. samo da je za na»3 oci ta Svet- no, prijela v njenem brlogu m si- , . 1 cer na stanovanju čevljarakega " ** ri:^ll>ka' da )Q pomočnika Frana Dobruna, biva-i^211^1* jočega v ulici na Grad št. 0. Tu jej T" razkrije we ze1? zanimivo in bila zbrana lična družba, obs-toje-,0'!kriva pet do rajiei» ija neštet-ča poleg Dobrune še iz sedlarske-(tib drugi m problemov. pre.i ka tega pomočnika Avgusta Prekuha, rimi smo stali doslej brez moči čevljarja Antona Bončarja in mi-j Vsa topla telesa, se da iz te«»a zarja Josipa Kresala. Ta družba sklepali, so tudi svetxs, rrzža-jera ie bila brez posla, vendar so vsi\,d svoje lastne svetlobe, to s^ tlo- z t veli prav dobro, seveda na ra-|," . - i,, , .v." . - , ,•„,,• - . 9 opazijo lahko same nižje n < uu Ljubljančanov. V stanovajiiu1... +' - , n l( ,. . J m temo i.avajene f« -ali ker iim DT'rci: ,jena s takiiUi čutih, kakr- "soloakcije". Policija je lopove za s^oj obstoj in o- dolgo zasledovala in posrečilo se Obenem pa r ukazuje to ji je dobiti naslednjega dne po,^r-,-lk»-.tje tudi, da je Ba zemlji mno- vlomu pri Keršleu op*> dveh sum- mnogo stvari in pojavov, ka- Ijivih moških in žensk, ki so se na terih ne poznamo, čeprav živimo dan vloma potikali okrog hiše. Na, sredi njih. Le polagoma odkriva- p^dlagi opisa je policija primer- mo skrivnosti narave in se čudimo jala sumljive neznance z opisani-'njeni kompliciranosti in skriv mi in registrircniani v kriminalni uostui dovršenosti razv-iduiei ter je kmalu uvidela,1 s katerimi ima opraviti. Pred-\sem} je arctirance izdal vlom pri Ker-šiču, kjer je bilo v isti sobi vlom, Učno žc pred dvema letoma. Zato je obstojal sum, da utegnejo biti vlomilci išti kot prvikrat in ta sum je bil upravičen. Na podlagi teh podatkov In poizvedb so se napotili detektiv: v Dobrunovo stanovanje. kjer so omenjene zasačili. Prekuh, ki je bil menda kolovodja te družbe, je s!:ušal pobegn;ti Kako je Churchill sprejel vesti e svojem volilnem porasu. Angleški politik Winston Churchill je kakor zmano, pri zadnjih naknadnih volitvah v angleški parlament propadeL Vest o pora zu mu je prišla docela nepričakovano. Do zadnjega trenojo vas Kozaperovee, kjer se je priženil k vdovi Stani. Ko jc dobil kot do-biv.voljec S jutrov zemlje v Vladi-miroveu, ^e nagovoril Stano, da proda svoje posestvo in gie z njim na nov dom v \ ladimirovec. Stana je pristala na to ponudbo. V j Vladimiroveu je J:.nko Sankovič zapravil denar, katerega je Stana dobila za svoj dom. Ko sta bila' mlada zakonska brez denarja, jej oričel SanJvovič poditi svojo zeno Stano sebe. Med zakonskima je vladalo strašno življenje: večni prepiri in pretepi. NVkega večera je prijel Janko Sankovič pijan domov Lil pričel z«jpet besneti proti ženi, dokler ni seg-l po .sekiri. V ob.-ambs je S*ana tudi pograbila sekiro in nastala je borba za življenje in smrt. Pred sxiseem je Stana dvoboj s sekirami pepi--sala tako-le; "Ko je mož prv.č zamahnil, sen' ni u udarec odbila s svojo sekiro. Pravtako se mi je posrečilo odbiti udaree drugič. Moževa sekira je odletela ob držaju moje sekire :,n sem bila le nekoliko ranjena po roki. V tretje so najine sekire zadele v celo, di se je zaiskrilo železo. V četrto je moj mož zamahnil nekoliko v išje, a jaz nižje. Pri tem udarcu se je mož zgrudil ranjen na tla in na mestu u mrl.*: Za tem udarcem je Stana še dvakrat udarila z us/si sekire svoj era moža po glavi. Pred sodiščem je bila Stana Sankovič oproščen e za smrtni udarec, ki ga je prizadejala možu, ker je sodnik smatra!, da je ravnala v silo-hranu. Obsojena je bila le za zadnja dva udarca po že padlem možu, ker je prekoračila siiobrau. Sodba se gh«si na -3 mesece zapora. Lepa družba. Nekakšno tatinsko družbo je o-snoval mladi Veucel Bitenc z Gorenjskega. Želja po znamenitih doživljajih in krasni, brezskrbni bodočnosti ga je seznanila z enako čutečim E. PcčiLtkom i^ E. Čo-tarjem, ki sta skoro gotovo tudi tuhtala nu tihem, kako bi si opomogla i;-; revščine. Tako se jim jc porodila rr.^-l da si Ijodo na kakršenkoli način nabavili nekaj robe in jo prodali. Prva prilika se jhn je nudila / dvema vozovoma lesa, ki sta ga odpeljala posestniku Kuraltu. Pregovorila sta sta rega voznika Kotlovška, da jim je za velik" denar prepeljal les k tr-goveu D., ki je les tudi res kupil po posredovanju uekega Bende, ki se je tudi zagovarjal vsled tega pred sodiščem. Stvar je šla po-v-s'nn lepo in prvi poskus "kšef-■a" se je posrečil. Bitenc se je nato lotil F. Na h t i gala in mu pri nekem sprehodu prigovarjal k tatvini. češ. če si kaj moža, bova že napravila dobro kupčijo. Prilika se je tudi kic»!fdo-Valee Benda povedal še več, kakor bi bilo treba; vsi pa so končno priznali krivdo in so navedli le nekakatere olajsilne okol7w»sti, kakor revščino itd.. Sodišče je obsodilo Pečnika na 2 leti težke ječe, Cot a rja na S mesecev, Nahti-iraia na 3 mesece, Bitenca na G mesecev, Bendo na 6 tednov; prevoznika in nakupovalea sumljivega blaga pa na denarne glo*be. Amnestirani snrovež. ^lat'ja Brečko, 28letni posestnikov sin iz Bukovelj v konj:škeni okraju, je l>il leta 1919. obsojen zaradi ropa na 7 let težke ječe, lansko leto pa vsled amnestije izpuščen iz mariborske kaznilnice. Kazen in pomiiloščenje pa nista prav nič vplivala na znanega pretepača in suroveža. Na novega leta 4821 1924 so se sukala brhka dekleta in korajžni fantje v gostilni Ivana Marinčka v Stranicah. Ludvik Sodin je zameril nekemu Jakobu Švabu. ker je plesal z njegovo izvoljonko in mu je re-laj si kupi svoje dekle, ak«» hoee plesi'ti. Tudi je pograbil za kozarec ter ga hotel vreči v svojega tekmeca kar je pa preprečil gotšt.:lnic tr in postavil vročekrvnega Sodina na cesto. Ko je bilo navidezno že vse pomirjeno, je pa piilckcl na cesto obdolženi Brečko 111 začel iskati Sodina, ki se je skril za hrbet nekega drugega gosta. Ko ga je čez nekaj časa vendarle zagledal, ga je "štihnil7* preko braniteljeve rame na glavo in ga težko poškodoval. Okrožno sod.ščc v Celju ga je obsodilo na tri mesece težke ječe. Trije vinski bratci so .-e vračali dne 7. decembra lanskega leta precej močno natrkaui proti domu v Sromlje. Medtem ko so se eelo noč dobro razumeli, jih je jutranja zaija spravila v ne-voljo in prepir, j>ii čemur je de-!a\<.'c Alojzij Lapuh trikrat zasadil in ž v Miho Kostanjšeka in ga preeej hudo poškodoval. Preti cel j shim oikroižnim sodiščem se je zagovarjal, da ga je Kostanjšek preveč stiskal ;-.a vrat. Obsodba se je glasila: ?. meesaa poostrene ječe. Precej draga šala. V n«.-ki g".stilni v Arelinu pri Voiniku sta se dne 2G. decembra 19*!;* dclav-a Alojzij Spes in Kari Sta nt e za š ilo ruvala in vzdigt^-val-i. Kr sta pa naenkrat oba padla, je 'priskočil Špesov brat Franc in je na tleh ležečega Stauteja n-daril s tako silo po obrazu, da mu je znihljal več zobov ter stri nosno kost. Premišljeval bo svoj čin dva luescea v erlj.sk i h zaporih pri postu in na trdem ležišču. Nevarna tatica je neka bivša služkinja in natakarica F:anca Šimenceva, ki jc sedaj nekje na llrvattskein. Obtožena je, d;i je ukradla svoji t"\a-rižioi 5 'bankovcev po 100 ilina.r-iev Čevlje, klobuk in dežnik si je izposodila pri neki drugi tovariši«*:. češ. da gre v posredovalnico za službe. Tudi iz zavoda sv. Marte je or";:i'sl:\ ^ eč rjuh m pcrila. Ima pa bržkone -še več drugih grehov nad sabo. Poslala je pismen zvgovcr, češ, da je morala vse t«; izvršiti kaka njena tovarišiea, ki se je izdajala pod njenim imenom. Obsojena je i»ila v odsotnosti ;ia 4 tetine .strogega zapora poostrenega s posti in trdim ležiščem. Tatinska služkinja. Ana Omejc, doma iz Radomelj, je isinžila na Viru. Kar naenkrat je začela piti in domači so opazili, da se je skoro dnevno opijanila. St\ar se je domačim zdela sumljiva. Pazili so na služkinjo in :z-sledili končno, da j*1 ukradla Griintalovi Frančiški, ki so jo vzeli pri t'sti hiši za svojo. "» ban-l.oveev po 100 dinarjev. Denar je iuiela shranjen v omari. Omejčevo jc premagala skušnjava in lepa prilika jo je napravila za tatico. Nerodna je bila samo v toliko, da je začela ix»i)ivati in je večkrat menjala stodinarske bankovce Obtožeiika je dejanje odločno tajila in zatrjevala, da je menjala svoje prihranjene bankovce. Obsojena jc bila 11a ^ meseca težke ieče in mora povrniti Griintalovi •300 dinarjev. Omejčcva je bila tako hudi:, ko je začtda razsodbo, da je rekla: ''Na bom j'h 11'kol davil, zato k* j "h nisem uzeva'" Razne žalitve. Jos'p Grča. pol. detektiv v Dol. Lendavi v Prekmui ju, je v gostilni v Te.^no\cih izjavil, da se pri občini više same goljufije in da bo dal vse zapreti. J an oš Krpal ie pa v gostilni v Gor. Lendavi '»bdolž.4 orožnike, da v službi agitirajo in politizirajo ter obe'.em ozmerjal s psovkami geicnta Januša Virišel ;zvr-šilni organ Maitin Krajšek k posestniku Luter ju v Prekuiurj'j, da z.irubi kravo. Krajšek je prijel kravo za roge, nakar mu je Luter rekel, da naj jo pusti. K n* jo je pa nato Krajšek še naprej držal /a roge, je Luter c>gorčcno zavpil: ' Še koza '»i nit- ra/jmiela. če bi j: to rekel, vi pa me ne razumete." Luter je bil za te besede 2G. mavca obsojen iei 14 dni z:>pora. Občutna kasen. Posestnik L H. je ž;vlil gospo "NI.! Nr. v Mariboru 3 tem, da je proti j drugim of.ebam trdil, da krade gospa svojemu možu denar. L R. je bil tožen in pri okrajnem sodišču •■»bsojen na l!">0<) D;n denarne kazni. Proti tej razsodbi se je pritožil. Pri vzklični razpravi dne 27. mater ie bila njegova kazen znižana na 1000 Din, ker se je med tem ča^ un i>or:ivnal z gospo N. Vsem godcem 111 plesalcem želim vesele velikonočne praznike. ANTON STMČIČ Clau orrHestra ".Moderni cigau". 14700 Thames Avenue CLEVELAND, O. Voščim veselo Velikonoe. BUKOVNIK STUDIO v Slovenskem l>omu. Cleveland, O. Podružnica: <033 Supeiior Ave.. Cleveland. , Vesele velikonočne praznike želim svojim odjemalcem ter se priporočam še v bodoče JOHN BRADAČ v Slovenskem Narodnem Domu 4413 St. Clair Avenue CLEVELAND, D. Vesele velikonočne praznike želi — Ignac Slapnik PRVI SLOVENSKI CVETLIČAR Trgovina v Slovenskem Domu. 6120 St. Clair Avenue 6419 St. Clair Avenue PRIPOROČAM SVOJO TRGOVINO Z MODNIM BLAGOM ANTON GUBANO 16725 Waterloo Road Cleveland, Ohio Najboljša pot da si zajamčite dovolj sredstev za bodoče potrebe in prilike je potom naložitve vaših prihrankov v dobre, zdrave bonde, kakoršne kupujejo banke za svoje lastne sklade. V slučaju potrebe se lahko taki bondi preme-njajo v getov denar ter donašajo od 5% do 7% obresti. OTIS & CO. CLEV ELAN D John F. Perko, zastopnik PdSOJILA NA NEPREMIČNINE Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Torku in Brooklynu. FRANK SAKSER STATE BANE 82 Cortlandt JStpeet New York • v i* / - V 1. - I- -- 1 II OT.AS NARODA, 17, APR. 1924 Rojaki v Little Falls, N. Y., podpirajte podjetja, ki oglašujejo v našem listu NAJVEČJA ZALOGA MOŠKIH OBLEK PO 4 ZMIRNI CENI POSKUSITE IN PREPRIČAJTE SE. The Grogan Store, Inc. Little Falls & Herkimer, N. Y. Postavite se za Velikonoč. KUPITE DOBRO URO NA ODPLAČILA Plaf-a.lt liost»- $3 na ro''" :n \n< +1 iv '»Jen za dobro Klgin. Waltluim, Illinois uli Souilt Bcnd uro. □olqi obroki brez posebnih stroškov. HAROLD J. DUBOIS 568 Main Street Rogers Ash Inc. ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA Kadar hočete kupiti liišo, pridite ter se oglasite pri nas v Burrell poslopui, — Little Falls, N. Y. ZANESLJIVA BANKA Plačuje na v'oge 4% obresti. HERKIMER COUNTY TRUST COMPANY Little Palls, N. Y. V slučaju, da nameravate delati novo hišo, * aji popravljati staro, obrnite se na — J. P. JORDAN, Generalni kontraktor 510 W. Main Street CENE ZMERNE POPOLNA ZALOGA OBLEK za MOŠKE in FANTE MAX NATHAN 585 E. Main Street vogal Main & Mary St. STANDARD PLUMBING & HEATING COMPANY 40 W. Main Street ARCOLA KOTU IN RADIJATORJI Tel. 479 Ako hočete kupiti dobra moška, ženska, ali otročja OBUVALA obrnite se na: P. Slavik Shoe Store THE BARGAIN STORE Fine obleke za moške in fantu ler druge potrebst-'ne. 598 E. Main St.. Little Falls. N. Y. ANN STREET GARAŽA Moon in Gardiner kare. Splošna popravila. Tel. 630. ROY WEAVER VSE ZA ELEKTRIKO Zaloga električnih potrebščin. Telephone 312 J Ooremite svoj dom r elektriko. W. F. COURTNEY Nizke cene. Perilo in drugo za otroke in ženske. Zimske suknje po znižanih cenah. V zalogi imam DOCK ASH PECI r^dajam vsakovrsi^« --»j, KITARSKA DELA W. H. Avery 105 W. Main St. VELIKONOČNA DARILA! G. A, OPPEL & SON TRGOVINA ZLATNINE rslanovljtrtia l>r>7. L H. GODIN OiMe za moške in fante Posebna cena za moške in fantovske obleke za Veli-koneč.— Klobuke in kape. M' L. GOLDSTONE nasproti Hotel Richmond ALLEN & OBLEKE ZA MOŠKE IX FANTE. Največ, kar morete dobiti za svoj denar. C. B. SMITH ELECTRIC COMPANY Napeljava elektrike po najnižjih cenah. Phone 549. 310 SECOND STREET J. R. TAYLOR & COMPANY "The Winchester Store" ITŠKE IN MUNICH A • — PYREX IN ALUMINIUM ROBA SPLOŠNA ZALOGA ŽELEZNINE. 543 E. Main Street Little Falls, N. Y. A. V. GILMARTIN PRODAJA ŽENSKIH SUKENJ iu OBLEK ter KROJAŠKIH POTREBŠČIN RICHMOND BLOCK NOLAN & FITZGERALD RAZNOVRSTNE PEČI in KUHINJSKE POTREBŠČINE. E. Main Street Willcox Watts & Co. ZAVAROVALNICA Telephone 119 J 16-18 W. Main St., Little Falls TV & J . D ASE Y Perilo, suknje in obleke. If r Š A D o B U E (J A B L A G A Little Falls National Bank Plačuje 4% obresti na uloge. PEČI, KUHINJSKE PEČI IN GRELCI, ZIDANE PEČI John Waldvogel & Son 556 Main Street LITTLE FALLS, N. Y. VESELE PRAZNIKE VAM ŽELI — FRANK MASLE, Zastopnik "G. N." JOSEPH FURLAN 259 FLINT AVENUE SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA Prodaja na vse kraje doma sušeno meso i(i klobase. B. E. CHAPMAN PRODAJALNA PAPIRJA IN ŠOLSKIH KNJIG MALONE & O'ROURKE Izborna plumbarja. N. ANN STREET MELVIN & MARTIN F O K 1) CARS — TRUCKS — TRACTORS Supplies <£. Accessories O'ROURKE & HURLEY Č I S T A Z D R A V 1 L A ZDRAVNIŠKI RECEPTI Iz dežele najstrastnejših igralcev. Piše Edvard Hungerford. To pi*mo je pisano na farmi, a kakšna je ta farma! V Združenih držav;ih smo vajeni smatrati se preeej obsežnim farmer jem. Dosti govorimo o obsegu. uspešnosti in drugih lastnosti naših velikih farm na Srednjem zapadli in \ /.i pad n ih državah. Največje teh farm pa je komaj mogoče primerjati / veliko farm«, na kateri živim sedaj. — Central Cuiiagua. Tudi lie more nobena ameriška farma prekašati glede uspešnosti to farmo, obsega jočo 300.000 akri.v. Toliko prostora namreč zavzema ta farma. Več kot šestdeset milj je od enega kouea farme pa v rezervi, tudi za pridelovanje sladkorja. Ceni se. da ni mogoče bogate deviške grude province Camaguev izčrpati za sladkorni trs še najmanj petdeset M. Vsled tega l>o treba še ]) eeej rasa, da ImkIo vse .sladkorno možnosti Centralne Canague izčrpane. Ko bo prišel konečno ta čas. 1h> našla plantacija kako drugo rastlino, ki bo stopila na mu. Sto trsa. - Centralna Cunagua je stara ko. maj deset let. Pred ne kak v ducat leti je bil celi ta se verni...del province Camaguev divjina.' — posekan gozd in pragozd. Par starih španskih družin se je borno preživljalo s prašičje rejo. C^lo ozemlje je bilo izpostavljeno neprestanim napadom -band i tov m rali, da bo revolucijonar ustreljen naslednje jutro. Zopet je Meudoza odjahal kot divji, kajti življenje človeka je bilo na tehtnici. Telefoni na dolge razdalje niso bili takrat še na-, vadria naprava na Cubi. Konečno je prišel do 'telefona, poklical predsednika Menocala ter izposlo-val od njega pomiloščenje moža, kateremu je dal svojo besedo. Pai dni pozneje je odpotoval ustaški general iz nekega malega pristanišča v Nassau, na Bahamas o-točju. Pošteno povstopanje je na ta na čin ustvarilo velikansko plantažo. V kratkih dvajsetih mesecih najbolj intenzivnega dela je bil velik del gozda izčiščen in ozemlje je postalo sposobno za proizvajanje sladkornega trsa. Ce stoji človek v tem delu leta na vrhu sladkornega mlina tei «e ozira naokrog, se mu nudi si- je prav slabo, če vlada prevelika ' prosperiteta. kot če napoči doba j pičlih zaslužkov. S strahom se spo-! mhijajo dni izobilice pred tremi leti. ko je poskočila cena slad- ; • t rja na naravnosL . nezaslišan višino 22 centov 'za funt* surovega sladkorja v mlinu samem. Velikanskim zaslužkom je sledili« H. C. BELLINGER PEČI, ŽELEZNINA in KROVSTVO 522 E. MAIN STREET K E M P F S-OVA PRODAJALNA MUZIKALIJ Avtomatični klavirji, Sonora, Victrola in Brunswick gTamofoni. Popolna Izbira Victor plošč. Pridružite se \nias Klubu. LITTLE FALLS & DOLGERVILLE. N. Y. stavka delavcev, ali na polju ali v sladkornih mlinih naravnost narod a u nesreča. Zahtevam za višje pravcata orgija zapravljanja. Ko i pla£e je treba u„(xliti ua mestu je nato sledil padec v ceni ter *> | Tek(>in najmanj petih mesec.(>v v je dobilo le še dva centa za funt 1 surovega sladkorja, so pričele nar propadati banke m velikanska i bogastva so se stajala preko no- . | vsakem letu je na Cubi čas de-ir. — Dajte nam primeren dobiček V mestu, kjer divja graft je I vseh mogočih luksurijoznosti. Cu-polieija izvanredno čista in ne-j ba je srečna ter pleše. Meti navzo-t nadeževana. Mogoče je treba 1 čimi jih je le malo. ki spozna vajo. iskati vzrok v tem. da je napra-jda ni vse zlato, kar se sveti in va narodna, ne pa občinska. Cu- < da preže zunaj nepovabljeni gosi-banski policist v mestu ali pa na je, ljudje, ki niso srečni iu niso deželi, kjer je izpo-ta vi jen števil- f zadovoljni, nim nevarnostim, mora naravnost i -- či. Obup se je pojavil v vseh slo- in primerno stalen trg leto za le- Izzvati občudovanje Ainerikanea. Kako je treba čitati. jih >rebivals;tva torn, in ničesar več ne bomo za- V dneh. ki so sledili zlatemu ple- j ' htevali od Združenih držav ali ka-, su. ko je bila narodna vlada b;in-j --- Ali se bo tudi v letošnji seziji terekoli druge dežde na svetu.. — kerotna ter niso dobili' policisti I Ko človek na£l0 čita' vidi po-pričel ples milijonov .' To vpraša-- rekeJ neki plantažllik v hotelu, več mesecev plače, ni niti en p:-j ssmeznih črk, pač pa cele be-nje si sta vi j a vsak treznomisleč j y katerem sem se se&tal žnjiin _ ik.ist zapustil službe radi' tega sede. — Duh sledi z veliko na-C uhane* v sedanjem času. Res je. j 81ahe sanje iina,u vedno. Uadar se i vzroka iu nikjer ni prišlo do ni- j B*co očem. — V minuti je moda znaša cena surovega sladko«- j spf>nmim pleJia miiijonov. kakih resnih izbruhov. Polieija je P^ečitati nad petsto besed. ja v tem trenutku pri mlinu le o " , „ , ...t... ;.i - .1.1 . 1 , • r , se še vedno z grozo spo- »trajala na svojem mesta kot ol. kar je seveda ko- . 0 • ininja časa, konečnega |x»loma u--/loI,;va redno svojo /,*• itak j»!čb» Izčiščen je ozemlja ter ustanov-ljeuje plantacije pa je bilo leta lf>H) Lažje rečeno in zasnovano kotyja storjeno. Ta severna obal Cube je bila ob onem času pou v led« j revolueijonarja. premetenega moža. ki je nekoč kandidiral za mesto podpredsednika cuban-ske republike. Mendoza ga je našel ter se pričel pogajati ž njim. — Kot veste, sem član ene najstarejših družin a Cubi. — je re- j kel Mendoza. — Družina uživa že dolgo časa sloves, da drži svojo besedo. Vi ste poraženi ter se tega dobro zavedate. Ali hočete iti z menoj na konferenco s federalnim generalom * Gledal bom na to, da boste lahko povsem varno zapustili deželo. Po daljši razpravi je revoluci-jonar privolil v to. Prepričan je postal, da ne more nikamor s svojimi boji. Mendoza je odjahal nato nazaj v zvezui glavni stan. kjer so ga pa povsem hladno inforrai- e.er priprost, a veličasten prizor, ceno 22 centov za funt. Pet en«, Polja so izmenoma črna, rmena ali zelena. Črna so tam, kjer se je zoralo zemljo za prihodnjo sete\. Rmena so tam. kjer se je sladkor-« je lastno mnenje, pač pa mnenj-: ni trs že porezalo in zelena, ka-: tuka;šnih trezno mislečih proizva-mor še niM> dospeli delavci s svo-jjalcev sladkorja, ki so celo svojo jnni ostrimi ''mochas'' ali dolgimi noži. Sladkorni mlin je centralna toč- ma j mogoče primerjati z naj višjo 1 . , . , , - " ' oličil 11 propaščen, zaprte so Tudi n^k.i +lrii!jii oblika Miban- " l>a J<* se vedno za eni ... ■ 1 ■■ : f . 4 • • ,_____ ' . 1 • ii - • 4 - , so bile-prodajalne in delavnice m loterije zasluzi kratko omeni- cent ali poldrugi cent preveč kot ! iM ' . . .. 4 . ... . . • „ . ,r . 'velika premoženja ".o izginila pre.- tev. \ majhnih krajih na otoku je dobro za t ubo samo. To ni 1110- , ^ . ; - - , , , - ko noči. Osemnajst bank je f;ih- je se daifes dosti ljudi, ki so du- ralo in konečno tudi Bank of Cu- ševno n/s]>osobnr razumeti stevil- l»a sama. ki pomenja za otok tu,;ke, kajti preil ne.kako de-etimi kar pwmienja Bank of England za.h'ti se je pričela na Cubi večati Anglijo. Cubanski bankirji bi ne nepismenost, tako med belim kol- ka delavnosti na taki plantaciji kot je ta. To je živčno središče;plesu mMijoaftr. Tri leta pomenja-i'ar:ne Akri. ki se raztezajo naokrog. \q razdeljeni v podfarme življenje proučevali problem \ vsaki posamezni fazi. Preveč do- ^ . ... ... , v .. , t)ili človeški, ce bi tndi oni ne <-rn«m prebivalstvom. Za te ljutli bro se spominjajo strasnih j>osle-: . ( ....... , - ... ; siKikul-trali s sladkorjem. Posojali, cvete kitajska, loterija, die izjalovijenja. ki je pnslo po ' so po deset centov na tunt slad-; Ta naprava, ki ui postavno do- jo celo kratko dobo. Proizvajale. ; koTja- ki. je bil komaj vredett tre": voljena, se imenuj tako. -ker so spoznavajo velikanske nevarnosti. tino te s vote. ;].» ustanovili kitajski trgovci v "'ali koltidje. ki obsegajo po dva ki lahko sletle takemu zlatemu j Kubanec je že ]>o svoji naravi svojih pnxlajalnah. To loterijo plesu, tudi če bi se pojavil v manj- 'n ^vo^nn razpoloženju hazard ni; vodijo Kitajoi na svoj'lasmi, po ši obliki in manjšem obsegu. Pre- varn P*>veodal sam, i sebni način. Človek stavr pona- več prosjK*ritete je slabo, ne le za z velikim zadovoljstvom in pano-j vadi na žil vali. ne pa ha številke. Cuho. temveč za proizvajalce i som* * 'ubanec ne igra le pri konj-; L.ihko stavite na gos. ki kos. pra-sladkcrrne^a ti-sa same-. >kih dirkali, temveč tudi v lote- šiča, kravo ali jjetelina. Ko'so vse Domnevam, da vem, kaj mislijo ; riji' ki I>ra<^ta narodna na-! številke pro.laoe. pregb-Ja kitaj- ti možje. Prva posledica visokih I Prav*' iski tr-ovw svoie u?oto' redno, je čitank lepo in temelji- Ta narodna, od vlade vodena j VI- hi,'> najmanj priljublje-. t(>. Ocl-rass.^l iu povsem spreten člo loterija pomenja velik vir dohod-'»'» v **<\njem žrebanju t4>r tlelo- vek preC.ita }ahko v minuti .",00 do pet tisoč akrov. Vsaka teh majhnih kolouij je v rekah plantažnima. katerega imenujejo na Cubi '*eoloiio"\ Ta colono prodaja svoj si ud ko m i trs mlinu za določen denar. Colono pa mora nr-jeti sam svoje delavce, može, ki režejo sladkorni trs ter druge, kij cen sladkorja je nemir med de- j pa vv.ljf. v mlin na svojih veli- lavstvom. Trgovci v velikih in kili vozovih, v katere so vpreže-iii močni voli. Tako v teoriji kot praksi temelji proizvajanje slad- Citanje je spretnost, ki jo •/ridobrnift z vajo. Otrok še črka, I j. lovi črko za črko ter jih zve-zuje v besedo. Polagoima se vrši to zvezoviinje hitreje, ker črke v«<žcmo že po zlogih, končno tudi že v besedil Ji. jZi'.d"šeii nam površen prelet preko skupine črk iu že vemo. kakšna je beseda. Ce či-tarno pozorno, preletamo kmalu Cele besede in razumemo vsebino, ne da bi se ob njih ustavljali. Končno objemamo z očmi cele vrste na'in'krat t»*r hitimo od vnste i!«i vrste, kakor bi se razprejali* navita nit. In duh sledi z i-to. včasih še večjo naglico očem. tako da se oči neprestano love z dirjajo-eiin duhom .Oko in S(1 ^ahko pre- lavstvu živila, obleko in druge »-približno štiri milijone dolarjev, j "a lma toliko dobička, da uspe-(-rta ot}}.t 800 besed ali 60 vrst v potrebščine, zavohajo skoro prvi korja na Cubi na pristni delitvi povišanje cen sladkorja. Ti trgov v tem pogledu pa znašajo nekako j -— Zadel je v kitajski loteriji. Letni stroški eubanskega naroda ™ »J^gova trgovina. minuti. dobičkov. V tem ali onem letu. ci so barometri, ki kažejo pot- j deset milijonov Vesele velikonočne praznike vsem na- , ročnikom, čitateljem in prijateljem želi — Uredništvo in Upravništvo "G. N. »» ko je pridelek sorazmerno maj-^ Takoj pričnejo višati svoje cene. hen iu eema visoka, si lahiko vsa-. Posledica povišanih cen pa je. da kdo zasluzi dosti denarja. Znano | pričnejo delavci vprek zahtevati ^e, da je napravil marsikateri co-i višje plače. lono v eni sami dobri seziji eni Delavstvo na Cubi ni sicer po-miijon dolarjev dobička. S temjsebno dobro organizii'ano, a pred-denarjem si lahko privošči karo stavlja vendar velikansko silo, v za $18,000, v kateri se vozi po tr- j političnem oziru in tudi v drugih, j Sni Saotiagu pri večernih koncer- Stavke niso nikakor nepoznane na tih. Ne smemo pa pozabiti t ud t Cubi, V mrzličnih dneh. letne i suhih let, na 'katera mora biti sladkorne kampanje," ko šteje j plantaznik pripravljen. rj vo&k dan, vsaka ura in skoro vsa- =al Domačini aami spozi banju je 1859 dobitkov, ki obsegajo zneske do* $14)0. Posamezne loterijske listke prodajajo po pe-spoznavajo, da ka inimita številne dolarje, je so ali 20 ameriških center. provizorična vlada Severi a v tako kratkem hipu ni ogoče. da bi oči videle ves ob-eg posamezne črke. Zato potre- dolarjev. Naša — je postala eobauska prislovi-« niogr»če. da bi oči videle ves obje leta 1899'''H. ki označuje najlMuj4 pres€«net-' Se odpravfnla loterijo. Ko pa so sejljivo srečo. j huje jo korektorji tri do štirikrat Cubanci sami polastiili vrhovne j H tem pa smo ^ že preveč od- več časa. tla opaorijo napake na kontrole v deželi, so loterijo na | dalj tli od svojega prvotnega pred- črkah. Ako čita jo brže. presrleda-mestu zopet usstanovili. Žrebanje j meta. — sladkorja. Zakaj bi se jo marsikaj. Pri čita 11 ju se plazi se vrše po trikrat na m esc in naj- j brigali za pretekle težav^/ j naš pogled le po zg/>renji polovi- višji dobitek znaša $100.000, ka ! V dvorani je zaigral^ godba.'ei tiskana vnste; spodnjo jedva terega pa povišajo po dvakrat na, Pari so se pričeli vrteti y plesu. J opažamo. Zgornji del črk je naletu na $300.000. Pri vsakem žre- Cene sladkorja so visoke, ter bo- m reč značilen, dočirn je sporlnji do na jbrž še poskočile. Kot za slu- ( prtcej splošen. -O tem se lahko, žen denar, tako tudi -izdan. Da-, prepričamo, ako zakrijemo sp .. -j-. OT.As "VAfcfliur rrripn. 01) prekrasnem večeru s„.U n.c| "Da. vi me naravnost zasmeliu-mauj prekrasni eksekutor Ivan jele milosti ji vi. gospod," — reče I>imilric Cervjakov v drugem redu in izgine skozi vrata, parterja in gledti skozi operno ku-J "Kakšno naj bo to zasmeliova-kulo "Komevilske zvonove'*. Gle- nje" — pomisli Cervjakov. <;V . l!aj \ notranjosti Cervajakova se nekaj pretrga. Nič ne sliši. nič ne Vsa zelena je ledina 111 zeleno vse je polje! Kmet na njivi že od zore or je, seje zlate volje. Na poljane, na planine pomlad rož je natrosila in drevesa je v ponosne, bujne šopke premenila. vidi, umakne se do vrat in stopi na ulico. Kakor stroj se privleče do doma, svoje uniforme ne sleče, na divan leže in . . . umre. Pomlad sveta! Sij v srce mi, vr;*nj si sejem zrna zlata — naj vzkale, se oplode mi. bodi žetev mi bogata! Velikonočno premišljevanje "Oprostite, eksece*enca. oškropil sem vas . . . slučajno sem ..." "Nič, nič . .. " "Za boga, oprostite. .jaz vendar . . . nisem želel!" "Ah. sedite, prosim! Pustite, da gledam!" Cervjakov se zmede, neumno se nasmehne in prične gledati na po-zorišče. Gleda, ampak blažen stva ne občuti nič več. V odmoru stopi k Brizžalovu, napravi ob njem par . k«rakov, premaga boječnošt m za- Kl*Istil v Jeruzalem na < Vetiio nedeljo. Mesto je bilo polno mrmra: veselja radi praznikov. Xa tisoče možkik in žensk je bilo zbranih iz vseh delov Palestine, da praznujejo praznik. Bi-je zelo velika množica, ki se je zbrala pred vrati, da pozdravi Jezusa '"kot sina Davida, — kot onega, ki prihaja v imenu Gospodovem* \ Razgrinjali so svoja oblačila po Čudovita je stvar, katero pripoveduje Luka o vhodu 4* Oškropil sem ves. ekscelenca. Ne zamerite . .. -laz vendar . .. ne da bi . ''Ah. dobro j«* pozabil sem ž» vi pa Še vedno o tem!" reče gene-;lMjtl; mladike, ter jih stlali na pot. Veliko rul ill mpotipei-vvo premakne odtLŠevljeiije, velika radost. Izza starih časov vojn spodnjo ustnico. lin zmagoslavelj ni videl Jeruzalem ničesar sličnega, uobe- Pozabil jc. a zloba gleda iz nje- neKa takega prizora ljudskega odobravanja, Vse mesto go vili oči." — poinisl ČervjakoA 1 je bilo ni', nogah. — se glasi v evangeliju Mateja. — in in sumljivo opazuje genrala. —j prav v Tem trenutku, ko so pozdravljali možje, se smehlja-"Objasniti bi mu bilo treba, da le ženske ter otroci radosti ploskali z rokami, se je Jezus resnično nisem želel ... da je to j ozrl lia lliesU) ter se zjokal, zakon prirode, drugače bo piepri- 1 • e«« da sem naukoma hotel plju- Evangelist nas ne pusca v nevednosti glede misli, ki niti. Če zdaj ne bo pomislil, se jso Prevale Jvrista in ki so povzročile to ganutje. Mojster -ponw.i pozneje!" !(l :i da žena vse preveč lahkomišljeno jc videl, kako prazno je bilo vse to pitaznovanje. Sveto presoja njegov doživljaj. Le ustra-.mestu je malo vedeio o stvareh, ki so bile svete. Prebijala se je, potem pa, ko je zvedela, valsl vo ni ničesar razumelo o poslanstvu osvoboditve, koje da j'- Brizž:lov "tuj", se je po- znanik je bil ba praznik. Iste množice, ki so ga sedaj po ln,nlu- zdravljabj. kot Mesijo, so bile tako daleč od prave siinpa- " Ampak vseeno pojdi in opra- t j je do njegovega dela. da so bile zmožne v treh ali štirih viei se." — pravi. "Sicer bo mis-jdneh klicati ne "llosana na višavah!", temveč "Križi.j- lil, da se ne znaš obnašati!" - "To je tisto! Opravičil sem se, a 011 je bil nekako čuden. Niti ene pametne besede ri zinil. In časa ni bilo za razgovor." Drugi dan obleče Cervjakov svojo novo uniformo, skrbno si uravna lase in se napoti k Brizžalovu, da mu vse ob jasni. Ko vstopi v prejemnico, zagleda tam lia kamenu. se je bližalo, muogo prosilcev, med njfčmi pa samega generala, ki že sprejema prožnjc. General odpravi nekoliko Ta demonstracija ni bil o dejanje odkritosrčnosti, temveč di vit • strasti veselje in razburjenja. V globini diH ne ni lin* razburkalo in bilo je le površno valovanje ljudskega priznanja. Prej aii pozne je bi minulo vse. V vsakem momentu poskusu je bi se izkazala A*sa neodkritosivnost "Tega ljudskega aplavza. Oas osvobojenja Jeruzalema ni bil se prijel, — ne. njega razdejanje, tako. da ni ostal kamen Take so bile misli Jezusa. !n take morajo biti naše misli, ko opazujemo razmere prosilcev in upre oči v Cei-\ jako'va. | v današiijh dneh. Kako prazno je vse navdušenje, kako "Včeraj v "Arkadij", če se brezpomembna so vsa zatrjevanja zvestobe! Ponašajo se spomnite, ekseceluca." prične ek-js pr0s;tostjo — ter vklepajo ljudi v spone, ki so pret ežke ill slušno o^T ^Oor » *' j 1,lv,,al»01"ue- da bi mogli nositi! Govore o enakosti — Kak 'eumn t"»^ ter jemljejo priliko vsem vrstam ljudi in v vseh razr.verah! a me neumnosti.. .. Bog ve ][>ros]avjjajo bratstvo — ter dvigajo meje predsodkov »ued iSt.arokrščanska določba pravi, da mora biti Velika noč vsako leto prvo pomladansko nedeljo po polni luni (p. p. p. p.) Pomlad, oziroma pomladansko enakonočje nastopi z vstopoau sobica v znamenje ovna. V to znamenje .Izstopilo solne.e 20. marca: 21. marca jc pričela pomlad; 21. marca iwi je bila tudi ob .1 uri 30 minut zjutraj i>obia luna. Prva pomladanska nedelja po poLni luni je bila torej 23. marca in ta dan bi morala biti pravzaprav Velika noč. Toda staro velikonočno pravilo nima ničesar opraviti s preciznimi aodatki. Pra v:'o ki ga je svoj čas doVočil cerkveni Koncil v Nieeji. jc bilo >!e-deče: "Pomla .lanski ekvinocij naj bo vedno 21. marca (ta datum so do'ocili enkrat za vselej), in velikonočni praznik naj bo vedno eno nedeljo, ki sledi jwliii luni po pomladanskem ekvinoci-ju" (dne 21. marca i. Ce določimo 21. marc k<-t datum pomladanskega eiiakonočja. potem je prva polna luna p> tem letos šele 2P. aprila in sb^leča nedelja 20. aprila, kateri dan je letos v resnici velikumu'iia nedelja. Staro velik<:nočiH» pravilo nicejskega Koncila torej nima nobenega smisla več. Pomladni veter. V duši tihi. sveti mir. zunaj veter vre od juga: ulica šumi kol struga. v okno pljuska ves večer. Kaj prinašaš, veter blodni, mi od daljnih krajev južnih.' Glas piščalk se zdiš mi tužnili daleč, daJeč v zemlji rodni. V cvetju breg pod Nabrežino. cvetje v Brdih in Vipavi — to-li Ivoji st> pozdravi, moj spomin na domovino J Zlato sonce po vsem morju, v zlatem soncu bela jadra dol do Pulja, Reke. Zadra — to si videl t T v Pri morju Kaj prinašaš, veter blodni, mi od daljnih krajev južnih.' Glas piščalk se zdiš mi tužnih daleč, daleč v zemlji rodni. Cvetja ni pod Nabrežino, ni v Vipavi, ni ga v Brdih: tam v pesteh koščeno-trdili narod stiska bolečino. Narod lastno zemljo kohic, težki glas iz Istre čujem ; kako «lol;*o še-.' — vprašujem si v brezupu misli bolne . . . f Ah. odgovora nikjer — samo veter vre od juga; ulico šumi kol struga, v okno pljuska ves večer. April. Cvete zrak, cvete dih pomladi, in oblaki pleto se kot slak, in april nori po livadi: Zvončkov, vijolic si del je za trak. z burjo nevesto mu pleše korak. Radost srebrna in klik se razlega visoko, in zdrami se božje oko, ki milo. prijazna zemljo obsega: V zarji nebeške se duri odpro, v zlatem oblaku gre Bog čez nebo. pisani blišč razLije na polje 4-0Ž0 ljubezni vrže v srce. zakaj! Kaj želite.1" — se obrne general k naslednjemu prosilcu. "Noče govoriti!" pomisli Cervjakov in pobledi — "Srdi se. Ne, to moram popraviti. Razjasnil mu bom." General oknča pogovor s poslednjim prosikiem in se nameni v notranje pro«tore. Takrat stopi Cervjakov za njim in za'jeclja: 4' Vaša ekscelenca! Ce sera se osraelil vznemiriti vašo ekscelenco, se je zgodilo namreč iz čustva, lahko rt čem iz kesanja! . .. Ne na-'aič! — Stfj veste sami." General nakremži obraz in mahne- z rok«. plemeni, narodi, razredi in verami! Veselile se patriotizma — in ga pretvarjajo v orodje razdejanja proti drugim narodom. Delujejo za mir — ter* se neprestano in v ogromen obsegu pripravljajo 11a vojno! Xesebieni so, — dokler ni nobene prilike za osk<*do-vanje. — V miru žive z vsemi ljudmi, — dokler je nepri-kladno zanje, da bi se nalia'jali v vojni z drugimi ljudmi. Pozdravljajo Kri sta, mu slede in mu služijo — dokler ne nastane potreba, da umolknejo, beže ali se celo pri-klopijo vrstam, njegovih sovražnikov. Kako ostudna zmes. osebnih aspiraeij, hinavstva in nesramnosti. '.-• Cvetna nedelja je tu, da ji sledi Veliki.p^tek- s svojim zapuščenim križem. , . Ni euda, da je jokal Jezus, ko je zazrt Jeruzalem — i in da joka zopet, ko vidi današnji svet. Kmetova, molitev. Bog, porosi s hladnim dežjem mi zeleno-polje, da po njivah mlado žito bo rodilo bolje. Bog, zal i j ga, padi rosa nanj iz zarje zlate — pojde rž, pšenica- v klasje kot nevesta v svate. Z majskim dežjem blagoslovi, Bog, mi sivo giavo, zlati voz se too jeseni bliskal -v^ tvojo slavo. Beg izdajalca BE 30 Mlada ljubezen Spisal Aliss. HE ■ % V glavi 11111 je šumelo — kakor j Anetta ^e je smehljala kavalir-jne ljubiš... Stresla sem m*, nekaj oi tam sika 1 o gnezdo gadov. Kr- ki j«' sedel poleg nje in jo krat-! je počilo v meni in prestrašila sem čevito jc stisnil zobe. močno za- kočasil s svojim nevsahljivim hu-|se lastno uii^li: "Igra." V istem pri oči _ hotel je odstraniti, za- morjem. hipu sem bila revnejša kot. sbher- diD iti ta šum, oni peklenski hrup j Bila sta si najboljša prijatelja, ni berač. misli — hotel jc z izredno nape- j Pobožala ga je po zlatih laseh! Propast! lzropana je bila moja tirni močmi preprečiti oiio sika ;in se ffizrla skor.i odprto okno. j hiša. izčrpan.: jaz . .. nje gadov, ki s<> mučili njegove; Lahen vetru- je prinašal vonj j Solze >0 se mi vlile. — Vsaka je ne.-.rečne možgane. bezga . .. in iz pravljične dalje se bila težka od moje bolesii ... Vzdlhnil je težk»>. roke so brez- je čulo zaljubljeno p<*tje kosa. Ti si me bil tolažil in božal . .. močno omahnile, glava se je na "Pomlad." je zadrhtela duša. i Vprašal -i me: "Kako naj ti po-gnila. Naenkrat je vzkliknil od|njtn pogled je postal temeti. za- mapam T* strahu. Trepetal .K" »a celem ži- i pačila se je . .. "Prosim te. daj nki strupi !7' votu. Rekla je: "Pomlad .ji pri- selil ti rekla. Zaslišal je. da se bliža uiašče- drhtelo je celo v sobo do naju' Trenutek groze. .. valeč, čutil je njegovo dihanje dveh. Pomlad, božr.uisivena. čuda-j "Ponudil si mi prijatcijstvo." že blizu sebe — spoznal je, da polna." ^ molknila je in dalje zrla v opoj- tnora bežati — rešiti se — a ni j Kavalir se je -lasno zasmejal in" leni°* se je trenutka, mogel se premakniti z mesta. it) dejal: Aneta . .. včasih m še Maščevalca ni bilo... Vzdignil nekoliko sentimentalna. To ti več ^e je ter počasi izšel iz hiše. Ne- ne pristaja . .. Tudi jaz >e rese-! mirno j«- gledat kroginkrog... lim pomladi, ker je topleje, ker tem je sliša.. da ga nekdo so eeste suhe . .." uje . . . šel je torej hitre- "Grdo je. da takj* govoriš!"' /.asb .K' . !et • 1 Ije In vi .. kajo ".daj hitreje... kakor blazen je . . ne ozirajoč >e . . . «1a-. daJje ... ni id i roje |m> njegovi gla- gadje sika j o — močno . in nekdo je že za njim . zdaj ... ga zagrabi .. Bežal je. kar je mogel . .. podtaknil se je ob kamen ter •liidel 11 ii tla. Ozre -se ... t iho kroginkrog dve duše ni "Med prijatelj1!" "Da. pozabila sem. ilu >amo prijatelja . "Kaj pa še hočeš več* A! dovolj lepo?" ko ji j«* dal prijateljstvo za vso njeno globoko in verno ljubezen. Prijateljstvu -— slepe miši! »Masno je dejala: "Postala sva prijatelja ..." "in k:ka prijatelja! Ti ti pa postala vsa druga in tako ljubka! Skoraj bi -.»> zaljubil v tebe!" "To ni v programu!*" "lies, ljubka sj; Kdo bi si I,ji 1,1, mislil, da si tako razumna . .. Ali js»' še vpomiujaš. ko sem ti dejal: "Lepo je ... lepo je kot solza -Anetta—ti si samo domišljuješ. v očeh ,..;■>„..i., i,.- ! i menkovala. Nenadoma si me po-1 ' ' L/.gal.i je luc. Kntie S pota v palmovi gaj .. jj,],..^] t-lko čudno. Srce me j,- I Predal je na Črepinje in ve- Posluša šum listja... ono šum.'. bo]t>|o in boje6e selll S4. sldsnila k|seb» zapel: "O ljubez-11. ti razbi- zmerom le eno gn»zno. pn^klet.., U.||L Ti si me pa odrinil in t{v. ha čaša!" straAn , besedo: izdajalce, izda- ..,>offovoriva se ZasIutiia ---- jalee. izdajalec, izdajalec! Zdi se mrt. da vsako drevo, vsak listič posebej kliče zapor«* doma to besedo, to tla maši se ušesa ... in vendar listje kbče : izdajalce, izdajalec . . . in naenkrat sliši, da celo nebo. zendja. kamenje, skale, da narava kriči na vso moč to gro-zno. jirokleto besedo. Tak strah, tako grezni strah -c ga loti. tudi zemlja, kamenje, skale. nebo. vsa narava, je vpila strašno in samo eno besedo: izdajalce! Pospešil je korake. Bežal je pred to prokleto besedo, pr. I nezmernim strain 111. >-trasno muko. Naenkrat skrajno rasdjučen krene \ gozd. o 1 koder je izšla ona beseda, in v brezmerni jezi se je vrgel na drevesa, lomil je veje. grize! skorjo z zobmi ... Krvava pena" mu je pritekla iz nst. I11 polomljene veje -'» šume le. šumele so strašno le eno pro klelo besedo: izdajalci-. Razkačen. kakor divja zver. bičal je v nje kamenje — in tndi kamenje je klicalo — le eno. edino besedo: izdajalec. Vrgel se je na kamenje, suval z nogami in grizel v brezmočni jezi. Na rokaJi se je pokazala kri. Pogledal je dlan — bi glej en so bili srebrniki — srebrniki v eni, v drugi roki... na zemlji, na drevesih v zraku — in d reve sa, skale, kamenje, zemlja in nebo so porogljivo klicali samo eno. edino besedo: izda jalee! — in tu-patam. v rokah, 11a zemlji, na j drevju, srebrniki, beli srebrniki. te strašne 1 ►esc-,le. — a zaman .. s Ves krvav, odrt, utrujen - ob- j Upno je gledal najbližjo palmo in tudi ona je šumela isto besedo: izdajalec. In nebo in zemlja! in cel svet je klical: izdajalec. In povsod Vse po v.so 1 s.) bdi brniki. beli srebrniki . .. V brezmejni jezi. \ groznem strahu, v brezupni zadregi, v naglici je zlezel na palmo, od vezal , si je pas. privezal je en konec na vejo, drug konec si je ovil ' kn 2. vratu "111 se je .-pustil na v/d •! . . . ' Pas je stisnil grlo -Iuda je umrl. Kuak»ui Muvettreui \ Qilragx in oko liri naznanim. «la imam sftlaj — ČEVLJARSKO OBRT na 18:*2 »V. ri ulica. !'opravljam >tar:i «er izdelujem vsi ulnivala ter 1 >ri]iori>K. Anton Zupančič Chicago. 111. Dr> Frederick Barrett Zdravnik in operater. GILBERT. MINN. Vesele velikonočne piaznike žt 11111 vsem ua, it apr. ir>24 Zagonetno, toda resnično. ass Njene zadnje besede. Poroča Robert Washburn. Iz uniaza»o«ti in pr«»i>yl<*»ti pa-1 kj«r je zapravljal svoj lahko pri-*ike^a niijega sveta je prišlif dobljeni plen ter se potikal z erUa Mulon ter prišla naravnost prve strani listov, — za en dan. Ni namreč hotela izročiti jxj-lieiji -svojega ljubimca, čeprav so ji je ponujalo okroglo svoto v dolarjih. ki bi zmedla eelo marsika-r«iga lM)l.)sfga Franeoza in bolj-o H*raiie<«injo. V ozki, stari cesti, ki nosi ime U|Zeiem maček", v hiši. v kateri ie zahtevajo nikakih referenc in -jer ne sta vidijo nikakili vprašanj reko tcdcu.ske najemnine, je bilo azobešern^ zopet znamenje "So-a v Jiajcfm''. V stranskih ulicah, 'i so bi'.e orošene* s krvjo že v dnevih, ko no možje z golimi pest- ■ dvomljivimi ženskami. Ko so se pojavile komplikacije, se je preselil v Pariz, kjer je zapravil preostali del svojega plena v bolj spoštljivih špekulacijah. Nekako ob tem času se je sestal ! z lieiio ter si jo pridobil. Nobenega denarja ni imel več in poleg tega je bil š« bolan. Ona ga je poslala ven v majhno mesto CheLles-(jiournay. ob reki Seine ter ga držal;1 tam. Svoj čas jc preživel z ribolovom v reki. Vsi Francozi bi storili isto, če bi jih pustile njih žene in vsled tega se ni zdelo to meščanom prav nič čudno. Berta ga je prišla obiskat po dvarut nr» il pot^isiLi lastilo ter so vladele teden. Nekoč pa je prišla ila obi^k arizu številne Berte Midon, .su ogrešfcLli ljudje splošno znano KKstavi« ter se vpraševali. V uma anih. zakajenih kavornah za Trum Basl.ilc so moški, ki so pozn«*-i Bert > Mulon kot poznajo na "ucate i sobarice. Prišla je. .ker je dobila sporočilo, da je policiji znano, da se mudi Mou nev v Franciji. Ostala pa je drugih razlogov. Mož in deklica sta bila bolj previdna od tedaj naprej. Kmalu nato je prišlo sporočilo. To je "bila Berta, ki je hodila da je nekdo zopet nekaj izdal, da aokrog lačna, ker ni imela petih ' je policiji znano, da je Berta pri-■entov aa kavo. ki je stradala več jateljica AIourey-a in da je vsled t en« leto, da podpira moža. j tega Berta pod strogim polieij-■ terena bi lahko vsaki dan izda- skim nadzorstvom. Ona jc radi- a ter dobila za svoje izdajstvo voto kot bi jo kateri so ved-! dosti denarja, da vzdrži oba in domnevali, da je v njeni čedni j poleg tega jo je navdajal strah, daiviei več kosti kot pa možga-' da bo izdala svojega ljubimca, če ov, ki ]»a je vendar tekom celega ga bo šla obiskat. Še večji strah ega časa vodila za n-os najpreme- j pa je tail v njenem ma jhnem žeii-enejše detektive s policijske pre- j skem srcu, da bo 011 izdal njo. če ekture, kojih naloga je bila zasledovati vsa njena gibanja ali i pa. pt-'«b biti njeno zaupanje ter zvabiti iz nje informacije, kate« •ih ni bito mogoče kupiti. Od Ber-e niso dobili nikdar niti najmanjše informacije. Ameriški poslanik je izvedel vo.j jwitisk. ko je iskanje tako »očasi napredovalo. V prefekturi vm' vrelo in kipeLo. Novi možje ■so bil L p-rklcljcni slučaju. Nato pa se je nekega dne Berta sprla s svojim ljubimcem in vsa razkačena s,- je prikazala v kavarni pri ''Poskočni mački". De-ktiv na straži, ki si je že pridobil njeno zaupanje in katerega ii sumila je domneval, da se mn je ne bo blizu. Preje je metala vanj 1'kalni.ke. da povdari svoje nazore glede te točke in on jo je pretepal. Kljub temu pa sta se ljubila kot poprej. Pričela je menjavati taksije, izstopati na napačnih železniških po-taijah, se izmuzniti skozi stran ska vrata ter izpreminjati vlake. Vse to se ji je v splošnem tako izvrstno pc-srečilo. da ji 11. v onem tlolgeiu letu sledil do Cheiles-Gournay niti en detektiv. V neki noči se ni mogla v veliki gneči otresti detektivov ter st je vrnila v kavarno pri Poskončni mački, kjer so (»pazili detektivi, da zre neprestano na uro. Naenkraft je vstala ter vzela nudi tedaj ugodna prilika. Pričel j ta.k.»i. Videla je, da sta ji sledila je simpatiziraJ i žnjc». Vedno bolj i dva druga do Place Saint Michel in bolj je razplamtcl n;-no ogor i v Latinskem kvartirju. Izstopila čenje. Konečno je rekel celo. da ; je ter se ozrla naokmg. kot da bi iMd pretepal lop »va. ki -i je Uc hoče prepričati, da ji nikdo nr-]>rivošr-i! 1; k umazan trik. Ona je sledi, nakar je iaginila v senco odvrnila, da bi rada videla, da j uoiuric 111* Rue Monsieur Ic Prince, bi storil to. On je brez dvoana že . ki mq£ki s čepico na »lavi je videl vizije o bogastvu, ki bo nje- i prišel počasi po ulici navzdol, govo. k.1 je preživel e do noč v : Berta 11111 je poinignila iz nekih njeni drpžbi. s«* potika! iz ene ka- : vrat. Vršil se je krattik pogovor, varne v drugo ter podpihoval j Policijske piščalke so se oglasile, njeno jo/o in ogorčenje. j polieit^tii so planili od vseh stra- Mogoče jc tudi Berta videla ni in v splošni zmedi je Berta iz njegov«' vizije, kajti zgodaj zjutraj «_ra je 1 >0vedla navzdol proti nekemu izletniškemu paruiku na Seini. a ravno ko se je parnik tnl-peljal .je skočila nazaj preko o-graje ter pustila presenečenega detektiva plavati po reki navzgor, —- samega. — Bil je moj mož, — je rekla, čeprav mi je storil krivico. — Vzela je taksi ter se odpeljala, cla uravna zadeve s svojim demon skim ljubimcem. Instinkti preganjanega so vedno ostrejši kot pa instinkti lovca. Ko si vtepe žetika v glavo idejo, da ščiti nekega, naj se Bog usmili onega, ki se -skuša umešavati. Raz ven t ega pa ni bil Alphonst-Mourey. njen ljubimec, nLk&k na-voden pariški bandit. Poleg Berte je imej še druge žeinske. Užival je mednaroden sloves ter so ga iskali še za več kot en ducat drugih zločinov pol»g velikega Sha&tuck ropa v New Yorku. Ta zadnji zločin pa ga je prisilil, da sq j« skrival. Mr. &hat tuck ga je iit fel na vsak način izročiti rokam pravice ter stavil n« njegove v* d*e sa«iaik,*BO xeu $15,000 in Ptw M &ni zapazil veliko ljudsko množico. ki je o-pazovala dva policista v eolira spodaj, ko -ta brskala po vmli. Na tisoče ljudi je zadržalo sapo. ko so kavlji prijeli nekaj težkega ter se je pričel čoln vrteti \ mečnem teku. Brezkončne minute čakanja so spravile na dan s;:u-» marelo ter kos dna reke. Zopet so spustili drogove na dno ter -potegnili nt kaj kvišku. Vsi vratovi >0 se stez-ili, ko se j(> predmet b!:žal ]»ovr?ini in ko so ga potegnili na krov čolna. Bilo je človeško truplo. Nekdo ga jc spoznal. Neko ime se j.> razširilo med ljudsko množico kot plamen. Tam. na mrzlem tlaku je ležalo krasno oblikovano truplo Berte Midon. V njenem /epu "--> nršli košček papirja, na katerem j- stalo napisano : — Ne veruj jim. Alt', jaz nisem ni-'-esar povedala. |M»lno:iia zblaznel. ginila v množici, ki je ravno privrela iz Od eon gledišča. Aretirani ni bi oni. katerega je iskala jxdieija. Nato pa je na(>očil dan. o katerem .ie morala tudi l>erta vedeti. da bo moral priti. l)<.»4ga roka postave, ki se je ste-zala cele dve leti prav preko morja, je koneč-110 zasledila Alphoiisa Mourev v < h e 'ies-Gou rn ay. Policija j«1 nastopila na podlagi migljaja, ki ga je dobila od zunaj. Mourev u je napravila velik kompliment radi izvanrednih priprav, katere je uveljavila za njegovo aretacijo. I>oločila je dva detektiva, -ki naj bi živela v njegovem hotelu cel mesec. Ta dva moža sta se seznanila žnjim. hodila žnjun na lov ter ga zabavala s pripovedkami. Ko je prišel določeni čas. sta sedla vsak na eno stran Mourey-a pri obedu.'- Dva moška sta sto-pial v sabo s potegnjenim revolverjema ter za.vpila: Roke kvišu! Domnevana prijatelja Mourey-a Kta planila nanj ter ga podrla na tla. Celo tedaj, v netežu. ki je 'sledit ata bil* ranjena oba detektiva m Moiirey sam. Vendar pa Bta ga premagala 'in njegovo največje lil najmanjše Najveeja izbera posestev in najnižje cene boste dobili v največji in najstarejši češki tvrdki za prodajo posestev. FRANK CHYNA CO., 2138 So. 56 Avenue CICERO, ILL. » opravljamo vsa notarska tlela. prejrletiamo vse ovire. ]H»s«»ji-la. (»rivatui m<»r^ir-i ali iiiorxiei \/ pomožnega društva i>o iir/c. Zavart;-vanje vseh iM)trel>.ščiu. šifkarte. P«>-sUjamo U»*nar v Jugoslavijo hitro in zanesljivo. Obrnite se na zanesljivo tvrdko. mm*** - - SLVEROVA ZORANU VZGRZUjtJu ZDRAVJE V ORUZlHflH 5EVERA s E E K □ 1U v A Priporočljivo 3d odpoajoč pri zdravljenju srbečice U] Pdzqih bolezqi. CENA SOc VprdMjte pri vbaco) Ujajk ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI tForelgn T^ngimy InformjLUon Bervict. — Jugo*l*v Bureau.) naturalizirani veterani brez držav l j anskega spričevala. Približno 18.CU0 naturaliziranih tujerodcev. ki so tekom vojne služili v ameriški vojski ali mornarici. nima še državljanskega spričevala, s katerim bi mogli dokazati svoje ameriško državljan stvo. Od napovedi vojne do ravno kar zapadlega roka. ko so veljale posebne olajšave glede podelitve državljanstva onim tujerodcem. ki so siužili v ameriški vojsk.: ali 110 rnariei. j« bilo naturaliziranih 278.51:{ bivših vtija.kov. (rlasoni pon»čiIa delovnega tajnika -lame-. J. Davis drži naturalizacija-ki u-rail še 1s.(M>3 ilržavljan^kih spričeval. ki niso i>ila še iz-očena upra vičencem. \'zrt!k temu je ta. da oni 'mvs', vojaki naturaliziruui v ia-!.o:-ih :n srdiščih sirom države. su bili premeščeni "na bojišče, ali drugam, še pretlno jim je !»il i/.-ročen "drufri papir".'Ka.siicpa e 11! so dalje pobrigali, da ¥ * i p«, izv.dovali za ta dokument. Ve'ike važnosti za te nato.ai" .-.liane državljane in za njd < družine je. da dobijo doka'.i'o < .svojem državljanstvu. Zaoopade-ne so v tem osebne in jru.t ott-pravice in privilegiji ne le nat". raliziranih oseb. ampak t ud" njihovih družili. Njihovi otre.ei. k: so se rodili v inozemstvu imajo pravico zahtevati, da se ]ioi prizna amerisiko državljanstvo Vdo ve in ned-oletni f-troci padlili vojakov. ki so služili tekem \ojn>\ imajo pravico zahtevati, da >c jim j>rizna ameriško dr/avijan-stv<». VdoVe in nedolctni t rrt.c-i padlih vojakov, ki su služili tekom vojne, imajo k; it dr/..; \ i j«? ni pravico do posebne zaščite. Ure: državljanskega spričevala >.a j? za vdovo in otroke težko d--kazat i svoje ameriško državljanstvo. Ameriška lepjja je p-rM krsft- Prva največja slovenska tvrdka PRISTNIH DOMAČIH KRANJSKIH KLOBAS PREKAJENEGrA mesa. Razpošiljamo v vse kraje Združenih držav po 30 centov funt. Ako pošljete denar z naročilom, je pošiljatev poštnine prosta. Kdor naroči po poštnem povzetju ali C.O.D, mora poštnino sam plačati. Pošiljamo od 5 funtov naprej. AKO LJUBITE DOBRO DELI KATE. SO, NAROČITA ZA PRAZNIKE. JOE LESKOVA R Dept. 4, 610 _ 14th Street Racine, Wis. k m pripravila seznani imen vseh enih. katerih spričevalo še čaka na dw>taviiev in je pohvala svoje t'-'ane. naj opozorijo dotičnlkc. da zahtevajo, tla se jim dostavi spričevalo, p-", čemur mu ta < r-ganizaeija gre rada na roko. Kdorkoli, ki je služil v ameriški vojski ali mornarici in je bil naturadiziran. pa nima še držav-Ijan-kga spričevala, naj piše na *• t"oinmi-ioner of Naturalization. T. S. Department of Labor. Wash-ir«ton.. 1>. Naj navede ime s:.(l'šea ali tabora (camp), kjer je bil naturaliziran število regimenta. črko kompanije ali drug »>d-debiK vojaške službe, h kateri mu jt* bil detaširan za časa naturali-zatije: naj tudi na veti e ime nn-kjt r se je naturalizacija vršila. in vsaj približno dan. ko je bil n.Hluraiizrran. Pismo oziroma pro-«i.'o naj dotičnik Instm^ročiH-podpiše v svrho identifikacije. Admiral Tirptiz — novi predsednik Nemčije? "Muenchener Post" prinaša o načrtih strank tlesniee. da bi kan ilidirali pri btwloei volitvi držav ntira predsednika velikega admirala Tirptiza. ki yra je baje podpiral raujki Stinnes. Bavar-ka ljudska stranka hoče imenovat« za predsednika Bavarske bivšega prestolonaslednika Ruprehta. VELIKA ZBAKOPLOVNA NESREČA V BLIŽINI RIMA. Rim, Italija. 15. aprila. Italijanski v nn*"-*tu mrtvi. Poreljni.k je po doj-y;. t rr: jnein manevriranju spravi! -rak'^>ljr\- /'ore? v -hwuijwr. Pozor čitatelji. Opozorite trjfovct ta • brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji da oglaiojejo v listu "Gl*» Naroda". 8 tam boiru ustreli vsem UpraTa "Glas Naroda' If A fill PI POSKUSI? E NAS CISTI TURŠKI iVrii/ILiVl IN HER vEGOVINSKI TOBAK Naraven, okusen, cenen, dober! OD IMPORTERJA DO KADILCA—BREZ POSREDOVALCEV! I funt najfinejšega....... 1 funt finega ............ f funt finega (močnejšega) Kiz Abadi« papirčki ..... Stroj za cigarete......... 1'ošljiie «len;ir ... Ki ščrna škatija za tobak.......7.1 ... H.IMl 100 strnrnir (hilzen) ..........1"» 3.(10 najfinejših cigaret iz iur-— .10 škega tobaka.............. l.."»o ..... JiO vii;n«rej. I*ošiljaini» tuli f*> ♦>. 1». JOHN SEPICH & CO. 501 W. 26th Street, New York Rojaki in eitateljem lista * * < i las Naroda'* želim — Vesele Velikonočne praznike. lastnik RIVERSIDE hotela 1200 River Avenue Ncrth Side, PITTSBURGH, PA. Ali bo vasa družina vesela to spomlad? Če ste vi tudi eden onih maloštevilnih družin, ki še nimajo avtomobila, ste se brez dvoma končno odločili, da si ga nabavite tekom prihodnjih štirih mesecev. Cenen modern avtomobil kot je Chevrolet je postal potreben družini z navadnimi dohedki. Milijon drugih družin vam lahko dokaže, da je boljša pot potom Chevrolet?,. Krasote narave, zanimivi in vrirojiii dogodki drugih krajev ter načini življenja, so si vari. o katerih čitate ali jih megleno vidite na mrzlih slikah, dokler nimate svobode iti do njih po svoji priliki in ugodnosti. Toda vzemite, da ste končno odločili kupiti Chevrolet to spomlad. S tem pa še ni potreba mislit, da g:i boste dobili. Vsakdo, kl pozna razmere v avtomobilski obrti, bo povedal, da na tisoče družin ne bo mogli dobiti kar to spomlad. To se je izkazalo skoraj vsako spomlad zadnjih deset let. na dva načina si lahko zagotovite uporabo svojega Chevroleta, ko vas bodo zvalc cvetlice in balzamske spomladanske sapice na podeželske ceste — kupite sedaj, ali naročite sedaj. t'e nočete plačati vsesa naenkrat, bo prodajalec Chevrolet odredil obroke, ki bodo vam povolji. Z začudenjem boste spoznati, kako lahko je plačevati za Chevrolet ter ga uporabljati, dočlm plačujete zanj. Prosimo, uverite se, da smo ta ugotovila napravili v dobri volji ter da mislimo, kar pravimo o možnih težkočah glede dobave kare to spom'ad. če čakate dotlej z naročilom. Da si zjisigurate Chevrolet to spomlad, naročite ga SEDAJ. Cene f. o. b. Flint. Michigan Superior Roadster ... S490 Superior Sedan - . $795 Superior Touring ... 495 Superior Commercial ChaMis 395 Superior Utility Coupe . - . 64O Superior Light Delivery . . 495 Superior 4-Pass. Coupe - . 725 Utilify Express Truck ChaKH 550 Fisher Bodies on ali C!os«ii Models Chevrolet Motor Company, Detroit, Michigan Division cf Qcnercil Motors Corporation Rojak, ki iščeš zemljo! poglej najprej drugje, nazadnje p;> pridi k meni po debre informacij« glede farm za živinorejo, kokošjerej«. sad.jerejo. vinogradov, poletni!; bivališč in razn h drugih zemljišč. i^O^jl^J^Sk < Licerz"ran kupčevalc-e z zemljišči) H. iio\ is:; SKBAST«I*OL.. C AL. ali CimuŽ!igiiai;i Sn * Sta- i« ii. ; mi; :•• ju/n-i Sei.-«M Anton Lesac - Lucas SLOVENSKI ODVETNIK vrhovni odvetnik Narodne Hrvatske Zajednice. i -•(.•• i . 634 aWEWELL Bl lLDLNG, PITTSBURGH, PA. Tttephf< femrt MM ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH -- IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJL Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od ?25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez jnigoja. se izplača naslovniku takoj ter i.. ne moremo prevzeti. Vsled ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni in isti osebi več kot Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izp'.aea. Povdarjamo pa. «la je n:ijlM.]je in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje ozir. ina liro zlasti, onim. ki bivajo na «leželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direfkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni. ki tega oglasa m-bi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar jmslati. ■ . iV* . FRANK SAKSER STATE BANK or. a s VAPnnv 17 apt? 1^91 NESREČNA LJUBEZEN K. H. —Za "Glas Naroda" podoraO J. T. ol (Nadaljevanje.) lirzovliik je jjriliruiuel na kelodvor glavnega mesta. Iz voza prvega razreda .se je i/!:opal gospod K Lras, oblečen v velikanski kožuh. — No, IrSoii, izstoiipi, izstopi! — je 'kričal. — Vlak te ne bo čakal. Naiuesto odgovora je priletela na j>eron velikanska taška, dve debeli volneni plahti ter pur velikih škatelj za klobuke. Stari gospod »c je izogibal kot se je vedel Ln znal. -- Kaj si znorela, strela božja! Ali ne moreš reči kondukterju me besede.' Medtem je pa že skočila iz voza ter >:e vojaški postavila preden j. — Zapovedujete gospod 1 — Da, danes pa zapovedujem. Zapovem ti. da bodi pametna. V istem trenutku je bil Kiras zopet miren. Narahlo .jo je po-tolkel po ram' rekoč: — Saj pravim, to je seme! To je vražje seme! ISog se usmili tistih ljudi, ki jo bodo imeli pri sebi. iiobila »ta izvoščeka ter se odpeljala ns določen naslov. Kmalu sta dospela do velike mramoriiate palače, v kateri je •stanoval groi Ferdinand Antigna s svojo družino. Gospod Kiras je pozvonil. Odprl je livriran služabnik ter začuden pogledal Kirasovo oguljeno suknjo. — Ali je gospoda doma — je vprašal Kiras. Se bolj sumljivo ga je motril. — Kdo ste. gospod t Kiras je s težavo izvlukel iz prsnega žepa karto ter mu jo izročil — Tukaj je vse zapisano, kdo sem, kaj sem in odkod prlha j«1 in. Iu povejte grofici, da imam tudi mladega zlodja seboj. Pri tem je pokazal na Urško. Služabnik se je vdano nasmehnil. Ime na-karti "Baron Kiras, litmojster v pokoju", mu je zadostovalo. Sleherni človek bi smatral gospoda za kakega maloinotuega trgovca. V take* ponošeni obleki bi se nihče ne upal v tako pleme-nitaHco hišo. Ttda Kiras se je presneto malo brigal za zunanjost. Sprejela ju je grofica Antigna. To je bila velika in vitka, skoraj uiršava ženska, precej ptstarna, pa kljub temu dobro ohranjena. Urško je poljubila na čelo ter izrazila upanje, da ji bo brez dvoma ugajalo pri nji in tla se bo kmalu tako počutila kakor doma. Tudi Urški se je zdelo, da bo tako. Grofico Antigno si je predstavljala kot staro čemerno žen išče. ki je jezno na ves svet, posebno pa na mladino. Ko je pa opazila Urška mil in prijazen obraz, prijazen, prijateljski pogled, je bilo prijateljstvo takoj sklenjeno. — Draga grofica — je povzel oče Kiras — torej naj bo tako kot sjno se pismeno domenili. Upam. da ne boste preveč strogi ž njo. Moja hči je tako sveža, tako naturna. da Skoraj dvomim, če bo mogla vzdržati med tem zidovjem. Nikar se ne ustrašite, gospa grofica, če bo nekega lepega jutra njena postelja prazna in če bo Urško vzela noč. Meni jih je že dosti drugačnih nagodla kot bi bila ta. Zavidam vam, gospa "grofica, ker jo boste imeli pri sebi. To je seme, to je živo srebro. Čakajte, da vam »povem . . . Ko sva bila včeraj zvečer v Konkordiji . . . — Kje sta bila! — je vprašala grofica hi narahlo nam r šila obrvi. — No, v tingeltanght Konkonlija. — Vi ste bili tam s svojo hčerjo? — No, seveda, pa kaj zato. To je bil cirkus, vam rečem. Najbolj mi mi ugajale dresirane gosi. Tako sva se smejala, da bi kmalu popokala, kaj ne. Uršo 111 -- O. še večkrat boiu tam — je odvrnila Urška ni udarila očeta po ramenu. — Gospod baron, zakaj se niste takoj vrnili, kakorhitro ste Opazili, da tak prostor ui sposoben za mlado damo.' — Ah, kaj zato. Zabavala -\a se pa le. In kakšne pe-ini so peli pevci. Hvala Doga, da so jih peli v francoskem jeziku, da Urška ni razumela. --- Tako — je odvrnila Uršika, oprla roko ob bok. — Praviš. ča Lavrin. "Tukaj bosta živela strgana, saj še pri maši nisi bila!" ;n zemljo obdelovala in otroke r-'•Ti ostani, ti," vpije Repčnica. dila. Pojdi domov po Lenko! So "Ti. ki si včeraj pri Stoklasovih enkrat jo moram natepsti. potem ukradla povesmo prediva in dve nai pa bo v božjem imenu tvoja." Tn fant gre po Lenko in ji po- klobasi. In babi tečeta in se roke. držita '/.h ve. Vrneta se pred starega in ta . , .. |t*M>0 svojo heer z desinico, boža pa I a vasi pa hodi pet ali sedem o- - , • • , , ^ . . . ... i J" z levico. 111 solze mu tečejo po trok m upi jejo: I . — V. 4.T . obrazu. t » l^avrinovo Lenko iščemo, ki se i je izgubila. Nikjer je ni." i 'T*nk*' T*nka» torej mene <.>t zmerna. Nobenih vl-z«ev. Vprašajte pr: bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. A. CO, 2 Wet St.. N. Y. VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ za VAŠ GRAMOFON PESMI. MOŠKI ZBORI. MAKSE POLKE. YALCKRJE itd. PiŠITE TAKOJ PO NOVI BREZPLAČNI CENIK NA: VICTOR X A V I X S E K ii reeve St., ( ouemuuxli. Ta. Neškodljivo sredstvo za odpravo masti. Veliko ljudi ee Ik>JI navadnih aredata* sa odpravo tež« To Je lzvaar*den na&n lavanreden, ker ja ciato neškodljiv — nie poštenja, nič v-žbanja. MarmoU Predpis-ne Tablete (Marmola. Preacriptlon Tablets) so Dap"avljene v polnem so^asju v alavnlm Marmola Predpisom. Hujftat* stalno ln lahko brez slabih učinkov. Dobite ilh od svojeera lekarnarja za en dolar zavojček ali p&AlJlte svoto naravnost na Marmola Company, 684 Garfield IJld5-, Detroit. Mich. —Adv't ROLE, PLOSCE, NOTE Najbolj popolna izbira, slovenskih rol za piano, kakor tudi gramofon plošč in not za piano ter druge inštrumente, ki se more kje dobiti. Tukaj je tudi glavno vodstvo orkestra "Moderni cigan". 1306 Addison Bd., Cleveland, O. Revmatizem. ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OD ONEGA. KI GA IMA. Spom'adi 1. 18?3 He me je lotil mu-skularni in vnetni Tevmatizem. Trpel sem več kot tri let?, trpel kot vedo sami oni. ki ga imajo. Poskušal zdravilo za zdravilori:. zdravnika za zdravnikom toda dobljena pomoč je bila začasna. Konerno sem dobil zdravilo, ki me je ozdravilo in bolezen se ni več vrnila. Dal sem ga dustim revmatičnim ceio takim, ki so morpli biti v postelji vsled revmaiizma nekateri stari ?<1 TO do BO let in uspehi so bili taki kot v mojem slučaju. Hočem, tla bi vsakdo, ki trpi vsled muskularnepru ali vnetnega r.-vmaitz-ina (oteklih sklepov), poskušal \oliko vrednost mojega izboljšanega "domačega Z'ira\Ijf-nja" vsl«-d njegove značilne zdravilne moči. Ne |-o£)jite renta. Pofi- Ijite samo svoje irie in naslov in jaz vam bom poslal prosto poskušnjo. Ko boste uporabili ter se prepričali, da slOR j« namen jell potovati v stari kraj. ji* potrvbno. da je nataneno KmOen v ix»tnih listih, prtljagi in drugih eft vareli. Pojasnila*, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dol^nletne izKušnje, Vam IhhIo gotovo v korist: tmli pripon H-iinin vedno 1» prvovrstne par-nike, ki iuiajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki še niso ameriški državljani. mort'jo |M>tovati v stari kraj na i'ltisk. toda potn-lmo da s»* jk>-vrtifjo t»'koiu šestih nn-^efev in so prlfuišT-eni brez vsake m-prilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za ]>ojjisnila. Nudaljni j»ri-seljenri iz Jugoslavije 1mhI>» pripuš-čeni sem zoi»et [m> 1. juliju l!»L'4. Prmliijamo vozne lisli* zu vsi* progi'; tudi prvko Trsta zjituorcjo .Ju^oslo-■ini s«>(laj letovati. Ako ž«-1 i krdo naročiti vozni list iz Jugoslavije v CAN A D O naj nam piše za jKjjasuila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York «levr.s eeetoeatve Jedrenske banke. Oženite se. 1'ostali v.-un bomo jM»|Mik>n seznam žensk, elanie našega klulia. z imeni, naslovi in opisi za samo .Sl-'^1. Naročite danes. — UKLIANTK F C].!"«, Ilox ::T»i. Los. Aiigeles. Cal. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA'. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Potovanje v Jugoslavijo. Kdor namerava potovati to spom. ad v stari kraj na obisk ali i talno, priporočamo, da se odloči 'A parnik "PARIS", največji in naj-aovejšl parnik francoske parobrod-te družbe, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. 2elezniSka zveza preko Francije, Švice in Avstrije Je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski proti, zlasti pa še s parnikom 'PARIS' n se pride v devetih dneh v Ljubljano; ont pa, ki potujejo ▼ zase dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst. 8 tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do LJubljane, ln bo pazil tudi prtljago, da bo Sla naprej vedno a istim vlakom, kot potnikL Val potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah to 2-4-6 v eni kabini; kdor fell po tavat! takrat na tem parniku, na.1 nam dopošlje čim prej $10.00 are at> QL razred ln $50 za drugi razred da mu preskrbimo dobro kabino Si eda'. ba ne bodo bolj& prostori to Prav vsakdo— kdor kaj Učš; kdo* ka] ponuja; kdor kaj kopnja; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da iznaja čudovit nspek »-> mali oglasi v " G1 a■ laroda", i odd s nI. Frank 8aka«r Stote New Varitp N« 1 AO V C RTI M IN "ttLAt NARODA«. Tu je Gramofon VICTOR Najglasnejši in najčistejši kar jil sploh svet izdela. IME VICTOR POVE VSE. Cene za prave glasne Victrole z rogom ali brez roga je: $22.50 do $480.00. Prave Victor plošCe Slovenske, Hrvatske in NemSke za ples ln petje je cena 75c. Victrota ne hrepi, ne fiuml, ampak poje fisto In glasno kot zvon. En poskus Vam bo dokazal. Mi smo edini Slovenci v celi Ameriki ki prodajamo prave Victrole in Victor ploSče. Cenike v vseh jezikih Vam poči jem o brezplačno. Imamo tudi v »alogi nove Piano role Slovenske, Hrvatske in Nemške, cena 60c do $1-25. IVAN PAJK Victor Dealer 24 Mlin St., ConmiAagb, Pa.