Hi. 1.
To SteTtlko pošiljamo vsem dosedanjim naročnikom In drugim rodoljubom v PKFGLKI). V Trni u. v mredo 3. januarju ISB1.
Te^aJ TI.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•M'
i V edinosti jo mod".
„EDINOST1 i z luij a vnuku »rodo; cena zn vse let., je 4 40 kr., ca polu letu 2 ul<l 30 kr, sa rt'rl a 1 ^' 20 kr. — Po«imexne Številke j.ri iiprnvništvu in i>o trafikah v Trstu se dohivain po »• kr. -Stročntna, reklamacije m inzerate prejema 1'prHvniAtvo „vla Zonta 5"
\*i dupini hp poSiljnjo Urerinlfttvn „vla dcllo poite 10 I. p"; vttnk mora Ititi iranklran Kokopini lirer. poaplmo rrednoati ce ue vrnraj... — h,;,mti (razne vrste naznanila in poslanicei ne znrnčuiiijn po poiroilbi pr.i ceno: pri kratkih učlanili z drobnimi ćerkami kc plačuje za vsako besedo 2 kr
NAZNANILO IN VABILO.
.Edinost- kakor tednik, prebila je srečno prvo loto svoj epa obstanka. Začetek je bil težak, a počasi se je ojacila ter je okrepela, da stoji sedaj trdno in varno.
Po novem letu Ijo izhajal ta list po sklepu slav. odbora našega polilič-druživa v isti obliki in jto isti ceni, kakor dozdaj. Prizadevali si bomo, po notranjem obsegu pa čedalje bolj spopolniti, ter zjedrovitim in raznovrstnim blagom oskrbeti tako, da bo ustrezal kmetu, trgovcu, obrtniku in vsem drugim stanovom našega naroda.
Z mirno in dostojno besedo se bodo v njem razpravljale domače in državne zadeve, ter naglašale narodne in državne koristi.
Jadransko morje s Trstom je Slovencem posebe, pa tudi vsemu Slovanstvu neizmerno važno; nad njim visita naSega zaroda sreča in gorje. Vsi svoji domovini verni sinovi ga morajo tedaj skrbno čuvati in krepko branili. Večja, od kdaj poprej, preli nam tukaj dandanes nevarnost. Vsako slovansko srce ob Adriji mora postali iriiujmt, braneča se ptujemu uplivu, ki se šiloma zaganja na našo zemljo, ler hoče poplaviti naših očetov čestite grobe, in potopiti naše potomce. „Živenje ali smrt" to je naša osoda, - izvolje nosimo na laslnej dlani!
Trst z svojo svetovno trgovino pa je tudi podoben zlatemu rudniku; dozdaj so kopali in zaklade v njem vzdigali po večjem Lahi, Nemci, Zidovi in Grki, — mi Slovani pa smo jim bili dninarji in hlapci! —
Tudi mi hočemo stopiti v vrsto med nje, in z njimi tekmovali. Po našej pridnosti, omiki, poštenosti in složnosti moramo postati gospodarji v domačej hiši — in na domačej zemlji!
V ta dvojin namen — to čuti in umeje vsak — nam je neobhodno potrebno slovenskega glasila na morskih bregovih, kakor zagovornika in brambovca naših duševnih in gmotnih interesov.
Oziroma na te razmere in resnice se obračamo do Vas, rojaki ob Adriji — a tudi do Vas, bratje ob Soči, Savi in Dravi, ter prosimo obilne potlpore. Rodoljubi, priporočajte in tinte „Edinost" mej ljudstvom, s tem zlajšate tudi nam trudapolno tlelo, katerega smo se lotili zgoli iz ljubezni do milega našega naroda. — da bi mu po časi prisijala zarija lepše prihodnosti. — Oe tudi je naše delo le kaplja, pomislimo, da več kapelj goni mlinski kamen!
Prosimo, naj se nam obilni dopisovatelji oglase. Naznanilo vsakega znamenitega prigodka, bodisi vesel ali žalosten, nam bo drago. Gospodom, ki bodo večkrat dopisovali, pošiljali bomo list brez plačila, ako se zanj oglase! Slavne c. k. gosposke, županstva, okrajni in krajni olski sveti, pa tudi zasebniki naj nam blagovole pošiljati razna naznanila za inseratc. Ilazveseljevali nas bodo rnični ,podlistkiu — podučljivi in zabavni. Nekoliko časa še se bodo nadaljevale „Popotne črticeživo slikaje živenje, kreposti in slabosti slovenskega i hrvatskega ljudstva, tudi v — novej Avstriji, v Bosni!
Neke pomole, ki so letos nastale v upravnimvu, poravnane so — in v prihodnje bo vse v redu. Le na to opozarjamo naše č. g. naročnike, da se mora v novem letu naročnina, kakor pri vseh časnikih, vsaj četrt leta naprej plačevati. Kdor Va ne bi imel v hipu denarja, mora se po pismu ali listnici zavezati, da časnik v teku leta plati. Iztirjavali ne bomo več naročnine. C. g. naročniki naj svoja in krajna imena razločno in natančno zapisujejo, tudi zadnjo poŠto pristavljajo. „Edinost" stoji za 1 četrt leta I gl. 20 kr.; za polovico 2 gl. 30 kr.; in za vse leto 4 gl. 40 kr.
Opomba. Dopisi uredniltm naj se pošiljajo: „Via delle poste 10, I. piano." Naročnina, reklamacije in inserati gredo upravnintvu, — do novega lela tja, kamor sedaj, potem pa v „Vla Zonta 5, I. piano."
Uredništvo In upravnico.
Na novega leta dan.
»Mi smo in hočemo ostati zvesti cesarju; mi smo in hočemo ostati zvesti in svobodni državljani; mi smo in ostanemo zvesti prijatelji ljudstvu.
Tako jo govoril nemški poštenjak in bori-za človeško pravice, državni poslanec dr. hienbacher, na linškem shodu.
Te besede bodo v novem letu tudi naše vodilo, toliko bolj, kor so globoko vtisnoue v *rce našemu narodu, ki jih vi uvaževati in ceniti.
Oe je naš narod vedno dajal Jiogu, kar je ^ožjega, kar pričajo božjo hiše in vsa naša duhovščina, največja njegova prijateljica, dajal je vsikdar cesarju, kar je cesarjevega. Nobene 'onin« pege ni na njegovem licu, v solnčnein blesku se sveti njegova zvestoba. Delil je stoloma srečo i nesrečo, vesolje iu žalost s prosvitlo jursko hišo; nikoli ni bil malodušen iu omah-'J'v; pogumno, kakor skala je stal v množili vav'h bojih; junaška njegova roka jo marsi-
katero lavoriko ovila na visoko vihrajoče, zma-gonosne prapore, katere mu je presvitli vladar
v varstvo izročil.
Skupua enaka osoda ga je zvezala tako trdno z državnim očetom, da teh krepkih vezt nobena sila ne raztrga; dan na dan s prestola se utrinjajoči žarki dobrot iu ljubezni so napolnili vsa srca z otroško hvaležnostjo. Na zvestobo tedaj smemo i moramo ponosili biti; kakor čista je bila doslej, tako čista bode odslej. —
Naš narod je pa tudi vedno dajal državi, kar je državi dolžan. On vč, da uživa od nje velike dobrote: varstvo in brambo svoje osobo iu svojega imetja, mir in svobodo, omiko iu izobraževanje. Iu to so lepi, to so nebeški darovi' Hvaležen je bil zanje državi vselej, i tako bo tudi vprihodnje.
A to darove jo drago plačeval: s potom v obrazu, žuljavimi rokami, srčno krvjo! Zato pa ima tudi neoporočeno pravico zahtevati od državo, da mu ona darove z obresti povraća, da mu z modrimi zakoni, skrbjo in štedljivostjo živenje lajša.
Mili Bog, tu nas skeli huda rana! Preteška nosimo bremena, omagujemo pod težo davkov, tarejo nas druge nezgode, narodno pravice nam blešče, kakor solnce skoz meglo. Slabo državno gospodarstvo v zadnjih letih, sebičnost, napuh, lakomnost po premoženju, slavi i zemljah iu še drugi hudobni duhovi so uničevali naše blago-stanjo ter izpodjedali stebre, na katere jo oprta človeška nravnost; šo dan danes se bije ljut i strasten boj za boljšo osodo. Ta boj bomo še dolgo bili, bojujino se vstrajno, pogumno v zavesti na svetost svojo pravice; v takem boji bo utrdimo in ukrepimo, da se nus tudi v poznejej sreči ne polasti napuh i nas ne zapelje s pravega pota.
Država mora biti ljudstvu zvesta prijateljica, ker vse, kar jo in ima, prejela je od ljudstva; ona mora vsem narodom, vsem stanovom enako pravična iu dobrohotna biti, ker jo družina mno-zih bratov iu sester; blagor državi, ki tako dola, a gorje onej, v katoroj se raznim udom meri z razno mero, iu vaga z razno vago. V takoj družini je prepir, svada, propad, pekel!
Zato pa mora država vsem narodom dajati narodno enakopravnost; vseh narodov jeziki morajo imeti enako pravice v šolah, uredili in sploh v javnem Živenji. To ni lo pravično, temAč tudi neobhodno potrebno, ker je razvitek, naprodok mogoč le v narodnem jeziku. —
Naš kmet jo prvi steber našo države, ker je Avstrija kmetovska država; on je pa tudi nsjverniši državljan, ker jo navezan na svojo zemljo, kakor otrok na mater. In vendar je bil ta stan zadnja lota najhujše stiskan, nalagala so so mu vodno težja, neznosna bremena, da zdaj ne moro več dihati pod njimi. Tu jo tedaj troba nagle i zdatne pomoči, da glavni državni stobri v prah ne telebijo.
Zelo slabo so godi tudi našej malej obrtniji, no le, da jo gonobijo veliki fabrikanti, tudi državni zakoui jo tako stiskajo, mejo in obreme-njajo, da so velicega usmiljenja vredno rodovino, ki so pečajo ž njo. Kruha, kruha ukogim obrtnikom, rokodolcem in delaleoin!
In tako ima vsak stan svoje težavo i nadlogo. Veliko i zelo teško nalogo imata vlada i državni zbor, da ustavita propadanje občnega blagostanja. Da bi so polegla svada v ljudskih zastopih iu vrnoli mej narode boljši časi!
Misli prevzv. g. biskup dr. J. Glavina
res poreiko-puljsko biskupijo poitaljančiti ?
List „Folium dioeeesanum", ki ga po eukrat na mesec izdaja preti, poreško-puljski ordinaiijat, prinaša v številki za mesec september na 157. strani: imena, rojstni kraj in v ktorem gimna-zijaluoin razredu se nahajajo mladeniči, k t ere šo lo začeti diocozauski zaklad /. denarjem podpira. Vsi enajsteri so Italijani; Hrvata ni mej njimi ni onega, kakor da poreško-puljska biskupija nema potrebo hrvaških duhovnov.
Da bi v rečeuoj biskupiji zdaj pomanjkovalo italijanskih duhovnov, tega nihče trditi no more; nasprotno je pa uie zduj čutljivo pomanjkanje hrvaških. Iz šematisma zadnjega leta vsak to lahko razvidi, da pet hrvaških kuracij nema pastirja; razen tega je deset župnikov liže ali tako priletnih ali pa bolohavih, da bi se jim zaslužena mirovina morala dati.
Oe se premisli, da v poreško-puljskej biskupiji stoji hrvaško prebivalstvo proti italijanskemu v razmerji 5:4 — naj uihče ue misli, da se mi z statističnimi datami igramo —; če se premisli, da je naših ali plovauij ali kuracij do 50, ko je italijanskih vseh popolnjuuih do 10; dalje, ako se tudi ta okoluost proudari, da so naše plovanije težavne in raztresene, ko so nasprotno italijansko skoraj na kupu; da ima največja italijanska plovanija Itoviuj ondešnji samostan na pomoč; čo se vzaino v poštev, da prihajajo vsake korizmo pridigarji iz prekomorske Italije v povečja mestica: to preneha vsaka primera; to so Italijani v veliko srečniSem položji nogo li Hrvati. — Ako se bodo s hrvaškimi duhovniki še tako postopalo, kakor piše list „Sloboda", izhajajoča na Sušaku pri lieki, od 5. nov. 1880. v 127. štev. gorje potem hrvaškim vernikom!
Vendar je prevzvišeni biskup Glavina nabral tistih enajst mladih levitov mej samimi Italijani. Kam meri s tem Njegova i'rovzvišenost ? Zakaj ta prednost? Ali je visoki gospod pozabil svojih hrvaških ovčic? Misli morebiti prihodnjo leto sprejeti enako število hrvaških mladoničev ? Ce so jih pa toliko prehraniti no more, zakaj so ni o pravem času po selili naznanilo, morebiti bi bil kakšen marljiv duhoven kterega pripravil, ter bi se bilo sprejelo malo onih, malo družili; če uo v enem, pa v več letih, da bo vsem prav?
Oe mora uže vsak misleči človek preudarno iu modro ravnati, to se kaj tacega tolikanj več pričakuje od vsacega, vzlasti avstrijskega biskupa, čigar višjemu pastirstvu jo Božja milost mešane narode izročita, da jih v vsakem obziru dejansko iu paralelno zadovoljuje iu miri. Odstranjen ima biti tudi najmanjši sum pristranosti, km- uto-gnolo bi to oteinniti njegovo visoko dostojanstvo, ter slabo posledice imeti za isto sv. vero, ktoro je on prvi zastopnik, branitelj in razploditolj.
Misli morebiti prevzvišeni biskup Glavina, kar je, ni lega davno, dejansko pokazal, poslavši čisto hrvaškoj plovaniji v Kakolj g. ki. lticli-tor-ja, ki hrvaščino le za nalvečjo silo nekolike lomi, da morejo taki župniki vspefino ter za sv. vero in narod koristno izvrševati svojo službo, vzlasti službo podučovanja, ki no poznajo no narodovega čutju, ne narodovih navad, ne narodovega jezika';' Ali meni celi), da se njegovi novinci, prihodnji pastirji v občeuji z ljudstvom naučč narodovega jezika, da bodo mogli voditi proti nebu enkrat jim izročene plovanijo, ktere dremajo iu spe v vražah in barbarstvu (sic!)'( — Davno so časi miuoli, ko jo Gospod rekel svojim učencem: Vas bo govoreče vsak uinel — „liuguis lo(juenlur novis" *)
Kdor hoče dan danes biti sposoben za vzvišeno svoje duhovske dolžnosti, naj si bodo po rodu tudi isterski Hrvat, mora obiskovati le narodne — hrvaške šolo in gimnazije, kakor aualogičao vidimo to pri Italijanih iu drugih izobraženih narodih. — Kam je pa poslal biskup Glavina izbrano četico bodočih borilcev Isukr-stove vere, da se šola? - Ne v Pazin, ampak na gimnazijo v Koper, kjer se nemški jezik, ko obligaten po tri uro v vsakem ra/.rodu podučujo; na istej gimnaziji jo pa tudi za hrvaško mladino hrvaški jezik neobligaten iu se v treh tečajih lo po dve uri na teden podučujo. Ali obiskujejo po biskupu Glavini tja poslani mladeniči'kteri imenovanih tečajev hrvaškega jezika, toga no vemo; to pa smemo za gotovo trditi, da so hrvaščino nobeden ne nauči, ker no le, da jo hrvaškemu jeziku malo časa odmerjenega, tomuč predava ga zadnji dve popoludanski uri, ko so dijaki uže Uudni, neki ljudski učitelj, a ne, kakor bi po zakonu moralo biti, profesor, ki bi pri samih treznih italijanskih dijakih znal pridobiti mu veče spoštovanje iu ceno.
Vemo, da je tamošnjo gimnazijo obiskoval pred uokaj mesecev ponavljajoči osmošolec Scam-picchio iz Labiua, dijak poreško- puljske biskupijo, ki jo po noči z govnom oblatil kamenito pločo, postavljao lota 181-1. v spomin, ko je blagi cesar Franc I. pod svojo okrilje vzel Ko-por iu vso Istro, ter da je zaradi toga ostudnega prestopka bil na štiri mesece poostrenega zapora obsojen. Prevzvišeni biskup Glavina jih je toraj poslal v italijansko mesto, kjer so pred hišo c. kr. poliličnega komisarja gosp. Simzig-a kakova petarda po noči razleti.
Zakaj jo Glavina, prav Koper za izobražo-vališčo bodočih apostolov Istre izbral, gotovo ni lo kak majhen vzrok: povrnoti je treba nekaterim mestnim municipijem prijaznost, s ktoro so ga sprejeli, ko jo cerkveno vlado v svoji vladikovini nastopil, da prebije mirno svojo dneve v Poreču, čo tudi se božja načela su svo-bodouiuuimi strinjati no morejo, ter da izvabi od njih kakšen stolak.
ltesuica je, da so imenovani municipiji dobro razumeli, kaj jo Glavina nninorjaval, zato so mu tudi dali na razpolaganje prilično denarno svoto, da se ž njo podpirajo daroviti pa siromašni mladeniči, ki so voljni posvetiti se duhovskomu stanu.
*) Sv. Murko 10.
K D I N O S T
Mej vsemi se je v darežljivosti najholj s k a/rt I nas slavni deželni odbor ali (limita v Poreč n: dovolil je \ ta namen 4<m> forintor, k t • 11 so vendar večjidel krvavi žulji našega naroda v Istri.
Tudi v ti /..istko-kopiTskrj biskupiji je v enaki obliki tak zavod, ki šteje, kakor slišimo, okoli <>() dečkov ; zakaj toraj dobra in usmiljena Oiunta ne pomaga tudi tem revežem razmerno s par tisočaki na leto? Saj so vendar, razen pet ali šest Tritačanov, vsi ostali /.goli Istrani, sinovi tistih roditeljev, ki vsako leto imenovanej I limiti debele davke težavno od raj tu jejo
Ivo se z nami tako dela, ni li potem prevelika bedačija, ktoroj enakosti najti ni, da se naša nad vso prizadevna Giunta drzeva govoriti in pisati, da brani svoj jezik proti nemškemu po priliki: »Una vana parola e la vantata parifica-zi"Ho di trattamento nella lingua, ch' e sintetica espressiono della civiltu o della coltura di uit popolo... in moreč na pazinsko gimnazijo nadaljnjo ... •• una modesta od etTettuabilo aspi-razione, che aspira alla fanta di inappuntabile imparzialiU nella distribu/ione dei vautaggi n oneri." *)
Nočemo danes kvalificirati postopanja slavne (limito nam nasproti;**) tudi ne maramo stigmatizirati postopanja prev. g (Slavino. Praćamo edino le to: ni li dolžnost vladiki biti izgled pravičnosti i nepristranosti? Kdo mu jo vest, da naklada, češ za dobro naroda, takse našim siromašnim cerkvam, da pošilja visoko cenjenim župnikom naredbe, naj bi so tudi mej hrvaškim oguljenim narodom nabirali doneski za uže omenjeni namen, ko je vendar preočitno, da oni učenci s koperske gimnazije, ako pridejo kdnj do pastirstva in so mej hrvaški rarod pošljejo, ne bodo mogli našim vernikom nikdar nebeškega nauka hrano deliti, ampak bodo narod le odna-rodovali.
To objaviti nam sp je potrebno zdelo, da nepristranski svet izven Istro, vzlusti c. kr., kakor tudi dotične više cerkvene oblasti zvedo, da to, kar naš prevzvišoni biskup dela, nikakor ni koristno ni Avstriji, ni širjenju in vtrjevanju sv. vere mej isterskitni Hrvati, za ktero, kakor za Slovane v obče je razodel svojo očotovsko skrb Nj. Svetost Leo XIII. v znanoj okrožnici izdanoj na čast bsv. Cirilu in Metodu.
Dvomimo, da bi našo tihe in skromno prošnjo bilo ulišano tor kaj vspoha imele pri prevzvišenetn gospodu dr. (!lavini vzlasti, kor ga navdaja tališ tantusijuo furor italieus. —
S
Slovenski jezik pred tržii&ko-trgo-viiiftko sodnijo.
Veliko hrupa jo napravila slovenska tožba neke tukajšnje slov, trgovsko hišo proti drugi sloveuski trg. ltiii na Štajerskom. To tožbo je trgovinska sodnija odbila s tem razlogom, da se no sprejme, ker je pisana v joziku, ki ni j uradni jozik trgovinsko sodnije. — Proti temu odloku jo tinna pritožila so na višo sodnijo in ta jo odločila, da mora trgovinska sodnija sprejeti slovonsko tožbo, h krati pa so jo viša sodnija obrnola da najviše sodnijo v Boč, da ona o tej stvari konečno odloči in di't potrebno navodo za prihodnjo enako slučaje.
Našo monjonje jo, da slovenski jozik ima v Trstu pri vsoh sodiščih enako pravico, kakor italijanski, in da, ako jo pri trgovinski sodniji dopuščen celo nemški jezik, toliko bolj mora biti dopuščen slovenski. — Ce pa dosedaj trgovinska soiliuja nij dobivala slovenskih dopisov, nij šo to dokaz, da ta sodnija nema sprejemati jih, ampak jo dokaz, da so Slovenci v svoji zanikornosti nijso posluževali svojih pravic, in če sprejemajo drugi uradi v Trstu, to jo okrajna sodnija, višja sodnija i. t. d. slovonsko spise, zakaj bi jih no tudi trgov, sodnija? Kdo jo logika? Saj trgovinska sodnija v Trstu jo do donos, hvala Bogu šo avstrijska, in kar v Avstriji volja za druge sodnijo, to mora veljati tudi za njo. — Mi prinašamo omenjeni rekurz našim bralcem za novo leto in priporočamo Primorskim Slovencom, da posnemajo užo omenjeno trgovsko hišo, naj so enkrat naši uradi navadijo tudi na domači naš slovenski jozik, kar bodo narodu več koristovalo, nego vse besedo Jn drugo naprave. Pritožba so glasi:
Slavna višja sodnija!
Ponižno podpisani naznanjajo proti dekretu slavno kupčijsko sodnijo od 27. decembra IHSO. Štev: 14022 to le
Pritožbo:
Prva instancija jo našo menjično tožbo od 4. decembra 1880. štev. 14022. odbila, ker jo bila v slovenskom joziku sestavljena.
Mi mislimo pa, da zavrnitev ali sprejem lakih in družili tožeb ne moro biti odvisen od uradnega jozika, kakor to slavna kupfijska sodnija zahteva, ampak od onega jezika, ki ga tožnik, oziroma njegov zastopnik govori in ki je h krati deželni jozik (laudesflblicbe Spraehe.) Saj to prav kategorično določuje tudi 13. paragraf občnoga sodniškega postopnika tako — le: „Beido Theilo sowol, als ibre Rochtsfrouudo ha-bon sicb in ihreu Hoden der landesublichon Spraehe zu bedienena V prav istem zmislu govori tudi dvorni dekret od 22. decembra 1835. štev.
*) O loj: »Iti ulTiziali doli« rtiotu doli'Istri*.
*) Tu'ii to jiritlo k matu itn vr»to Oralu.
109. zbirka pravosodnjih postav: Die Partheieii siiul in alb-u »it lit in der Gerichtsprache oder in finer der Landessprachen aiisgestelUen Ur-kunde, wovon in oder ausser Streitsaehen bei Oericht Oebrauch gemarht \verden goli, beglau-bigte Uebersetznngen in der Oerichtipraohe oder iu eiuer der l.andesprai-lien beiznlegen schuldig. Ker toraj zgorej omenjena postava jasno določuje, da se smejo tožbe iu druge priloge v deželnem jeziku sestavljati, prašamo, kako je mogla zavr-noti našo slovensko pisano menjično tožbo od 4. decembra 1880 *tev. 14022, kakor nepristojno, slavna kupčijska sodnija v Trstu ?
Saj jo vendar slovenski jezik v Trstu deželni jezik, katerega govori velika množiča tržaških stanovnikov, kakor tudi vsa njegova okolica, ki spada ž njim v eno nerazvezljjvo celoto — ltečeno se da teško prezirati, še manj pa tajiti, ako se nočo 10. paragrafu osnovalnih postav od 21. decembra 18U7. štev. 142. svojevoljno v zobo biti; kajti na njegovej podlogi so vso avstrijske narodnosti v šoli iu v uradu, kakor tudi v javnem živenju enakopravne — (die Gleichberechtigung aller landesttblicheu Sprachen in Schulo und Amt und im offentlichen Leben wird vom Statto anerkannt). Iz tega je razvidno, da je bila sodnikova dolžnost, našo slovensko menjično tožbo na postavni podlogi no lo spri-jeti, temuč tudi v slovenskem joziku rešiti in to tom bolj, ker njegovo sodniško okrožje no obsega lo mesta z njegovo okolico, marveč vsled min. ukaza od (i. decembra 1853. štev: 201. V in VI tudi okraje, ki so čisto slovenski, kakor je: Sežana, Komon, Podgrad, Volosko i. t. d. Ako bi toraj no bilo nam kakor slovenski kup-čijgki hiši dovoljono vložiti menjično tožbe proti našemil dolžniku, ki je tudi Slovan, v slovenskem jeziku, tako bi ne mogla nobena stranka in noben odvetnik iz zgoraj omenjenih čisto slovenskih, italijanščino in nemščine neuinejočih krajev pri tržažki kupčijski sodniji svojih pravic v slovenskem, domačem jeziku tirjati. —
Bi li bilo pa tako ravnanje logično ali zakonito, ko bi se prebivalci čisto slovenskih okrajev silili, da svoje dolžnike v takem jeziku pri sodniji tožijo, kojega sami no ume?
Daljo. Oo se smejo tu bivajoče nemško stranko brez vseh ovir svojega lastnega jezika v občevanju se sodnijo, ali pa kupčijsko sodnijo posluževati, če prav njih jezik ni deželni jezik (oino landes-ublicbo Spraehe) — bi so smolo tudi slovenski stranki enaka pravica odrekati, ker njo jezik jo doželni jezik ?
Mislimo tornj, da so očitni in ostri ostra-ciseni tii bivajočega slovanskega elementa nikakor no ujema z avstrijsko ustavodajo, z načelom onakopravnosti vsom avstrijskim narodnostim. —
Za tega dol prosi ponižno podpisana kupčijska hiša po svojem zakonitem zastopniku, nuj slavna kupfiijska višja sodnija blagovoljno pre-kličo dekret od 7, decembra 1880. štev. 14022, in da v njenem povelju dotični sodnik našo menjično tožbo od 4. decembra t. 1. štev. 14022, sprejme iu v zmislu postavo reši. — *)
Trst i gospodarstvo v njem.
Proračun tržaškega mesta za loto 1881 kažo 132.037 gold. primanjkljaja. Da so ta pokrije, namorjava magistrat uasvetovati mestnemu zboru, naj so cona plina od novega leta poviša za on krajcar pri kubičnom metru i naj so pobira on gold. od vsacega hektolitra piva. Plinov davek bi nesel 30,000 golil, več, nogo zdaj iu od piva bi so dobilo 40.000 gld. tako da bi pri vsem tein šo (12.037 gld. primanjkljaja ostalo. — V Trstu raste primanjkljaj od leta do leta, čo tudi dobivamo vsako leto novo in povišano občinsko davke. Kaj pa bodo potom, ko so odpravi svobodna luka ? Koliko manj bo imelo mosto dohodkov! Davek od hišno najomšeino zolo pado, kor na tisoče magazinov prestane i so bodo blago hranilo v skupnih skladiščih, Trstu v veliko škodo in v dobiček vsem drugim deželam. S tem pado tudi hišna najemščina i šo le lansko leto uvedeni tako imenovani „Zitis-krouzorji". Užituinski občinski davek od pijač jo v Trstu užo tak, da v nobenem mestu v Evropi ni tacega. Krčmar plača magistratu vsaj toliko, čo no več, od vedra vina, za kolikor ga kupi; pri mesu ni dosti boljšo.
Ako so svobodna luka odpravi — i to se gotovo k malu zgodi — kako so bodo potem občinske potrebščine pokrivale, ko je užo zdaj vsnko loto večji primanjkljaj ? — Naši mestni očetje skrbč preveč za Italijo, premalo za Trst. To jim očita velika večina tržaškega ljudstva, in prav ima; naš mestni zastop ni tržaškega ljudstva glas, ampak večinoma neko teroristične stranke, katera dela na to, da bi trava rastla po glavnej ulici, imenovanoj „Corso". Vsak dober Tržačan maje z glavo ter obsoja delovaujo te sedaj šo vsemogočne stranke. — Pride pa čas — i ta čas trka užo na mestna vrata — ko prav laško prebivalstvo zamaši usta sedanjoj večini mestnega svota tor požono oznanjovalco nerešeno Italije čez morjo — za svojo kožo so vsak bori; —
*) V r.nilujej „Edinimti" pimičej o tej stvari, vri-iinl se jo tiskovni (Mi^veSek, nutiR »e iinmrci' brati: ilo-želiin riija goilnijn, namesti: deželna »uiliiijn
Da Iti se bilo %'strijskej vladi v zadnjih tridesetih letih lo — Itnjalo o važnosti Trsta, kaj bi lahko bila v njjgovo i državno korist iz njega naredila! A za lelikim Stadionom so bili v Tritu skoraj sami pritlkovn, da, celo grobnknpi megtn i državi: t.ik je bij Moring, ki je „irredenti" plenice odvil. — Kollersberg bi tudi bil na inestu, ali prestavili sol ga naglo v Prago. Tudi Pino je imel dobro voljo, ali od zgoraj ni imel podpore v času, ko je bilo tam vse fnjilo; odvisen od denarno aristokracije ni imel neobhodno potrebne samostojnosti i Iu kaj je namestnik v Trstu, ako nema — dtinarja? — Nič! Kedu se mu odkrije, Ce ga tudi pozna? — Iiedkodko! Koliko velja njegov svet ? Malo. — Kako veljavo ima on mej milijonarji? — O tem še govorimo ne, ker dovolj poznamo denarno moč, katera je posebno v zadnjih časih bila — najtežja in če kdo, volja v Trstu pregovor, da človek velja le toliko, kolikor danes plača, pa naj je še lo lani meril trak na vatle, o tem nobeden ne praša. —
Dopisi.
S Krasa, 25. decembra
(Ttoiirl — eoprt nehaj o poštah — v razgovor in pojasnilo — f Anjiist Ar mi nij Lcbanovc skladbe pridejo nn dan.)
Nastopili so dolgo zaželeni božiči, konec je adventa, da-si jaz nikakošnili Badvetnih premiš-Ijevanij" Vam nijsem pisal. Nil, zavirala mi jih nijsta pisati niti huda burja niti oster mraz, kakor sem so tega bal, čo se šo spominjate mojega dopisa — pač pa so bili drugi vzroki, ki mf nijso dopustili, da bi vzel pero v roke za takov spis. Odkritosrčno Vani povem, da od nekdaj rad berem, posebno če dobim kaj branja vrednega, iu tacega vredni so gotovo podlistki, ki nam je prinaša nekaj časa sein „Edinost" iz spretnega peresa gg. Torcta in Vrtovca; zato mi uiti na misol ni prišlo, da bi kratil prostora v „Edinosti" tema dvema gospodoma so svojimi dolgočasnimi advontniini premišljevanji.
Nastopili so torej božiči, konec jo „postom", in marsikedo so rad obrne v postelji na drugo plat, kor no bode mu treba zjutra zarana iti k zornicain. Nu, ker uže od zornic govorim, povem Vain, da sem slišal, da prebivalci neke vasi nedaleč od nas, nijso bili letos v adventu toli „srečni" da bi zornico imeli; gospodu se menda nij zdelo priložno, pa saj tudi v šoli no poučujo mladine, čo prav ga vežo šolski zakoni. A pustimo to. Nastopili so, pravim, božiči, gotovo lep čas, ki se ga vsak, mlad ali star, posebno veseli. Zmirom som božičev nestrpno pričakoval, ko sem šo bil otrok, saj oče so me vozili iz cerkve v corkev glodat lepo „jaslico", molit novorojenega Ježuška. Da, veselil sem so otrok božičov, saj so mi prinesli tudi marsikakih dragih mi dari: maudolata, orehov, leguikov itd. Ali časa kolo so vrti urno, pošla so mi bila otroška lota, a vendar sem so časih božičev tudi mladenič prosrčuo razveselil, ko som jo namreč obhajal v veselem domačem krogu; ali lotos nij mi tega dano, uego tu samotarim v svoji sobici ter mislim različno misli. Danes, ko bom dobival pisma od različnih stranij, v katerih mi bodo marsikak dober prijatelj voščil „vesole prazuiko", danes so spominjam prav por asso-ciationom idearum tudi na naše pošte, ali bolje, na našo Jtricfmankrjcu, čo mislite, da jo tako boljo rečono. Pritožil sem se bil užo v Vašem listu o svojom času, kako so mi pisma, ki ja pošiljam v Trst, rada izgubivajo, pritožil sem so bil tudi v posebnom pismu c. kr. poštni direkciji v Trst radi tega. In glejte poštna direkcija je rada storila „potrebno korako" ter mi pred tedni poslala „erlodigung" v tem smislu, da so vso erhobungon (poizvedovanja) bila brez vsakega vspoha (rosultatlos); da bi bil pismonoša vročil gotovo reklamirana pisma dotični osobi, ako bi mu bila došla. Kar se tiče pa pisma „poste restanto": „kann sich koinor der boamton des poste-restaute-bureau auf dns Vorkommen des-selben erinnorn* (t. j. no spominja so noben uradnik posto-rostauto-bureau-a, da bi se bilo onda nahajalo). Nu, potrpiino za zdaj, morda so v prihodnje no bodo tako nepravilnosti več do-gajale.
Blagovoljnemu bralcu bodo znano, da sem svoj čas pisal v „Edinost", sestavek: nAli nema Primorska skladateljev", kateri spis pa šo nij dovršen; mislil som, da z istim prav ustreženi čitajočemu občinstvu, a v svoji nadoji sem se varal, zato bodo menda bolje, da nadaljevanje popolnem ustavim ali vsaj odložim za pozneji čas, da so duhovi pomirč. Oo so mi očitali gospodje, da som svojega rajuk. brata „v zvezde koval" —, moram opomniti, da jo bil moj spis o njem po vsom uopristransk, bil ui prav za prav nič druzega, nego zveza različnih razsodeb, ki so je izreklo glasbene kapacitete. Očitanje, da nisem omenil llajdriha, zavračam s tom, da on ni bil primorski skladatelj, ker nij bil rodom Primorec. V uovejem Času sta stoprv gg. Ivan Illavka v Ljubljani in Antou Hribar v Gorici jela širiti Hajdrihovo slavo. Poslednji jo tudi II. zvezek llajdrihovih „Jadranskih glasov" „po-pravljala, v katero svrho mu ga je bil izročil pred tiskom g. Kosovolj, Ko je prišel bil II. zvezek Hajdrihovib „Jadranskih glasov" na dan, priobčil jo o njem g. Hribar nekaj „kritičnih opazek" v „So<vi\ kjer je mej drugim tudi rekel, „da kedor nij priljubljen t' Ljubljani, lehko je
drugod', kar je — to se mi zdi - merilo na g. Hajdriha. — Kar se tiče pa g. Kocijančiča opisuje ga prof. Stritar v letošnjem „Zvonu" št. 24 in on ima prav obžalujoč, da je „siromaštvo zatrlo mlado moč. ki je toliko leprtja obićala svoji domovini!" O svojem bratu pa ne bom tukaj voč govoril, le to naznanjam, da sem priredil za Usek njegove skladko: prvi zvezek, obsegajoč moške zbore in četverospnve, izide po novem letu v založbi g. Krajca v Novein mestu, na kar opozarjam prijatelje domače glasbe.
_ (Jradimir.
V Dutovljah dne 2*. decembra.
Minol j c mesec i dan, kar je bila ukradena mala cerkvica v vasi Kreplje, v sežanskem okraju. Tatovi so nlomili železje pri oknu in odnesli vso, kar jim jo rabilo. 10. t. m. pa so se — gotovo isti tatovi — prikazali v Dutovljah ob 10. uri zvečer, ali zapazili so jih domači fantje ter jih v beg zapodili. Znani so jim bili, ker eden je dom£ v Dutovljah, drugi je Kreplje-nec, tretji pa Ipavec; vsi trije pa stanujejo v Trstu; prva dva sta bila uže v zaporu zarad tatvine Iskali so jih pošteni naši fantje, ali morali so se kam poskrili, da jih ni bilo najti, znto pa so naznanili čuvaju in drugim, da so tatjo v v Asi; to je izvedel tudi bivši župan, g. Ivan Vrabic, ki ima poslopje na konci vasi, iu kor jo bil ukradon užo pred onim letom, postavil se je poleg svoje hišo na prelo ter k malu zapazil, da se bližajo po njivah prav proti njemu. Ko ga pa tudi oboroženi tatje zapazijo, na-pado ga; on so sicer nekoliko umika, vendar pa tako pogumno i revolvorjem brani, da tatove od podi, enega napadovalca jo ranil s kroglo v ramo, druzega v stegno, tretjega pa v prsa; tretji je begoč obležal in odpeljali so ga skoz Sežano v tržaško bolnico. Bivšemu našemu županu tedaj vsa čast, ker so je branil trem oboroženim tatovom, vse tri pogumno zmogel, svojo hišo, svojo i druge vasi otot, da bodo ljudje v teh svetih praznikih brez skrbi spali. Upamo, da po tej dogodbi taki in enaki ljudje no bodo ho-dili voč na Kras iskat cvenka, ker so jim pripravljene — svinčene krogle.
Dolina, 24. decembra.
Krasni dnevi, postrežljivi prijatelji in pa božja dobra kapljica me večkrat izvabijo, da grem ob prostih dnevih zdaj v en, zdaj drug kraj. Tako sem bil to dni z neko komisijo na Ti-njanu in v Plaviji. Veliko lepega in zanimivega smo tu opazovali, So več pa nerednega in zaue-marjenega.
Tinjanci so dobili novega dušnega pastirja g. Subica, prejSnji pa, g. Crbanac je imenovan za Plavijo. Obadva sta uneta za šolo.
liada bi zanemarjeno mladino za malo odškodnino podučevala. In na Tinjanu so uže šolski prostori (2 lepi primerni sobici), le nekoliko jih je treba popraviti. V Plaviji pa so tudi dobi soba v najem za malo denarja.
Ali ne bi bilo boljše s kakimi 300 gld. troški na leto otrokom dveh občin tako potrebnega poduka deliti, nego pa nagrade za ponem-čevanjo in poitalijančevanje naše mladine dajati ? Advent je čas miru in tihote. Zato so mirovale tudi naše velike, krasno orgije:
Otroško, primerne in moralične veselice, imajo bajo vso eu in isti namen, namreč une-manjo in ljubezen ljudstva do šole.
Tako veselico so tudi ogledalo notranjesti šole. One so povod, da se otrokom veliko potrebnega preskrbi.
Da pa daleč ne zaidim, omenim naj, kar som si za nalogo postavil, sežanske otroške božičnice.
Po mojem mnenji je bilo dobro: Deklamacijo, govorček, v katerom so jo deček v imenu šolske mladiue raznim dobrotnikom znhvaljoval. ltazdelitev tolikšne potrebno obleke, neumorno delovanje kraj. šol. svela, velikodušnost sežanskih gospl
Želeti pa bi še bilo: da se je veselica pričela z uvodom, tu bi moral predsednik kraj, šol. svota, učitelj ali otrok za to pripravljono veselico otvoriti. Bogato okrašeno božično drevo je stalo brez pomena. O tako vnžnom in pomenljivem dnevescu bi moral bil kedo kako besedico spregovoriti. Od 4 razrednih ljud. šol so tudi pričakuje, čo no več, vsaj 2 glasnega in ubranega potja. *)	_
Politični pregled.
Vsak dan naznanjajo časniki nova imena velikih gospodov, ki so imajo poklicati v gosposko zbornico. Govori so celo — za resnico nismo porok — da jo mej njimi tudi dr. Herbst, da mu s tem zavežejo jozik. Ko je grof Taaffe predložil cesarju imenik novih udov za gosposko zbornico, izrokol jo cesar s tem svojo zadovoljuost ter pristavil, da ima popolnoma zaupanje v njegovo politiko.
Osrednja komisija za uredbo zemljiških davkov jo 21. decembra izvršila svoja dčla. Zdaj je nastopil čas za reklamacijo.
Veliko pozornost je zbudil in politično zelo važen je članek, kateri jo zadnji teden v „Poli-
•) ]ii»|>is;i otl 11. ilcuouibra uisiuo projell. Sjiluli h» Dam zolo |j!gtttyjiivftjw pisinit in časniki. I reiln.
EDINOST
tiki" 9 porazmnom dr. Itiegerja objavil reSki državni poslanec Zeithamer. Z odkritosrčno besedo je odiirn'd zastor, ki j« visel maj občinstvom in onimi, ki imajo v rokah državao osodo. Pokazal je, kaka vez j« mej ra/.nimi klubi desnice, katere »slombo ima šo levica, kako teško nalogo ima grof Taaffe, v/.Ia-ti z oziroin na zunanjo politiko, katera avstrijskim Slovanom ni prijazna; vidi se, da Bisinark stega svojo roko tudi mej nas. Ves ta članek potrjuje besede, ki sino jih v zadnjoj „Edinosti" izrekli, da bo še dolgo trajal boj i da so bomo morali še dalj časa z majhnimi pridobitvami zadovoljevati.
Liberalci so se zdaj vrgli na nemške kmete ter jih hujskajo zoper vlado iu desnico državnoga zbora. Priliko so dobili ugoduo. Pri uredbi zemljiškega davka se je namreč pokazalo, da nemške dežele v primeri se slovanskimi dosti manj davka plačujejo; da se ta krivica odpravi, določila je dotična komisija nemškim deželam višji, slovanskim pa nižji davek. Centralistični državni poslanci so bili takoj pri roci ter so legali, da hoče vlada i desnica državnega zbora nsraškim kmetom davke povišati, če tudi se v to zadevo ni vtikala ni vlada ni državni zbor, ampak sklepala je popolnoma neodvisna komisija, izvoljena večidel izmej centralistov raznih dežel. Iz tega je jasno, kako hudobne namene imajo oni državni poslanci centralistične stranke, ki nevedne kmete ščujejo in zapeljujejo.
Nemški liberalci so hoteli 27. decembra sklicati v Lincu shod nemških kmetov. Ker so pa namerjavali kmete le ščuvati zoper vlado in večino državnega zbora, zato je gornjo-avstrijsko deželno namestništvo *a shod prepovedalo. Vsled tega so zagnali liberalni dunajski časniki silen hrup in posebna deputacija jo šla pritoževat se grofu Taatt'eju. Grof TaaHe pa joj je zadnjo nedeljo, ko je bila pri njeni, tudi izvrstno odgovoril i resnico v obraz povedal. Vrnola se jo od njega — z dolgim nosom.
V zunaujej politiki plava grško prašanje na vrhu. Vse velevlasti so sprejele predlog francoske vlade, naj se sestavi mirovno sodišče, katero ima prašanje rešiti. Ce pa se podvržete tudi turška i grška vlada temu sodišču, o katerem tudi še gotovo ni, kako se ima sestaviti, to je še prašanje; skoraj gotovo pa je, da boste obe vladi stavile pogoje. Govorilo se je, da ima sodnik biti španski kralj. Pa naj bo temu kakor hoče, rešiti se to prašanje mora še v prvej polovici tega leta, ako so ta vozel ne razvozld, preseka ga meč.
Na Irskem upor vedno raste. Ljudstvo je strašno razdraženo, gosposke nemajo nobene moči več, ker jih nobeden ne sluša; vojaki pa vsega ljudstva tudi ne morejo zadušiti. Orožje se skrivaj vozi na otok i govori se, kadar bo 100.000 puSk na otoku, takrat se začne boj zoper vlado in angleško ljudstvo.
ltazen zmešnjav na Irskem ima Angleško tudi veliko zadrego v Afriki. Uprli so se tam tako iineuovani Boeis (kmetje), ki so imeli do leta 1877 kmetovsko republiko. Pred tremi leti pa so jih nenasičeni Angleži podvrgli; storili za deželo ti niso nič, poslali pa so jim 2000 dsvkarjev, ki so kmete molzli. To je kmete raz-dražilo, uprli so se ter dozdaj angleško vojsko uže v več bojih pretepli.
DOMAČE STVARI.
Neimenovan blngosrčen rodoljub v Istri je, kakor lani, tudi lotos poslal 100 gld. da so za ta znesek pošilja določeno štovilo iztiskov „Edinosti" posestnikom v Podgrad in v Materijo. S tem se mu tukaj javna najtoplejša zahvala izreka. Bog nam ga živi še mnogo let! Tudi vaem drugim velečastitim podpornikom našega časnika, kteri so lansko leto znamenite svote darovali, zahvaljuje se srčno.
Odbor pol. društ. ^J-ldinost".
Tržaška deputacija, ki je nesla na Du-naj spomenico, ni se s posebnimi npi vrnola v Trst, odgovarjalo se je njej lo bolj splošno i nič druzoga so jej ni obočalo razen tega, da se Želje, omenjene v spomenici, dobro preudarijo.
Občen zbor političnega društva Edinosti žele nekateri Kraševci, kor niso imeli prilike, vdeležiti se ga v Sežani, zbrali bi so radi v Komnu. Odbor političnega društva to željo pozdravlja, ter pričakuje še natanjčuiših pojasnil in nasvetov s Krasa.
Vabilo. „Sežansko-komensko učit. društvo" bode 13. jau. (četrtok) ob 10. uri predpolduč v Komnu v šols. poslopju zborovalo po tem lo duevuem redu:
1.	Nagovor zač. predsednika.
2.	Prečitauje Statutov „učit. društva."
3.	Volitev odbora.
4.	Pogovor o bodočem delovanji društva in določevanje visokosti društvene letuine.
5.	Določevanje kraja za bodoči zbor.
G. Ovčre šolskega napredka; govori gosp. Anton Leban.
7. Predlogi in nasvoti posameznih udov.
K obilnoj udeložbi so uljudno vabijo vsi p. u. učitelji in učiteljice.
Komen, 2. januarja 1881.
Zač. predsednik: Anton Leban, nadućitelj.
Večerno zabavo priredi delalsko podporno
društvo v svojih prostorih na večer sv. treh kraljev ob 6 nri zvečer. Vsi č. č. udje so povabljeni k vdeležitvi.
Nabira za Zagrebčane je zopet jasen dokaz milosrčnosti in darežljivosti Tržačanov. Do-tičnemu odboru je uže došlo od gospode vseh narodnosti 1162 for. in 1300 lir. UpravniStvu „Ed." so poslali ta teden: č. g. kanonik dr Sust 5 H., g. kurat Hut 2 ti, g. Iv. Ivanovič 2 H., g. Skrl 1 fl., g. Omers l tl„ g. Mian-druSič i 11. To in prejšnji znesek, skupaj 34 gld. izročili snio gosp. M. Poliču.
Pri tukajšnl deželni sodnljt se čedalje bolj množe obravnave zaradi tatvin, razbojništva, tepežov in drugih zločinov, pričajočih, kako peša v mestu, pa tudi na deželi nravnost, poštenje in red. Groza je gledati včasi na zatožni klopi mladeniče, zdivjane in razuzdane, kakor zverina. Najžalostnejši prizor pa je, ako mora oče zoper lastnega sina pričati, kakor se je zgodilo enkrat minolega tedna. Ant. M. iz Žgonika je namreč 27. jun. svojega očeta teško ranil. Hudobneža so obsodili na dva meseca v ječo — kjer bo imel čas premišljevati o četrti zapovedi. —
Nove koleke ali štempljo za listine dobimo — po ukazu tiuanč. miuisterstva — o novem letu. Razločevali se bodo od sedanjih le po letni štev. 1881, ktora bo tiskana na spodnjem delu. Koncem januarja pridejo stari koleki ob vso veljavo. Tedaj pozor 1
Službe pri katastru. V katastralnem ma-pnom arhivu na Dogani v Trstu se v kratkem oddadđ nekatora kat astralna dela, ki se bodo plačevala po določenej tarifi. Kedor je v računstvu nekoliko vajen, lahko se zanjo oglasi.
Prlklade k davkom za tioriSko za leto 1881 so potrjeno po sklepu goriškega deželnega zbora i sicer so bo pobiralo:
Za zemljiško-odvozni zalog 9°|0 od skupnih nepoarednjih davkov, za deželni zalog pa 12°j0, potem 20°/0 k vžitninHkemu davku od vina, mošta in mesa in 1 gld. od vsacega hektolitra potočenega piva.
Mate (JJčlč, katehet na tržaškej meščan-skej šoli, plomenit in jako rodoljuben gospod, obolel je hudo, zadela ga je kaplja. Bolezen jo nevarna, vendar se je nadejati, da se zopet ozdravi.
ljubljanski Zvon nam je po naključbi še le včeraj prišel v roke. Prihodnjič spregovorimo nekoliko o njem.
Požar je vstal 28. dec. ponoči v zalogah tržaško deželne brambe ter je provzročil škode za nekoliko tisoč gold.
Sodnija Je 28. dec. obsodila piranskega mestnega svetovalca Comiso ua (5 mesecev teško ječe zarad velike izdaje. Bilo je v preiskavi več priranskih rogoviležov.
Trlester Tagblatt so je dobro postavil zoper „Triester Zeitung" i tržaške poslance po zaslugi opral. Zarad tega je prišla tudi „Triester Zeitung" v zadrego in čuje so. da sta jo gg. lteinelt v Trstu in Ritter v Gorici za 200.000 gold. kupila. Mi ne vemo, ali je to vse resnično, pripoveduje pa se sploh tako.
Vrlega Slovenskega Gospodarja so hoteli liberalci pokopati, ker so se prizadevali odstraniti njegovega urednika, preč. gosp. dr. Gregorca, ali izpodletelo jim je. liili so skrivaj zoper njoga in uže so se smijali zmagi svojega tihotapuega dela, pa kar naglo se jo stvar presuknola in ostali so osramočeni na cedilu.
NeJ skladovno ceste ste se uvrstile na Goriškem : cesta od Modano po Prevalu do MoSe, in cesta od Zagraje skozi ltubijo, Sovodnjo, Standrež do Gorice.
Škof Stro9smaJcr se je papežu pismouo zahvalil za okrožnico o sv. Cirilu in Metodu. Papož mu je po svojem tajniku, kardinalu Niai lepo odgovoril, da posebno želi dirjanja katoliške cerkve moj Slovani, kateri imajo veliko nalogo za bodoči svet ne le v Evropi, temuč tudi v Aziji. Papež priporoča posnemanje sv. Cirila iu Metoda, da Bog po slovanskem rodu poveliča katoliško vere slavo.
Celovški Skof dr. Wicry f je 29. decom-hra umrl. Bil jo moder i blag dušni pastir, velik dobrotnik vsem svojim ovčicom. Društvu sv. Moliora jo bil volik podpornik. Naj v miru počiva!
Politične napake v Istri hudo sodi „Slo-vonski Narod" i „Novico". „Edinost" bo o njih mnogo govorila, ko bode priobčovala spomenico političnega našega društva o primorskih zadevah.
Blaga dobrotnlca jo sopruga angleškega konzula v Trstu, grotinja Arundell- Burton. 27. decembra je prišla v opensko ljudsko šolo tor razdelila mnogo zimsko gorko obleko in obutal mej otroke. Prinesla jim je tudi veliko in polno košaro sadja in pečuino. Ta blagodušna gospft je tudi velika podpornica društvu zopor trpinčenje živalij in vsako leto veliko dpnarja izda mej tiste, ki se živino lepo ravnajo. Pri zadnjem glavnem zboru tega društva je razdelila bogato darove. Njo govor prinesemo prihodnjič v posebnoj prilogi. Čast takej gospej!
Zajatrek vojakom. Vojno miaiatorstfo je ukazalo, da se ima od 1. januarja poče uši dajati vojakom zajutrek, dobivali bodo prižgano juho.
Hrallllca, kakor poseben odsek goriške čitalnice za ude nižjega stanu se je 2<». decembra ustanovila. I ma doslej 40 udov, ki plačujejo po 20 kr. na mesec.
Novo društvo snujejo uekteri rovarji de-laUkega podpornega društva. Poroča se nam, da mu hočejo dati ime „Vorschuss Verein"; vendar pa sami še v imenu niso edini, ker boljši ljudje te vrste se potegajo za ime: „Jadransko podporno društvo*. Iz tega se vidi, da bo to dete če se ros porodi, nirtvo rojeno. Ker so se postavili na čelo rovarji v sedanjem delalsketn društvu, menda malo cip na pipce ujemi.
RAZNE STVARI,
Dober odgovor. Ko je zadnjič cesar v Peštu sprejel ude delpgacij, govoril jo z mnotimi delegati. Mej tistimi, katerih ni doletela ta čast, bil je tudi gospod Plener, in zato mu je uekedo njegovih tovarišev rekel, naj gre na drugo Btran sobo, kdor cesar govori z gospodi. „Ah tja nočem — jo odgovoril Plener — tam so sami ministri!' — „Ali pa taki, ki bi radi bili ministri", ročo mu Kal k. — „Gotovo — opazi grof Taaffe — ako bi vsi tisti, ki bi radi bili ministri, šli na ono stran, k malu bi tam prostora no bilo."
Politiški mučenik. Na Dunaji izhaja nepolitičen list, imenovan „Hanns JOrgel". Ta časnik je strašno surov in umazau, gnjnsno govori, vzlasti o slovanskih narodih ter uhaja na politično polje. Zarad tega ga jo sodnija obsodila, da mora platiti — en goldinar, čujte in goldinar! kazni. „Zarad te nezaslišano ostro kazni pa „Deut-seho Ztg." kliče na pomoč vso bogovo starih Germanov. Strašno res!
Nekrićeni otroci. Po vočih mostili na Pruskem, posebno v Borolinu, hodi v Šolo vedno več otrok, ki še — krščeni niso, čo tudi so njihovi roditelji kristijani. Marsikatori naših bralcev bo mislil, da je to laž, in vendar je gola resnica, ker je sam pruski minister Put-tkamer za tako otroke vsem Šolam glodć nravno verskega podučevanja posoben ukaz dal. — Iz nemške kulture raste poganstvo!
Iztoczi in judje. Znani poslanoc na ogorskem zboru, Viktor Iztoczi, izdal je minoli mesoc prvi zvozek svojega antisemitiškega časopisa. V tem zvezku razpravlja Istoczi, jo li židovstvo in v katerej ineri naklonjeno reformam. On odločno odrekuje judovstvu vsako naklombo k reformam i pravi, da če tudi se ono uklanja madjarizaciji, vendar pa ima lo edini cilj in ta jo: podjarmlje-nje Madjarov.
Nemiki „Schulverein" vzdržuje nemško pa-ralelko na gimnaziji v Mezaniču na Moravskom za tri nemške učence in nekoliko judov. Prosit!
Cesar In ćrnorumena zastava. Na cesarjevem gradu v GodOlč se je vila do poslednjega časa čmorumeua zastava, potem pa snela na izrečni cesarjev ukaz. Cosar jo namroč vprašal grajskega oskrnika, zakaj je zastava na gradu, in ta mu je odgovoril, da ima prapor barvo cesarske rodbine. Cesar pa jo neki odgovoril: Barvo mojo rodbine se razvijajo tam, kdor jo ona gost, jaz pa menim, da sem tukaj domft.
Zoper kletev je izdal zagrebški župan Mra-zovič razglas, v katerem je -zažugana kazen tistim, ki bodo kleli, od O ur do 14 dni zapora. Njegov razglas se opira ua cesarsko postavo od leta 18">4. — Ako bi se po tej postavi ravnalo v Trstu, magistrat bi imel dosti posla.
O ljudskem Štetji. Dunajski župan jo naročil nečemu sodelalcu časnika „N. W. Tagblatt*, naj napiše poduk za prihodnje ljudsko štetjo, ki bi imel biti vodilo dotičnim komisarjem in ljudstvu. Ta mož je prepisal stare poduke ter načeč-kal tako delo, da ga deželno namestništvo ni potrdilo Zanimivo je, da je od župana navdahnem pisač „občevalni jezik" tako razložil, da je na Dunaji občevalni jetik nemški jezik. Iz tega se vidi, da so na Dunaji namerjavali Slovane, katerih je tam na sto tisoče, v nemščino vtopiti, kar so bo godilo tudi v družili mestih z mešanim prebivalstvom. Očito je tedaj, koliko vrodnost ima ta občevalni jezik. — Slovani v Trstu in okolici, pri nas so bo enako godilo; sveta vaša dolžnost pa je, da ostro zahtevalo i se tudi prepričate, da ste res vpisani, kakor Slovani. Zaničevanja je vreden, kedor bi svoj narod zatajil.
Novo deželo je našla ekspedicija Aleksandra Torresta iz Melbourna v sovoruo zapadnej tro-pičnej Avstraliji, katera meri okoli 10 milijonov hektarov in bo k malu naseljena, ker je pristopna ter ima več dobrih zalivov.
Kako judje denar na kupe grabijo, doka-zujo zopet talodogodba: V zadnjoj rusko-turškej vojni jo provzel jud Varšavskij preskrbovanje ruske vojske s živežem. Temu judu nikoli ni bilo zadosti plačila, vedno jo vlagal novo račune da je vsak lahko potipal, da jo jud goljuf; ruska vlada jo nazadnje juda odpravila rekoč, da mu nič več ni dolžna. Prekanjeni jud pa je vlado tožil, dotični sodniki so judu prav dali, in vlado obsodili, da mora judu šo pet milijonov ru-bljev platiti. — Veliki knoz i prestolni nastop-nik, ki ni imel zaprtih očij, primorat je sodnike, da so račune še enkrat pregledali in pokazalo se je, da ruska vlada judu Varšavskemu ni le nič
dolžna, temuč da so judovi računi neresnični, i da je on vlado ogoljufal za milijonov rabljev! Zarad tega so juda i njegove pomočnike zaprli. Iz tega se tahko sodi, kako se godi drŽavam, Denarje ali iivenjel Iz norega frankoskega mosta je šel kmet, ki je svoje pridelke dobro prodal, proti domu z gorjačo v roci. V mraku stopi pred njega Človek z velicitn nožem v roei ter reče: „Denarje ali živenje!" Napadeni kmet se prestraši, vendar ne izgubi do cela poguma in odgovori; „Dal bi uže, da bi onoga ne bilo."
—	„Katerega onega?* vpraša ropar. „Nil, onega, ki za vami stoji.* Ko blisk so obrne ropar, kmet pa ga v tem hipu z gorjačo tako po glavi udari, da se kar zvrne. Tako se jo kmet otel i srečno dom rt dospol.
Tržno poročilo«
Kava — v veliko boljšem menjenji, kerso cene v Ameriki sopet /.datno poskočile in vse kaže, da še poskočijo. Denes velja Kio od f. 60 do f. 86.—, Ceylon plant od f. iuOdof. 130. Java f. 82 do f. 90.—
Olje. — Ker je došlo dosti tinega blaga, se kupi denes to blago s kako malo olajšavo; (ino in najfinejše namizno stane denes f. 55 do f, 68.—, jedilno f. 35 do f. 41.—, bombažno f. 34 do f. 38.—
Sadje. — Malo kupčijo, vsled česar so [cene fig iu cveh nekoliko padle, in utegnejo še nekoliko pasti. — Done, staue Snltanina f. 31 do f. 39.—, evobe od f. 20 do f. 30.—, opaša f. 21 do f. 31.-, tigo v vencih f. 16 do f. 17.—, v sodih pulješke t. 18%, do f. 18.—, rožiči f. 10 do f. 13.—, mandlji f. 88 do f. 91.—
ttiž. — šo vedno brez spremembe, ceno trdne vkljub neznatnim naročham. Italijanski riž volja f. 19 do f. 231/., Rangoon f. 14% do f. 15'/,
Speh in mast. — Po Špelin nobenega pra-šanja, zarad tega se denes tukaj lohko boljše kupi, nego na Angleškom, namreč od f. 48 do f. 55.—, mast pa so drži pri starih cenah prav trdno in stane od f. 58V, do f. 00.— Na Angleškem in v Ameriki pa so cone jako trdno in nič ne kaže, da bi tako hitro padlo.
Petrolij. — se šo vodno poiničo mod f. 12 do f. 13.— in vso kažo, da smo prav imeli, ko smo trdili, da letos bodo se to premikanje stalno ponavljalo in samo če prido prav slabo vreme, vtegnojo ceno poskočiti čo/. f. 13.—; morda vtognejo ceno proti koncu tega meseca tudi brez tega poskočiti, ker tukaj so no pričakujo več dosti ladij s potrolijoin. —
Domaći pridelki. — fižol popolnoma zanemarjen, kakor uže več lot. no tako, ker manjkajo naročbo iz Italijo, Francije in Hollandeške. — Denes velja rudoči f. 11.—, bohinoo f. 11.—, zeleni f. 12.—, beli f. 11.—, koks f. 12Vt, mešani f. 8%.— Slive v dobrem meuei^i in se prodajajo stajorsko, hrvatske in kranjsko po 16'/, do f. 18.—, Maslo brez spremembo, prodaja se po f, 79 do f. 84. — Korun po f. 3 .—
iiito. — mlahova kupčija, cono pri vsom tem trdne. — Pšenica velja f. 11% do f. 12'/,, koruza stara f. 7 do f. 7V«, nova f. 0%.—
Les, seno, slama — brez spremembo; kupčija slaba. —
Vrednostni papirji so zdatno padli, valute pa poskočilo. — Mnogi horsni igralci so morali plačati velike diferencije, pri vsem tem pa je naš trg miren, brez potresov, lo je, falimeutov,
—	kar je dobro znanienjo za bodočnost. —
Listnica uredništva.
Gosp. B. na Zid. m. Vso prejeli. Hvala! O pesmi pismeno, da nam le čas dopusti.
Gosp. dopisu, z ljubljanskoga močvirja. Vašo reč smo Vam ugodno poravuali.
POSLANO. +)
Gospod Josip Pipan so ni hotel v morji umiti, šel je v Sočo se kopat, ker je bolj ostra. Oudo je to, da hoče dokazati nekoliko resnico, kar jo od družili slišal (?!). Kedor hoče resnico dokazati, mora so sam prepričati, no pa po: „se mi je reklo", soditi.
V dolalskem društvu no potrobujemo ni generala ni adjutanta, ampak odbor uže sam lahko opravi vse brez teh 8arž i u šo manj potrebuje Vas in Vaših naukov, ki dosloj šo niso našli tAl, na katerih hi bili dober sad rodili.
Gospod Pipan nadalje pravi, da se bomo pred soduijo videli. To jo res, ker smo mi za to poskrbeli vedoč, da drugačo ni lahko zavezati jezika.
Gosp. Pipan trdi: „Oni, ki mo poznajo, gotovo vodii, da som Slovan, da so pri meni doma slovensko govori.
Bog nas varuj takih Slovanov v Trstu, še je nam dobro znana neka afera o dolinskem taboru, pošten človek se tacega „Slovana" sramuje. Da so pa pri Vas „doma" slovensko govori, to je res, toda le tam ua Krasu. Kaj bi lahoni Vam rekli, da jim stvar zasuknete V
Za pravljico o jabolkih iu vinu smo Vam jako hvaležni, kajti zdaj vemo, kdo jo bil judež.
*) '/.n se»tavko pod tem Hfti>i«i>m je urertniStvo K j toliko odgovorno, kolikor to jmstavu izrečiio vel.-va
k ni noht
I ,'in	.
<i. Pipan pravi, da privi „Fabiufr Se caka, bomo videli Vi ste pa uže dobili iu morda jo bil prvi lo oanauovalci' prihoda večjemu. Pregovor pravi: ,1'ovej mi. s čim se družiš, iu jaz ti povem, kodo si-. — Koliko se je g. Pipan i/, rodoljubja trudil, kakor sam pravi, kedo nek to ve? Tržaški Slovenci gotovo ue, kur nemajo nikakoršnib dokazov, delo i/, rodoljublja ne hodi po štorkljah bahanja, sebičnosti in ošabnosti. t\> je g. Pipan v resnici pošten rodoljub, podučil bi se bil poprej sam pri odboru, a no bil bi poslušal takih, katerim samim .se le zdi in tako pravijo*. Nekteri ljudje tudi pravijo, da ima modro8 demant v glavi, pa to lo pravijo, prepričali se pa niso, da ga rps ima.
Tedaj ua vidjenje pri sodbi!
Ivan Dolinar — M. Ćernivec — F. Grabrian F. Žitko - J. Bezeg — M. Stare - I. Padar A Škabar - Hain.
Javim zalivala
Podpisano vodstvo si šteje v dolžnost javno se zahvaliti v imenu učiteljištva, kakor tudi uboge Šolske mladine za podeljeno milodare na dan otroške veselico.
Vodstvo trlrnzredne ljudske Sok
v Dolini, dno 1. prosinca 1X81.
Atojsij Bunc, nadučitelj.
Javne dražbe.
V	Tolminu, hiša in posestvo Josipa Korena iz Koseč, cenitev 3»M> g]., 2f>. januarja iu 2f>. februarja l«8l od 1». do 12. uro
V	Tolminu, pohištvo in posestvo Ivana Golje iz Cigina, cenitev 8325 gl., 24. januarja in 24. februarja 1881 od i>. do 12. ure.
V	Trstu, posestvo Ane flrnden v Rocolju, cenitev 529!» gl., 24. februarja 1*80 ob 11 uri.
V	Kanalu, posestvo Ivana Hvale iz Podlešč, cenitev 827 gl, H. januarja 5. februarja in 5. marcija »d i), do 12. uro.
V	Vodnjanu posestvo Mihe Peršiča v Hrun-cetu, cenitov 488 gl., 10. januarja 0. februarja in fl. marcija od 9. do 12. ure.
V	Gorici veliko posostvo Henrika in Terezijo Luzato, cenitev 41538 gl, 14 februarja 10. marcija in 7. aprila od 9 do 12. uro.
V	Tolminu, gozd Matije Rušica iz Koparske, cenitev 54 gl., 7. januarja 7. februarja in 7. marcija od 9. do 12. ure.
V	Gradiški, hiša in posestvo Franja in Jožefa Gerin, cenitev 4472 gl., 19. januarja, 19. februarja, 12. maclja 1881, od 9. do 12. ure.
Glavna zaloga
izvrstne
PIVfi iz pivovarne STEINFELD
(bratov Rciiiiuasliaiis t Gradcu)
™ ui mm
via degli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah.
52—1
Tisoč in ena noč.
Pravljice iz jutrovih dežel
Bolj kratkočasili!) in mikavnih povesti ui kmalo, kakor Tisoč in ena noč; dokaz temu, da so jih uže skoro vsi narodi v svojo literaturo sprejeli.
Vsak mesec izhajata dva suopiča v ličnem zavitku po (54 strani iu eno podobo. Vse knjigo bodo obsegale kakih 40 snopičov.
Cena snopiču 20 kr., po pošti 22 kr.
Abonira se pri založniku J. Krajecu v Novomestu, pa tudi po vseh bukvarnah.
Dobivajo so tudi	10-10
Spisi Krištof Šinida.
Dozdaj izšla 2 zvezka. Cena zvezku, posebno lično vezan 70, trdo 4Q, mehko 30 kr.
PoMtranNki zaslužek
za vn.ik Man pri majhoioui truilu in brc* ikro-kor. Vprašanja [1 imenom ..NclM'tlVPrillcliKt »<■ -tuijo: An iln- KciUktion ..Der kapitali«!" W ien,
Kuhi in trk (i. —	li—3 |
hi1 poti uja tako dobra prilika, tla »c moro izvrstna ura za Tclo-vlcs i'o ne kupili.
VELIKA
RAZPRODAJA.
l'o vhcJ K v ropi nastalo politiiko razmere »c tudi Šviea niso ogliolo I zato se jo mnogo dfll&cot izselilo, isled cesar so rušijo tudi fnbrike. Tako jo i pita najznamenitija ttrarnlea, katero mi zastopamo, zdaj zaprta i nam pnvnrjona raz.prnlaja njonili izdelkov. Taku iniriii>\ uip VVaMihinftlon topno uro v) najboljšo uro na strto, izvenredno krasno trc/ljane i vezeno i pi> amerikanskom sestavu napravljene.
Vse uro so na sekunde repaslrnno i mi dajemo pornStvo za vsako uro na 5 let,
Zn dok ti/, trotovemu poroštvu I »troge solldtiosll ne s tem javim obvezujemo, da hofe-ino vsako mo. ki nI po volji. iiiizhj vzeli i zamenjati.
IOOij lopnili romontoir ur, navijajo se brez kiju<*a, s stalnim z.nklopcom, izvotirodno točno na sekundo regulirane, razen to<a po novom načinu olektrogal-vauiriki pozlačeno, z, voriAico, medaljonom itd. po-poprej golil 25, zdaj ona lo po :0 mlld. 20 kr. 1000 krasnih ur na kolvo iz srebro-nikla, na 15 ruliinili, z emajlrranim kazalom, za sekunde, kristalnim plošnatim slokloin, poprej gold. 21, zdaj ena le gold. 7.25, vse na sekundo rnpmiranc. 1000 ur na vreteno, z Izrezanim zaklopooin ir. srebro-nikla, kristalnim plosnatim steklom, na 8 rubinih, najiiataiijčniso repatrirano, z vorižico, medaljonom i iametnim etuisom, poprej irnld. 15, zdi\) ona lo golil. 5.80.
HAlU ur na kotvo, iz čistega l:i lotnoga srebra, po o. k. punoovnom uri'du pregledane, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačeno, najuataiijčuišo regulirano. To uro so poprej stalo 27 gold., zdaj pa stojo lo gold. 13.40. 10U0 Vashington romontoir žepnih ur iz pravega M 1 teškega srebra, po e. k. puneovnem uredu pregledano, l'oroštvo »o dajo, da su nnjtučnišo na sekunde ropasirauo, notranja sestava je iz nikla i tidi ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura jo veljala poprej gold. !15, zdaj pa so dobiva za neverjetno ceno it) gold Kazen toga se dobiva /. uro vred zastonj verižica, medaljon, otul iz žameta i ključ.
1001> pratili zlatih ir «a gospe, na i) rubinih, prej
iO golti., zdaj 20 gold. 1000 romontolt ur iz. pravega zlata za gospodo ali
gospo, prej IU0 golti., zdaj 40 gold. (150 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom in
bitnim kladivom, popvej (i gold. 75 kr. 050 ur budllnie /. udarcem, ki prav dodro tolče, najnatanjčnlio regulirane, tudi pripravno za luizno pisatvo; poprej 12 gold., zdaj lo 4 gold. 80 kr. 050 ur z r> i halom v najlepšo izdelanej lisokej gotl-škej omarici, na\ijajo se vsaoih S dni, najtučniš« na >^as regulirano, izvonredno lepo I krasne.— Ker ima taka ura se po 10 let druojno vrednost, no imela bi se v nobene) ItiSI pogrešati, posebno ker je taka res krasota sobi. Tako uro so do-prej veljalo po l!5 golti., zdaj pa i/jonuio lo 15 gola. 75 kr
kitdiir se miročujeje ure i, nilialoiu, trebit Je priložiti z.igotovšelno.
Napis :
0-3
RAZPRODAJA UR
unirnico Ph. FllOMMA Dunaj,
llolhenlliiirmstrasse, št. O, partere.
Prsni
BOMBONI IZ TRPOTCA
(Spitziregerich-Iintst-DoHloHii)
na ozilrav I janje plućnih in pmnih lm Usni, kašlja, liri• pavicr, pirkt in zanhienjn Kapnika.
Noproconljiva rastlina, ktero nam ponuja priroda v blagor trpečega i'loveškega rodu, hrani \ sebi do današnega dno nedojasneno skrivnost, vneti sleznlci grla in sapnika urno in zdalno polajminjo daje, in tuko oztlravljonjo dotičnih organov naglo pospešuje. Ker pri nn-
;oi.u lzdnlku (lam" P°-
'——^ S. ruitvo za čisto ziues trpotca s sladkorjem, prosimo, posebno paziti na našo po gosposki vpisano taro ralu o marka in na podpis na listku, ker lo tak je pravi.
Viktor Schmidt in sinovi,
c. kr. fabrikanti, WIEN, IV. Alleegasse Sr. 48.
Cena ene škulljice 30 kr.
Se dobiva pristno saiuo v lekarnah: E. I.eiteuburg, C. Z»-netti in l'. ltoeca v Trstu, in C. Zanetil v Gorici, liUI—li
CHIOCOCA LIKER
(l.ii[itor ('hiarm ut- Jintilicanaj, (|Jo
i znanstveno preiskan, potrion in od strokovnjakov ] poroi'en kakor i/.trstno neškodljivo dietetično
pri- |
SREDBTVO
posebno za nairlo in prijetno
OŽIVLJANJE,
\ '-bujenje in oklepljenje oslabljene moči in okrepljenjo J
Hvoev; sjegoia bm nnlovito in dobrnditji.....žulji
in spoti buja. Tudi je prav dobro zdravilo pri slabem prebavIjanuju. želodčnem kalaru, krču, koliki, bluva-| nju, zgani, diiski, glavoboli, bledici iu alatenici, trganju, in zlatej Jili Vse te bolezni naglo in gotmo ozdravlja Chloeoea liker, in s tem doeeiejo tudi , tisti, ki ta rabijo, \isoko iu krepko slaiost, zato bi i ga morala vsaka hUa imeti. On je okiunišl od u:«j-boljsih Ukorov. Urez Števila polival in priznanj od visoeih oviib Imamo n izvrstnosti Chlnpoen liker« i ter jih radi Vsadeinu pokažemo Cena buteljo s podu- | " kom v šestih jezikih, kako sc ima rabiti, II uM., z;t zavitek in poštnino 20 kr.
Glavna naprava iu znlnrfn: /). C. Chinili, | lekarnar (/.um Seliutzcngcl). in zapiižeul o k sodniški kemikar na Dunaju, Williling, llerreuirnsso št. VII, kamor nij se vse pismeno naročbe pošiljajo. Po-
družna zaloga: v Trstu; Koral......Iii, lekarna (al t'a- ,
I ■•Ho). Dobiva se mili t nek ilereitk Itksrul Mt ' in na plujem	l!i--'J
SploH znane Izvrstne
Voščene sreče
iz garantimnon nopogvarjonogn bučolnoga voska pri
P. in U. SEKMANN-u
v LJUBLJANI.	11-s
Vino na prodaj
Via dell'Acquedotto št. II. 3-3
VELIKA ZALOGA Pore&kejra vina
pofinbno izvrstno dobroga, pridolok iz no-grmlov dr. Vergoletinija, poreškogn župano. Botiljo raznoga plemenitoga vina.
Cene prav nizke
FRANCE ZITKO
—===== COKSIA STADION
priporoča slavnemu občinstvu okusne
frlftne klobane
kranjsko, dunajske iu druge; prodaja tudi izvrsten pravi brinjorec, višnjevcc, slivovec ter liker 7.a želodec iz nanoških zeliSč in korenin.
Einladung zur Pranumeration
auf das in Wion seit 30 Jahren erschoinendo Tagblatt die
Dio ,.IurgeĐ-Po«t" ist das alteste, freisinnigste und zngleich billigste t&glicb erscbeinende Blatt Wiens.
Durch i liro gediegtnen Artikel, ibro pikanten Feuilletoni mid ibro spanenden Romane nimmt dio qHorgen - Post" einon ersten Plati anter den Wiener Tageiblkttera oin. Dio .!lorgei-Poitk
kampft mit rfloksichlslosor Entschiedonheit iiir allo Volksiuteressen und fttr die Interessen der Freiheit. Nicht das Organ oiner Partei oder Coterie, sondern der gotreuo Dolmotscb joner demo-kratisebon Grundsiitze, durch wolcbo die Menscbheit ihrer Sklaveufossoln eutkbidet ward, kampft die .Horgen-Post" ein gnuzos Menschonalter hindureb unermfldet nnd unerscbrocken ftir liecht und Freiheit, fflr Fortschritt nnd Aufkiarung.
In ihren Htindon flattert das zukunstsreiche Banner de Demokratie und vortrauen$voll appel-lirt sie an die Sjmpathien und nn den Succurs aller ehrlicben und anfrichtigen Volksmltnner.
Wie die Stadt Wien iuimer eiue Vormauer der Freiheit, eine feste Burg dos BQrgertbums gowesen ist, so ist nneb dio „Horgen-Port" als das ftlteste VViener Blatt und als ein eeht VViener-isobofl Organ der unerschrockone Anvvalt aller Forderuugen des froisinnigen BOrgortliumos und allor Anliegen des Volkes.
Sonntag den 19. d. n. beginut in der ^Rorgen-Poat" ein neuer, spannoudor Volks-Roman nns der Fedor des beruhinten Volks-sehriststellers Alois Berla, unter dem Titel:
99Terlorene Wlener Kinder"
Dieser Volksromnn, vrelcher Hor/. und Phantasie des Lesers besebaftigen wird, schildort dio Scbicksale von NVioner Kindern, welche in den mantiigfachsten Lagen des Lebens sich als \Vioner bowilhren. Reizendo Ereilblungen wecbsoln mit spaunemion Verwioklungen ab, sensationelle Episoden regen das luteresso des Lesers im hOchsten Grado an, und fiber Allem wolbt sich dor Himmol od)t vfioneriscbor Herzlicbkeit und Oemuthlichkeit. Mit dem Roman .Terlorene Viener Kinder" bieten wir den Lesom eine hocbintoressanto, spanuungsvolle Lecture.
Dio „florgen-Post" kostet monatlicb sanunt ittglidier Postzusendung blos 1 fl. 50. kr. Um diosen Preis ist kein anderos Wiener Tagblatt zu haben.
Wer oin nach jeder Richtung hin filr dio Freiheit eintretendes Tagesblatt babon wiil, der abonnire die „Morgen-Post".
Die detaillirten Priiiiuiueratloiigprelse slnd:
Fflr Wien: 1 Monat 1 fl. 10 kr., 3 Monato 3 fl. 30kr., fl Monate f» fl. 00 kr. — Mit Zustelung in's Ilaus 20 kr. mehr. Einzelno Nuiuorn 4 kr.
Fflr die Provini: 1 Monat 1 11. &0kr., 3 Monato 4 11. 50 kr., G Monato t> fl.
Diejenigen P. T. Abononten, welche auch das zveimal in der NVoeho erscbeinende belletriltische Beiblatt der „Morgen-Post': nWiener Famiiien-Jonrnal4 zu beziehen vvauschen, wollen fiir dassolbe noch einseuden :
Fflr Wien: monatlich 30 kr., 3 Monate 90 kr., « Monate 1 fl. 80 kr. — Einzelne Num-morn dos „Familien-Joninals" kosten 3 kr. Fflr die Provint: vierteljahrig 90 kr.
Inserate finden in der „Morgen-Post die weiteste Verbreitung.
Zeitungs-Verschleisser in den Provinzstadten odor im Auslande, \velcho sich mit dem Ver-kaufo unseres Blattcs bolassen vvolleu, erhalten eiue guto Provision und wollen sich an uns wendon.
Probciiuiumcrit gratis.
Die Administration der „Morgen-Post"
Wien, I., Scbulerstrasso Nr 18.
Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatelj iu odgovorni urednik: ANTON ŠLUNDER.
Tisk. Sinov K. A mati v Trstu.