• • • r • M*jor ¥ WeČji tloreniki dnevnik * W Zdrpirtrh državah f * u we leto « • • $6.00 joI leta ..... $3.00 * Hm* York celo leto * $7.00 /a iMzemitvo celo leto $7.00 j GLAS 63505 Iist;sIovetiskihidelavcev v AroerikL The largest Slovenian Da3y b the United States. fmncirt every day except and legal Holidays 75,000 Readers. TlLLKrON: COBTLAJT.DT 287« Entered m Second CliM Matter, September 21. 1803, «1 the Post Office at Hew York, H. Y., meter Act of Gtmgnm of March 3, 1878. TELEFON: CORTLANDT tfSt NO. 163. — ŠTEV. 153. NEW YORK, THURSDAY, JULY 1, 1926. — ČETRTEK, 1. JULIJA 1923. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV, DIVJA DEBATA V i 1 ANGLEŠKEM PARLAMENTU 71 Divja debata je pretresala sejo angleške poslanske zbornice. — Členi delavske stranke so ob-delavali svoje nasprotnike s priimki ter izzvali predsednika zbornice v svojih napadih na vlado. -— Baldwin je branil "čast". ;— Predloga je bila sprejeta s 355 glasovi proti 163. LONDON, Anglija, 30. junija. — Sredi velikanskega kravala, vspričo katerega bi se obrnili v svojih grobovih bolj dvorljivi angleški državniki iz prejšnjih časov, je sprejela poslanska zbornica včeraj zvečer s 355 glasovi proti 163 vladni predlog, da se uvede osemurni delavni dan v premogovnih poljih. To pomenja, da se je približal mir v velikem angleškem premogovnem sporu, čeprav priznavajo celo najbolj optimistični, da je sprejem predloge v najboljšem slučaju le začasna odredba, ki bo pustila temeljne sporne točke, da jih izvojujejo v bodočih bitkah nasprotujoče si armade kapitala in dela. Rokovnjaštvo, ki postaja vedno bolj značilno za preje tako ugledno in dostojanstveno poslansko zbornico, je včeraj popoldne zopet dvignilo svojo glavo. Svečana dvorana, v kateri se zbira angleški parlament, je odmevala naslovv in priimkov kot *'strahopetec", "lažnjivec" itd. Zadrege je započel polkovnik Lane-Fox, tajnik rovskega departmenta, ki je govoril v obrambo vladne osemurne odredbe. Pripomnil je, da ne bo-do premogarji, ki mislijo na dobrobit svojih žena in otrok, nasprotovali podaljšanju delavnega dne za eno uro. Te besede so bile kot sunek v sršenovo gnezdo. Dva delavska člana parlamenta, Westwood in Kirkwood, sta skočila kvišku, peneča se od jeze. Prvi je vzkliknil, da je polkovnik žalil njegovega očeta, ki je bil izprt vsled premogarske stavke. — Ta umazani strahopetec, — je vzkliknil Westwood ter pokazal na polkovnika, — pravi, da noče moj eče braniti moje matere! On je strahopetec, podel strahopetec. Kirkwood se je pridružil svojemu tovarišu v napadu na rudniškega tajnika, dočim je posegel predsednik zbornice vmes hoteč napraviti mir. Westwood je skušal zopet govoriti, a njegov glas je izginil v jeznih krikih iz ministrskih vrst. Konečno je pomiril speaker oba jezna delavska Člana. Glavni govor proti vladni premogovni predlogi je imel Wheatley, eden vodilnih delavskih članov poslanske zbornice. — Ker je Nemčija izgubila vojno, smo sklenili, da mora plačati. Da pa se prisili Nemčijo, da plača, morajo nemški premogarji delati daljše ure, — je rekel. — Ne morete imeti zmagalca in premaganega na istem ekonomskem stališču, in direktna posledica sedanje predloge mora biti, da se podaljša število delavnih ur v Nemčiji. Če bodo Nemci sprejeli deveturni delavni dan, bodo lastniki premogovnikov v tej deželi zadeli na težkoče v tekmovanju z nemškimi lastniki premogovnikov ter bodo zopet rekli, da morajo premogarji te dežele zreti v obraz ekonomskim dejstvom položaja. Ko bod odelali nemški premogarji po devet ur na dan, bodo rekli, da morajo delati tudi premogarji te dežele p ode vet ur. Gibamo se proti stanju družbe, v katerem ne bo imel noben narod zanimanja za ohranitev socijalnega reda. Eksekutiva premogarske federacije se je sestala včeraj v Londonu prvikrat v treh tednih, da sprejme poročila iz okrajev, kjer stavkajo premogarji. A. J. Cook, tajnik premogarjev, je odločno zanikal vest, da je eksekutiva premogarjev pripravljena razpravljati o skrčenju mezd kot možni alternativi proti daljšemu delavnemu dnevu. Oče je umoril lastno hčerko. V Seattlu dolže očeta, da je zadavil mlado deklico, ki je dovršila Smith visoko šolo. — Priznal je, da se je prepiral žnjo. SEATTLE. Wash., 30. junija. — Včeraj je bil aretiran tukaj Wallace Cleves Gaimes pod obdolžbo, da je pretepel in zadavil svojo hčerko Silvijo Ho wand Gaines. Zadržan je bil brez jamščine. Zadnja ladja s kaznjenci odplula. Zadnja ladja z zločinci odplula proti Hudičevemu otoku. 360 francoskih zločincev je odpotovalo iz Francije v izgnanstvo na francoski Gvineji. BORDEAUX, Francija, 30. jun. Pri Saint Martin de Re je dvignila tsvoje sidro zadinja fraiiM-ladja s kaznjenci ter zapustila obali FVaneije n-a poti proti Louis Steni, prijatelj Geinesa, je j Hudi^vemu otokju v Francoski bil aretiran kot materijailna priča. ne j i Miss Gaiines, stana 22 let, je graduiraJla preteklo leto na Smith College v Northampton, Mass. Njena mati je Mrs. II. Maynard Finančnega sleparja ujeli. Znanega finančnega sleparja Ponzija so ujeli v New Orleansu na par-niku, ki je bil namenjen v Genovo. — Upa, da bo deportiran. XF.W ORLEANS, 29. junija. — Charles* Ponzi je danek Eopet v rokah oblasti, poltem ko je pobe??-nil ter se je nahajal nekaj časa na PODALJŠANJE DELAVNEGA DNE NA ITALIJANSKEM V velikem ekonomskem pogonu, ki je bil ▼pnasor-jen v Italiji, so podaljšali delavni dan za eno uro. Luksurijoznosti omejene in grajenje istotako.— Balanciranje trgovine. — Obseg listov so skrčili ter ne smejo imeti po več kot šest strani. RIM, Italija, 30. junija. — Pod vplivom skrajno neugodne trgovske bilance Italije, ki je ostala tudi v tekočem letu visoka, kljub zmanjšanemu im-portu živil, je storil Mussolini v kabinetnem svetu, piro^tih noig«h. I ki se je vršil včeraj, odločne korake, da omeji uvoz Finančni piepar je zapustil vče- ter poveča domačo produkcijo in izvoz. Najbolj značilna odredba je bilo podaljšanje vilni po bili vMeoijem: v verige, na katere so bile pritrjene težke iz Lyonfield, Mm Gaines in mati kroglje> da ^ jim prepreči obupni Silvije sta -se Itaeola »pred šcstnaj-! i_____________4- _r: _____ slimi let.i. Pred petimi leti se je iropet poročil. Proitckie^ra septeni-bia je našla Silvi ja svojega oee- raj New Orleans na port; v Houston, Texas, v spremstvu Greoreri j _ . . Tristo in šesMeseit. zloeineev je Laevja, pomožnega šerifa iz Texa-1 delavne£a dne za eno uro in Sicer vsepovsod. Nabilo -natlačenih v oake celice. Ste-j a. Lacy je aretiral begunca tu-} daljne odredbe vključujejo - prepoved grajenj kaj. potem ko ga je pregovoril, da razkošnih hiš; prepoved otvorjenja novih bar, ka-je zapustil italijansko ladjo, na | varn> gostilen> nočnih zabavališč itd. za nedoločen čas. ta po daljšem iskamju ter prišla semkaj, -da živi žnjim. Truplo Miss Gaines so dobili dvanajst ur i*otem ko je zapustila s v o j dom. Bila je kriminalno na-pavdena. Informacije, katere je vložil državni pravdnik Co Ivin, pravijo, da je Gaines, kojejra žena naj bi se vrnila iiz San Francisca po štirih mesecih ločitve, namenoma umoril SLlvijo Gaines s skalo ali s kakim drugim predmetom. Gaines je pri coronerjevem zaslišanju. ki je bilo odgodeno, ko je ColvSn izjavil, da bo aretiral očeta, priznali, da s>ta imela on in SUvija majhen prepir radi nekega avtomobilskega potovaaija. Missouri pripravljen na boj glede suhaške postave. ST. LrOUIS, Mo., 29. junija. — .'Vse je pripravljeno za preizkušnje sil,e med suliatčd in mokratei v •Missourij.u Volileem lx> predložena predloga za razveljavljen je državne suhaške postave. Peticije, ki nosijo 55,000 podpisov, ali več kot znaša ustavni minimum, bodo predložene državnemu tajniku, v petek. Vprašanje bo meseca novembra predloženo Volile em države. Nova stavka v krojaški stroki. Dvajset tisoč delavcev krojaške ind"ttrije je pozdravilo v Ma-dis »n Square Garden poročilo odseka za generalna stavko, v kate- beg v prostost ali v -sanrt v hladnih valovih. Noben časnikarski »poročevalec in noben fotograf ni smel prisostvovati zakljiučenju te dobe v kri n.inologiji. Med kaznjenci je bil eden naj- katerega išče bolj slavnih, Ko-rzičan R. Tiii, ki je spravil s sveta veliko število svojih rojakov tekom svoje teroristične \ilade med gričevjem Korzike. Sesnee, obsojen raldi umora nekega svojega trgovskega tovariša, kojega trupla pa niso nikdar našli, p«\ ni bil med tem človeškim tovorom, namenjenim v izgnanstvo. &e vedno se nahaja v celici na Isle de Re ter je ušel izgnan stvu vslcd neumornih prizadevanj njegove žene, da uveljavi njegovo nedolžnost., v katen-o pa razven nje nikdo ne veruje. kateri je ts&užil kot nartaka.r. Prnl imenom Luciano Andrea je del pel Ponzi v New Orleans s paril i ko m 84e Vosnon Vobis iz Gal-vestona. Tj«cy je šel na pamik na 'karantinsiki po«taji ter izbral Andrea" vz posadke kot moža. Predsednik je doživel nov poraz. WASHINGTON, D. C., 30. jun. Potem ko je senat odklonil Mc-Narv-Haugen prekllogo, s katero so hoteli priskočiti na pomoč trpečim farmerjem, je odklonil včeraj s 56 glasovi proti 25 tudi zelo milo Fess predlogo, ki naj bi služila istim ciljem, čeprav je skušal predsednik Coolidge izvesti močan pritisk, jem predloge. da izposluje spre- lij »i pr ične stavka, da se sedaj ka-n* "no doseže to, česar se ni moglo doseči tekom stavke pred dvemt leti, namreč: 40-urni delavni te den, višje plače ter zajameeivje tednov dela v letu. Vsled nove stavke bo prizadetih 45,000 ljudi. Pričetek je bil začasno določen za danes zjutraj ob desetih, vendar pa je mogoče, d«, bodo pneložifli akcijo za osem r«v* je glasilo, da se dne 1. ju- dni. Na kopnetn je od vedel Lacy svojega jeitnika vneki hoteijJcjer ua je obdodžil, da je Charles Ponzi. To trditev pa je Ponzi odločno Kan,i kal. Pomožni šerif pa je bil prepričan, da ima v rtokah pravetga moža, katerega iščeta drve državi in da se njegova zunanjo sit popolnoma ujema z opisom oblasti v Massac lh-itse+tK. iz izjemo brk. Konečno pa je "Andrea" priznal, da jc Ponzi. Po priznanju je postal miren ter izjavil, da je napravil napa ko. ko je okušal pobegniti v Italijo. Upa, da ga bodo deportirali, s čemur se bo izoignil nadaljnemu bivanju v ameriških ječah. Najnovejši način reševanja - iz zraka A vi jatik je rešil v bližini Fort Slocuma dva vojaka, ki sta se potapljala. Prva rešitev take vrste. Prvi "leteči reševalec" se je spustil včeraj iz zraka na. v'odo, da reši v bližini Porta Siocum dva vojaka, ki bi se kmalu potopila v Long Islam Sarudu. Hidroplan je skakal po površini vode, dokler ni dosegel potaipljajočih se, nakar se je sklonil letaAec ven. prijel vojaka za roke ter ju potegni! prpko krila stroja. Neka vladna barkama, ki bi bi- Umor junija. — je imela ta kaj mi-ihno prodajalno, so našli d&nes zjutraj nbito. Prodajalna je kazala sledove e*rtiroga bojr;. Blagajna Je kila iaropana. S e z nam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoStevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 500 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 ____ .. $ 4.35 Din. ____ 1,000 ____ $ 18.60 Iar ... ... 200 ____ . $ 8.40 Din. .... 2,500 .... % 46.25 Lir ... ... 300 ____ . $12.30 Din. .... 5,000 .... $ 92.90 Iar ... ... 500 .... .. $20.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $39.00 2 Za pošiljatre, ki presegajo DesettiaoS Dinarjev ali pa Dvatisoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popusL Nakazila po brzoja Posebni podatki. Pristojbina za izpla- jev v Jugoslaviji in Italiji znaSa kakor sledi :sa $25. aH tors Od (26. mmmi do $S00. po S Mote FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street PW»e: CORTLANDT 4887 NeW York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanje poslov državne banke, ftr se v soglasju s postavo tamore imenovati banka. Noben list ne sme biti tiskan na več kot šestih 3traneh. Ves gazolin, katerega se rabi za motorna vozila, je treba mešati z domačim alkoholom. Tajnost teh odredb je bila dobro varovana. Šele pozno včeraj zvečer, ko so posebne izdaje listov objavile oficijelno poročilo kabinetnega sveta, je javnost izvedela za drastične odločitve Mussolini-ja. Akcija kabineta je v polnem soglasju s kampanjo, katero je vo je vala že nekako dva meseca fa~ šistovska stranka, da napoti italijanske konsumen-te, da kjerkoli mogoče kupujejo le blago, izdelano v tej deželi. Namiga vali so celo, da bodo sprejete odredbe, da s silo izvedejo vpoštevanje tega pravila, če ne bodo ljudje prostovoljno sledili svarilom, a nikdo ni pričakoval kaj tako drastičnega. Oficijelni komunikej pravi, da je sklenil kabinet, po premotrenju italijanskega ekonomskega položaja, sprejeti serijo odredb, kojih namen je povečati gotovo italijansko produkcijo, omejiti njene stroške, zmanjšati stroške gotovih surovin, potrebnih za italijansko produkcijo ter skrčiti uporabo gotovih luksurijoznih predmetov. S temi cilji v mislih je bilo sklenjeno prepovedati od julija tekočega leta pa do julija prihodnjega leta grajenje vseh razkošnih poslopij, posebno pa privatnih vil in izoliranih privatnih hiš. Vsa gradilna aktivnost tekom prihodnjega leta mora biti koncentrirana na dela javnih utilitet ter domov za delavce, kmete in srednjo buržuazijo. Komunikej ugotavlja nadalje, da bo od 1. julija naprej prepovedano otvarjanje novih bar, salonov, kavarn ter nočnih zabavališč in da ne sme biti od istega datuma naprej noben list tiskan na več kot šestih straneh. Od I. julija naprej, dokler ne bodo izdana nova povelja, naj imajo delodajalci pravico povečati delavni dan za eno uro. Oficijelni komunikej objavlja polega tega, da so sklenjeni dogovori s proizvajalci železa, cementa, apna in drugega gradilnega materijala, da se zmanjša stroške teh potrebščin, ne da bi se pri tem poslabšalo njih kakovost. Imenovana bo komisija, ki bo razmišljala o možnosti, da dobavljajo vsi delodajalci svojim uslužbencem živila za lastno ceno. Nadalj ni komitej bo imenovan, da koordinira razdelitev surovin in da da prav posebno prednost italijanskim mineralom in kurivom, kojih produkcija bo precej povečana. tunjim. v fitufiliflllll : —. •arststodevetlBestSvaH 4T la v drugačnih ofcotesčinah dosti prepozna, se je približala ter sprejela vojaka na krov. — To je bilo zelo spretno delo, — je rekel neki aLan posadke letaftcu. — Povedati nam morate tvoje ime. — Forget it, — je odvrnil letalec ter se oddaljil. — Nemogoče je ugotoviti ime režrlca, — je rekel službujoči častnik v forfti, — ker 5e bil hidroplan privatna last. Kadi bi xnu izrekli svojo zahvalo, li vse, kar vemo. je to, da nosi hidroplan iio«; Turtle. Eden obeh rešenih vojakov bil 500 jardov od brega, ko so ga prijeli krči in dru^i vojak je prišel sam v smrtno nevarnost, ko mu je skušal priti na pomoč. Avtomobilska Vs •_ • v^migon. v «• / BEOGRAD, Jugoslavija, SO.Jti-nija. — Avtobus je padel včeraj na cesti med Cetmjem in Njegu-šera v prepad, ipri čemur je bflo deset osefb ubitih, čteeet pa ranje- nih. JLil ...........1....... sA GLAS NARODA, 1. JUL. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ŠPORTNIK SE JE PLESA LOTIL Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sak*er, president. Loam Benedik. treasurer. Place of buaioew of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St.. Borough of Manhattan. New York City. N. Y. OLAS NARODA "Voice of the People' Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list ta Ameriko «*• Kanado______________—_____$6.00 Za pol leta _________________________%3.00 Za ietri leta________________%1.50 Subscription Yearly $6.00. Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta -------------.....----$3.50 Za inozemstvo za celo leto —.$7.00 Za pol leta-------------------$3.50 I Jugoslavia irredepta. A ij f L 1 Madža;>ka udeležba lia razstavi listo v era mnenju v protinarodne na Iteki. Bližnja razstasva na Reki je živahen predmet pogovorov go^po- kmečka dekleta, katera so poma-dar-kih krogov v Budimpešti, ka-lgala otrokom svojih prodnikov teri stojijo v vedno ožjih stikih s in sosedov pri učenj«. Dalje po- V»vrhe. V Zatolminu so namreč t>-vadena sodišču štiri pripro*»t*i Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisa brez podpisa in osebnosti 6e ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče nazr.ani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "OLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876> prireditelji ratzstfave. Te dni je bilo na Reki italijanvko-mad2an-iko zborovanje, na katerem je "predsednik reške "Adrije" Oasoinaek jnai^Lašal. da je Rekiir poklicana, združevati vzhod, v zaipedom, balkansko i« podonavsko Evropo s Sredozemskim morjem "v skupnem interesu italijanskega in madžarskega gospodarstva I*' Madžari pripravljajo veliko svojo udeležbo na izložbi na Rekr. Šo:a za drugorodce v goriških zaporih. Katm gremo pa na 4. julija? Na Katoliški Je dno ti. Vse žene in p0 inicijativi državnega prav-piknik, katerega priredi Slovenfc&i! dekV-ta vabim, da »pristopijo v nj]-a Tripanija SO otvoriH v zapo- naše društvo terse zasigurajo za)rjh v Gorici šok) za drugorodc**, slučaj bolezni m smrti. Zavaruje- katera ima namen "vzgajati ita-te sc lahko za 1, 2 in 3 dolar j': ji jonsko dimgorod^e kaizn jeuce * \ msmm , UNDCMWOOD A UMDCKWMO. N. V.. Znani norveški športnik Charles lloff", ki je odsegefl pri skoku 110 višino svetovni rekord, je t-j di izboreu plssaiec. Na sliki ga vidite z njegovo tovarišico JUGOSLOVANSKA JUSTICA < » V Sloveniji se vrše porotne obravnave, in sicer v Ljubljani ;Celju in Mariboru. I)om na ti-st-i farmi kot lansko leto. I je pridite vsi. Čim več nas ho, več zabave bo in bolj koristno za novi Dom. Kdor ne ve, naj pride na Bech-vvooi in French vogal v štor John Novaka, pa bo izvedel za prostor] ■ ali ga bo pa tja odpeljal. Kare ff'i-roma autod bodo vozili aia piknik. A. V. Chicago, 111. Delavske razmere so precej do- Iiazpravljajo o slučajih, da se morajo človeku lasje bre, samo plača je bolj pičla, ta- ježiti, ko jili čita. Na vrsti niso navadni umori, pač pa globoko premišljena, bestijalna dejanja. Take stvari se prej niso dogajale po naših krajih. Ali so posledica vojne podivjanosti I Ali si zlof-in-ni izvršeni v upanju, da sodišče ne bo prestrogo odmerjalo kazni ? l*ri poletnih porotnih zasedanjih jih je bilo že par obsojenih na smrt, nekateri so se pa precej zlahka iz-m a zali. Tako je bil naprimer neki podivjanec, ki je toliko časa tolkel svojega lastnega očeta z remeljnom po glavi, da ga je ubil, obsojen samo na štiri leta ječe. Istotako kazen je prisodilo neko bosansko sodišče se-Ijakti, ker se je ni dovolj spoštljivo izrazil o Njegovem Veličanstvu Kralju*. Med kaznijo in kaznijo bi morala biti nekaka razlika. Ali naj se tistega, ki očeta ubije nekoliko bolj kaznuje, ali pa tistega, ki kralja razžali, nekoliko manj. ko da se delavee z družino le težke preživi. Na dnfuitvenem ipolj-i i-mo dobro preskrbljeni. Sedaj smo ustanovile zimsko društvo št. 170 ter ga priklopiile Jugoslovanski dnevne pod]>ore. Društvo Zvon, št. 70 J. S K. J. bo imelo v nedeljo dne 11. julija svoj pikivk v Willow Spring.-?. Prosim na.se sosestre, da bi se vse udeležile. To je naše bratsko idr'i-štvo in nam bodo obisk vrnili, kadar bomo me kaj priredile. Zatorej nasvidenje v nedeljo! Istotam bo imela samostojno društvo Zarja svoj piknik in sicer dne 25. julija. Odbor se r.ada velika udeležbe. Pozdrav vsem! Frances Laurieh, predsednica. Novice iz Slovenije. NAJNOVEJŠA LASKA ODREDBA Umrli v Ljubljani. Neža Miklavčic, mestna uboga, 79 let. Franc Kobida, sodni oficijal v pokoju. 51 let. Martin Jenko, tngovfski sluga, 59 let, Alojeija Rakjun, tzasebnica, 19 let. * Viljem Šlrumbelj, zaisebiiik, 22 let. Ivana Velepič, učiteljica v poboju, 59 let. Jane« Gril, dninar, 33 let. Fr. Kota. smolar, 32 let. Franc Jane, trgovec, 48 let. Marjeta Hiulcž, delavka toluič-ne tovarne, 67 let, Fraoc Gab nič, hlapec, 40 let. Marija Macuh, žena dclavca, 4G let, Marija Hiriibar, žena tovarniškega delavca, 35 let. Pranja Košir, sflužkinja, 26 let. Uraula Pire, vdova pekovskega mojsrtra. 58 let. Henrik Fajdiga, zasebni uradnik. 52 let. Franc Kicvreič, tefear 21 let. Princ in princezinja »ta se za ipoadrave prijazno zahvalila. Princ je iizrazil željo spoznati svoje sosede in izjavil, da bo Bohinj zanj stalo bivališče Samomor učiteljice. Italijanska vlada je prepovedala v šolah pouk slovenščine. To je sprva veljalo za javne šole. Toda vlada je šla še dalje. Prepovedala je tudi pouk v privatnih šolah. Ko so vprašali vladnega zastopnika, kaj smatra pod izrazom "privatna šola", je odvrnil, da je to prostor, kjer se zbira v svrlio učenja troje ali več otrok. Ako ima mati enega otroka, ga lahko uči svojega je<-zika. Ako ima dva. tudi. Ako ima pa tri otroke in ho-L F^inand Buerger, ključavm- v , >, carski vajenec, 17 let. ce vse tri poučevati v slovenscini, je ze podvržena po- Jwžef Stampfl hlapec. 43 let. Stavi O privatnih Šolah. Ana Bražič, bivša kuharica, 78 Y slovenskem Priniorju, kjer so naši ljudje že od pamtiveka, v slovenskem Priniorju, za katero so nas Lahi na ciganski in hinavski način presleparili, je dovo- ▼ v.. ... ^ ^ ^ . „ Ucitelgica Zlata Egartner iz Pelje« potrk v kateremkoli jeziku, edinole v slovenščini ne. i0?ra v Medjiminrjn je prišla v Kitajski učitelj lahko otvori Šolo na goriškem Trav-1 Varaždin z namenom da iiznrrši isa- Uiku, zbere krog sebe študente ter jih sme poučevati ki- ™omor Ni znano> kaJ jo ^ s™- j -vv. $■ H i H| lo v prostovoljno smrt. domneva taisemo. ' . ' . ... ... pa se. da je nesrečna ljubezen bila Nihče se ne bo zmenil zanj, niti vladne, niti občin- motiv obupnega čina Te dni je ske oblasti.., j prišla na dravski breg, kjer j" Treh slovenskih otrok naenkrat pa ni dovoljeno po- j*dloži,a ol,loko ter skočila v drav- .. . . pske valove. V bližini je kopalo ucevati v matewnsciiu. |5>ar trgo^ih p<>rao£llikov, ki so Fašizem mora biti strahovito slab, gnil in preperel,;opazili, da se newnana ženska poker se mu tresejo hlače pred ponižno slovensko besedo. taPlJa Z velikim naporom so jo oteli valovom, a balo je prepozno. Mlada Zlata se je ea vselej poslovila od ^veta. Princ Pavle v Bohinju. Dne 15. inmija do]>oldne je pri-spel princ Pav-le s soprogo v Bohinj. Nast\nJi so je v preurejeni kraljevi vili ob Bohinjskem ježem. Ob prihodu je go^te pozdravil v imenu Prometnega društva iz a Notranji Bohinj predsednik Rožic, hčerka predsednika pa je po kratkem pozdrav iizi-očila orov okrajnega sodišča \ Radovljici se je ]K>si*ečilo pobeg niti p tied par dnevi 25-letnemu Lovru Krmelju, zmanenui nevarnemu cerkvenemu tatu. Znan je tudi kot "pesaiiik". Pred aretacijo je Krmelj stanoval v Ljubljani in sicer v Šiški, kjer se je za nekaj čaKa navezal r:i neko mlado vdovo. Ker jo je pričel polagoma zanemarjati in je posvečal svojo pozonio>t drugim, ga je vdova naznanila. češ da ima spravljeno sumljivo zalogo cerkvenih prtov, v^led česar je bil aretiran in spravljen v iluiknjo. Po prestani kazni se je pečal tudi z zvodništvom, vmes je pe^nikoval t. j. koval pesmice o lepoti posameznih deklic Ln kradel seveda zopet po cerkvah. Prišel je zopet v zapor nato pa se je ipreseli'1 na Gorenjsko. Ker pa cerkve tudi po deželi ■Sola nosi ime po znanem gori-'•kein paitrijotu Karlu Favettiju. V Tolminu J si prizadevajo že dolgo ča(-a. da bi zgradili vodovod, ki ga obči na nujno petrebuje. Prošnja z;» najetje iposojila v znesku 460.000 lir za zgradbo vodovoda je bila v *eji vitlemskega upravnega odbora ugodno rešena. Preveč svile in drugega carini podvrženega blaga je imel s seboj nameščenec neke chinajske tvixlke Žid Jona Cheuna, namenjen v Gradež. V Trbižu ga je italijanska oblast ustavila in aretirala češ. da je hotel vtihotapiti v It« lio razno blago. 1 Preganjanje slovenske pesmi. Za neko nedeljo je bila napovedana koncertna prireditev tržaškega pevtskega d rušit v a Ilirija v Vipavi. Ker sta vipavski župan in poveljnik tamošnje orožniške poftaje izjavila. da nimata nit proti temu koncertu, je društvo organiziralo potrebno reklamo ter imela s tem precejšnje stroške. Toda. ko je bilo že vise pripravljeno. je goriški »pedprefekt v zavT- Voča list. da so otlkrili tajno šolo tudi pri društvu '"Ženski krožek". V Črnicah je namreč naziu-«-njena oldasti učiteljica II. Kosovel. da je vzdrževala tako nevar no tajno šolo. Novi furlanski prefekt Spadaveeehi-H je posetil te dni Gorico. Raxna italijansko poročila pripovedujejo saiuo, kako jv črnosrajčnikom pri]>oročal varstvo nedotakljivih mej italijanske domovine. Prefekt je posetil tudi nadškofa. Istrska deputacija znova v Rimu. Te dni je odšla v Rim iz Pule Fašistovska deputacija. ki hoče M lis sol i ni ju zopet pojasniti, kako nujno je potrebna rešitev vseh glavnih politično - gospodarskih problemov v deželi, posebno pa tie v Puli. Koliko depotacij je že bi 'o v Rimu? V Postojni je umrl Andrej Burger, posestnik, pred sednik gostilničanike zadruge, u g led en meščan. Na parniku "Cleopatra", ki je v pojpravi v Ijloydovi ladje delnici v Trstu, je padel 2."Vletni delavec Vinko Ražem. ko je vle kel na krov u nel^o vrv, skozi od prtino v skladišče kakih 12 m gio 1'oko. Težko poškodovanega s ta koj prenesli v bolnico. Niegov vo stanje je obupno. "Za podeštata" v Lovranu je iinemovan Bai.no Persič in za "podeštata" v Ve-princu cav. Palčič. 0>ba sta fašista. Na železniški tir se je vlegel |pri Sv. Ani 451etni trgovec Ho-jluska iz Trsta in čakal, da ga je j vlak povozil. Glava je bila nad 'rameni odrezana. Sodna komisija Peter Zga« njem hipu konecit pr«,x>vedal.: je ugotovila samomor. Hluska je Storil je to. kakor pravijo doma- b}1 Jružai)nik trgovskega podje»-tini. na pritisk vipavskih fašistov j ja ki jc Uo rakovo pt Da lSC ki bojkotirajo dvorani, v kateri j ogne ^iponi na ovadbo svojega bi se moral vršiti koncert. Ta upnika/je prostovoljno v smrt. prepoved je nov doka^. da hočejo italijanske oblai^ti preprečiti vsrt-ko nadaljno delovanje Slovanov v Italiji. Za koncert je vladalo med narodom veliko zanimanje. Prepoved pa je zelo poT^ril^ mače prebivalistvo. Precej vrjetna zgodba. Živela jc lepa mlada ženska, a* , se ni mogla nikdar nasititi ljubezni. imela je moža, toda kaj mož — mož ji je bil komaj za silo. Mož je imel dosti prijateljev. V.vik mož j lil ima, ki ima lepo in mlado ženo. Pri vratih so si kar kljuko po-lajali Mož ut-kaj -časa ni ničesar slutil, ker mu je pa prišdo to in ono na uaho. se je vrnil nekega dne prej domov kot ponavadi. In kaj je videl! Njegova žena, nai>ol oblečena, se je objemala z. njegovim najboljšim prijateljem. Kri mu je stopila v »tec. — Toraj tako, tako! Sedaj j3 v>,e končano. Poberi se nesramni- Midva bova pa medseboj obračunala. Žima je o pospravljat svoje reči. Mož hodi nekaj časa zamišljen ^ori in doli, nato pa pravi komaj >iiJno prijatelju; — Ustreliti sem te hotel, prav .zares. Toda kaj bi imel od tega. Vem, da ima mene rada in vem, da ima te.be. Dajva se navidez dvobojevati. Tam v mizniei sta dva revolverja. Vzemiva vsak enega in us tire lav a v zrak. nato pa te-ii-bniva na tla kot da hi drug drugega u-trelila. Žena "bo prišla notri, in h komur ho najprej 'pokleknila, ti^ti ima pravico do nje. Rečeno, storjeno. Dva strela sta zagrmela. Prijatelja sta ]>adla na tla in se potuhnila kot da bi bila mrtva. Vrata so i>e sunkoma odprla. Prihitela je nvlaida žena, vsa preplašena. Pogledala je prvega in drugega, ruto >e je pa globoko oddahnila. — Hvala Bogu, mrtva sta, — je rekla. Žarečega obraza je stopila k veliki omari ter jo Odprla rekoč: — Revček, koliko časa si moral čakati. Le stopi ven, vse je dobro. Sedaj sva brez skrbi. Oba sta mrtva. In iz omare je stopil nadaljni Pisatelj Fran Bevk Najhitrejša odpomoč preti srbečici. Srbečice in dni*;e2a razdraže-i»ja kože nič boljše in uspešnejše ne odpravi kot Severov Esko. Ma- tici v godški!i zaporih in eicer so mažite se soglasno z navodili in ga zapnli kar v družbo z raznimi j beljena pomoč ter udobnost bo-navadnimi katznjenci. Sevdaj so mu sta Cedili, ko se boste vprvič na- . " . . . .. ' dovolili, da sme pisati. Njegov .mazali. Zakaj bi trpeli to, ko ven-uiso imele nuni pred njn«, se y- , :_________. " . L,,,. fVrMitt p.^n le]x*ga dne zopet izaiašel v zaporu v Radovljici, k,ier ga pa očavidmo ni preveč veselilo in si je na za-jfoneten način pomagal na prosto. Smrt v Išči. V Išči je utonil 55-1 et ni "France Kregar, hlaipec pri Novaku v Ste-panji va-sii. Novakovi so kosi'li na Barju travo. Med košnjo se je Kregar odstranil in šel na Išeo pit vodo. Bržkone mu je hipoma ftofttalo slabo in nesrečnež je zdrsnil v vodo. Voda ga je nesla onemoglega nekaj časa s seboj in so njegovo truplo našli že na večer, zapleteno v vodne korenine pod nekim grmom. Tijtiplo iponesrečenca so pozneje na odredibo komiisije prepeljali v mrtvašnico v Štefan ii vasi. Avtomobilska nesreča v Hercego-govini. Na cesti med Mostarjem in Belim poljem se je pripetila "težka avtomobilska neizgoda. Na nekem avtomobilu se je vozilo pet oseb. Bliz.u Mosta rja je sredi ceste stala krava. Da je ne povozi, je šofer krenil z avtomobilom kraj ceste. Pri tem pa se je avto tprevr-nil preko klanca. En potfnik je o-stal na mestu mrtev, ostali so bili deloma težko deloma lahko ranjeni. branitelj je podal proti obsodbi pri za v in vsled tega se bo vršila v Trs^l-j, Amiga razprava proti Bevku. Ovadbe. Faš-entovski 'II Popolo" di Trieste" poroča o z&tvoritvi tajnih slovenskih šol. ki so delovale po dar lahko dKXbite Severa?s Esko v vaši lekarni. Zahtevajte pa le Severov in ne vzemite ničesar drugega. Če vam nudijo kaj drugega. zavrnite in pišite nam. Mi bomo skribeli. da boste hitro poseženi. Ivonček stane 50e. W. F. Severa Co., Ccdir Ranids, Iowa. (Adv.) UGODNA PRILIKA in DOVOLJ ČASA POSLU2ITE SE JE. . Za vse zneske, ki jih prejmemo kot vlogo na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" do 13. julija, plačamo po 4 °fo obresti že od 1. julija. nato se pa vloge zopet prično obrestovati s prvim vsakega meseca. Ako še nimate naše vložne knjižice, preskrbite si jo sedaj. Vlogo lahko pričnete že z zneskom $5. Frank Sakser State Baiik b Kew York, N. Y. ^ 82 Cojtlandt Street možev prijatelj . . ~ * Da, take £>o ženske. Xc rečem, da vse, toda nekatere so take . . . * Ej. dosti je bojev v življenju, docti. tudi če vojske ni. Nekatere industrije nazadujejo, ■nekatere napredujejo. Trgovinski department izdaji poročila o tem nazadovanju in napredovanju. Zadnjič ,je sporočil, da je produkcija konjskih foičev nazadovala za sedemdeset odstotkov. Seveda, kako bi ne. Kdo pp še ima dandanašnji konja? Se par let, pa bo mogoče Fordovo karo v ten-cents štoru kupiti. * V Philadelphiji je velika razstava. Razstavljene ZANIMIVA TEKMA (Nadaljevanje.) Od nI i smo po temnem hodniku, kjer je jfotvlo samo par plinskih svetilk. Tnžki koraki so odmevali od vlažnih »ten in bilo je, kakor da M? plazijo po foodiiiku novi e prikazni. Nalaše >mo ropotali z noframi, da bi pregnali tišino, kt je dusilu vse. Kdor je imel kdaj opraviti z jjintifikacijo, bo pri-,.nal, da so taki trenotfki skrajno prije? stopil k njeni positelji in plesalko iza roiko. — Ura ipfcteila se bliža. Vašo prošnjo za pomilostitev je prezi-dent republike odkloniL . . Vsta-uite in pripravite se! — Kaj? — je za jecljala pJesial-ka. — To ni mogoče! Ne, saj ni itiojrvee. Šalite se! 1 Med prišleci je zagledala svo-jf'sra zaigovornika. — Hvala vam. da ste prišla! — m ne ni in neprijetni. Straža, ki se jc dejala in mu !»e.gla v roko. — bliža na smrt aVwojenemu. stop;: j Zagovornik je stopil k nji in ji vedno glasno, da bi pravočasro ^ nehaj za^€ipetal. Slišali smo samo prelnjdila žrtev. Nihče nooe na besede: •»mrt obsojenega buditi, ker ve, da je to njegov zadnji sen. ve — morda ifinja nesrečnež o «voji mladosti, o divni otroški dobi, ko je kot nedolžno dete sede" v materinem naročju in poslušal njen mili glais? In kdo bi se drznil stopiti k njegovi trd» postelji in motiti -zadnje minute njegovega življenja ? Najbolj tragičen je v takih slučajih trenotek, ko stopi zdrav, fvobodjen in morda tudi srečen človek pred vrata, za katerimi sedi obsojenec, ki je tJudi Jldrav In hrepeni po življenju, pa so mu minute »tete. Človek se nehote opomni da spi ali bdi v bližini Človeško tytje, ki bo zdaj zdaj iz vedelo strašno vo-Jt, da mora čez neksj minut umreti. NiČ ni straš nejšoga «a .sivetiu, kakor odmeriti človeku živl jenje in mu točno povedati, kaj bo umrl.. Se Ktarčki. ozdravljivo bolni ali težko ranjeni ali smrtnonevarno ponesrečeni vedo, da so jtin ure življenja štete. Ne vedo pa, kdaj iztegne bela žena srvojo koščeno roko in prestreže zrahljano nit njihovega življenja. MoHda danes ali jutri, morda šele eez teden dni, čez en incs.-c ali *ele čez leto dni. Upanja je človeku v takih trenotkih največja in najslajša uteha. Strašna, nepopisno utrašna je pa zavest, da je življenje točno odmerjeno in da boš moral umreti ob določeni url. Vsa živa bitja «o obsojena na fintt, naborno pa ne ve ne ure ne minute, ko bo nehalo živeti in ko prestopi prag večne tajne, ki jI pravimo smrt. In v tem je razlika med naravno in nasilno smrtjo. Sicer se pn duševno stianje n.: #>mrt obsojenega z besedami sploh ne da izraziti. . . Take misli so mi rojile po gls»- vi vedno, kadar iiern šel po hodniku, da potrkam >na vrata nove žrtvtj neizprosnih vojnih zakonov. Srce mi je močno utripalo in nepopisna muka me je težila! To pot je bila na vUsti mlada žena, znamenita plesalka, kurtizan-ka svetovnega »loveča. sveČenica ljubavne opojnosti , poosebljena potvjja in lepota. In ta divna bakrena polt, to nežno strastno te-lu, ki mami v svoj objem, te bujne prsi, ki so pile ljubezen iz polne eaše, te mehke roke. ki so znale safio objemati in ?a&Jkati, te vroče ustnice ki jih je untvarila narava samo za poljube — vse to fee spremeni v nekaj minutah v ostudno okrvavljeno maso' Srce se mi je krčilo pri misli, da bo to divno bitje čez nekaj minut mrtvo da ne (bo nikoli več objemalo in poljubljalo. T-jda pri tem sem se spomnil tudi govora državnega pravdnika. ki j*> govoril o smrti tolikih francoskih vojakov, o trpljenju in mukah ranjenccv, o solzah -zapuščenih mater in osirotele decc. — Zlo, ki ga je zakrivila ta ženska, je strahovito, — je dejal državni pravidnik. — Mata Hari je ena največjih vohunk našega stoletja. Te besede so mi zvenele v -ušesih in sočutje se je umaknilo zavesti, da je plesalka zaslužila smrt. Pot do njene celice se mi je -zdela dolga. Prvemu hodniku je sledil drugi. Končno tono bili na cilju. Vrata so zaškripala. . . Plesal-kina »postelja je stela V ozadju eel ice. Drmgi dve postelji sta stali paralelno. Nuni »ta skočili izpod odeje in se plaho zirali okrog. Moška družba ja je presenertilo. Naposled $4a be začeli oblatiti. V eel ko je prikorakata esfcor-na čelu z vladnim komisarjem, llari je spala, Vojak je pri- — Mangaretea, če želite. . . noseča. . . kazenski zakon. . . Recite da--paragraf 26. Doktor Soche je sitopil k obsojeni kurtizanki. — Dovolite, da vas pre iščem, je rekel zagovornik z drhtečim glasom. Mata Hari je skočila pokonci in vrgla odejo na tla. Plesalka je dvignila ponosno glavo in vzkliknila i-ruito: — Ne, ne! Nisem noseča ! Odklanjam to zvijačo, ker nočem nikogar varati. Ne! Ni me treba (preiskovati! Takoj se oblečeni, potem pa storite z mano, kar hočete ! Skočila je iz postelje ter se ozrla vprašujoče na nas. češ, kaj Se čakate in odlašate? Debela platnena halja ji zdrmila z ramen. — Sestra Marija, dajte mi moje svileno perilo, ki ste ga spravili tja gori na polico. PatMtor Danboux ji je zasepeetal nekaj na uho. - Da, takoj! Ko je naslednji večer stopil Gvklo v salon. je sedela Onorina v naslonjaču, vsa omotana v fino platno. Videl se ji je samo lep! vrat -in počesana glava, kakor da je namenjena na zabavo. Oče je bil v fraku, mati v svečani toaleti. Civido se je nasmejal, ker nI nikoli nameraval snubiti deklice na tako svečan način. ' — Gospod Gvidfl. Onorina mi je povedala, da jo ljubite in da lcc. * SžgSfr?:.'...' " 'f''' N ■ m mmmmooo * unmmwooo. M. t. Pred par dnev? je odjadralo rz Los Angelcsa proti Honolulu par športnih jadeimic, ki hočejo preiskusiti svojo naglico in uspešnost. Kapitan jadernice, ki bo prva dospela na cilj, bo dobil lepo nagrado. 'Razdalja znaša 2500 milj. Angelo Vecchi: Avtomobilska nesreča. Ilotee se izkazati kot vešča šo-ferka je Onorina Frascoli pognala svoj Luksuzni Fiat s takšno brzino, da ji je krmilo zdrknilo iz rok. Avtomobil je odletel s ceste in priletel z vso silo v bližnji zid. Ko so pritekli prvi ddoči na lice mesta, so našli Onorino kpvavo, bolj mrtvo nego živo sredi polomljenega avtomobila. Prenesli to jo v očetovo vilo. Tu so ugotovili zdravniki, da se je dobro potolkla, da si je odrgnila nogo in roko in so jo zato dobro obveizali. tako da se je mogla jedva gji»ati. V mestu pa se je med tem razncsel glas, da je Onorina prosite za njeno roko. Dodala je. da nočete ni groša dote. Vprašam vas. aH ostanete pri svojem sklepu. t'^'li če ostane Onorina main, hroma? — je vpraša 1 z važnim glasom stari Frascoli. — Ostanem, ker ljubim Onorino. — odgovori Gvido. — Onorina, potem -povej Gvidu, kar mu imaš povedati. — reče stari gospod smehljaje. Gvido pogleda Onorino in se ji hoče približati. Ali ona vrže z naglim okretom raz sebe platno in pred G-vidom se pojavi Onorina v plesni obleki. Med tem. ko se Gvido še čnudi, sko>či Onorina lahko na noge, se mu približa in ga čvrsto bjame z obema rokama. Vi odstopate od svoje e tudi po vašem ozdravljenja nam. Strašno si me izmučil, ker najde kdo, kii vas vzame, vedite. (sem se morala radi tebe vsak veda stori to samo radi denarja. j čer obvezovati. Kakor vidiš, mi ni Onorina se je obrnila vstran, nič in sem samo brezmejno sreč-Arnaldo Fabroni pa je odšel torotno sodišče razpravljalo o strahovitem umoru 231etm«>ga dekleta Angele Kopač v vasi Vaše pri Medvodah. I "mora je obtožen 1. nov. 11)00 rojeni Janez J are, konjski prekupčeva- Obtoženega J area sta dva paznika privedla uklenjenega preko hodnika v dvorano. Jarc je bil v začetku zelo razburjen, trgal verige, pozneje pa se je umiril. V dvorani je Jarc brez verig. Na mizi pred senatom so razimstav-! nar ukraden! Prav ti bodi, tudi meni boš moral plačati 32.000D!" Jarc pa je odgovoril: "Te raje u-bijem. kot pa da ii plačam!" Orožnika preiskava je dognala, da je bila. Angela Kopač umorjena takoj v hipu. ko je s prižgano petrolejko stopila v hlev. Udarjena je bila .s težkim lesenim batom, ki je tudi med corpora delicti. Morilec je naio za .seboj zaphnil vrata. pri tem pa zapustil za seboj mnoge krvave odtiske svojih prstov. kar .se pozna še danes. Policijski pes iz Ljubljane je ljeni razni corpora delicti'kot bat. I to«-no z napeto vrvico pokazal potoka. ... . _ . , „ i sled od kraja umora do obleka, izzagani kosi vrat. poso- , . . . ., . . . x. , . . i - ,i kjer si je morilec uniil roke. prede itd. >.a steni -sta izobešena dva 1 , . . , . ^ l ko nizkega irra-a. nato pa v vas krajevna načrta. T _ 1 ..... . T . _ .1 naravno>t — na Jarcevo stanova- Obtozuica proti Jarcu obsega ob » , _ . . . , ii— • t i i i nje in do-fijegove spalnice, strani ter obdolzuje Jarca hudo- p rs tih iz sobe. Mata Hari se je mirno oblekla. |sm, tno ponesrečila in listi so prl-— Ali smem obleči tuidi sttz-,Keili vest' da P<»kodbe tako ni k? Ravnatelj je prikimal iz glavo. — Dajte mi moj ipriljaibljeni kašminasti steznik. Tako, zdaj pa te glavnik. Nato Je pokleknila pred pa nevarne, da bodo Onoriini morali Onorina je bila razočarana od vsega, kar je čsula tega dne; in mati in oče sta se kesala, da sta prišla na to, da nalažeta znance o pravem stanjiu Onorininega zdravja. — Vendar sem 'zadovoljna. Sedaj vsaj vem, kako kdo misli o odrezati eno nogo in mogoče tudi meni. Papa, vsi oni ni-čvrednežt eno roko. Neki večerni list je ob- so hoteli tvoj denar, nihče pa me-javil tudi novico, da bo ta nezgo- ne.- da pokvarila vse načrte starega Frascolija, ker ne ibo mogel orno- * w v—I'* V/U p/U" I # torja. Pastor jo je poškropil z bla h^epke tako- kakor je želel, poslovijeno vodo. Ta čas si je ple-. Zat,° Prerokoval ta list tudi >*?n-salka mirno česala lase. * Uaeije na finančnem polju. To je bil neke vrste krst. Te' večernega litfta je obrnila'MHnaj na deželi protestantovske ceremonije nisem -nase tudi ^orinino pozornost;® — Oprostite, vest o vaši liesre-poznal. Pozneje so mi povedali.I Mama- ali bi me v resnici, či sem prejel šele danes. Niti za Onorina bi še govorila, ali na dvorišču je zaropotal avtomobilski motor in nekoliko trenpt—ov kasneje je planil v sobo Gvido rari. mlad inženir, ki je delal da gre za cerkveni obred neke n,hc'e več ne P°Sled«L če bi mi sekte V lutcranski cej-kvi. J odrezali nogo ali če bi ostaja hro- Nime so pomagale plesalki dba- ma? ~ v*Pra^ala dan po ti elegantne čevlje. To je .bil edi- nezgodi' ki & iPak sne^no iztek-ni ostanek njenega ratzkošja. — Dajte mi še rokavjee. Zapenjala jih je dolgo in pazljivo. Dali so ji tudi šal. la. — Na tvojo srečo ti ne bo hudega. Ali če bi se -ti bila pripeli-la večja nesreča, se prav bojim, da bi te 'zaipuwtil marsikateri (tvo- Hip nisem premišljeval, in sem kar pridivjal z avtomobilom. O-prostite mi. da sem prišel v obleki. v kateri sem prejel vest; nisem hotel izgubljati easia. Tudi Gvido je spadal med Ono-rinine častilce, samo da je stal bol j v ozadju. Naglica, s katero je prihitel. da vidi, kaj je Onori-ni .jc izdala njegovo ljubezen do dekleta, dasiravno je vedel, da ne more imeti uspeha, ker je primo-ran živeti samo od tega. kar sam zasluži. Po tem strašnem dnevu je Ono- biš. Zdaj pa lahko gremo! — Kam? — je vprašal Gvido. — KLub industrijalcev priredi nocoj zabavo, — pojasni Frascoli. O Onorini so se s-predle cele bajke in ona hoče sedaj javno pokazali. kako je bila bolna. Zato bo prvi ples zaplesala s svojim -zaročencem. ČLOVEŠKI VAMPIR ki bi jih bilo treba oddati na po-^ka o&tane za vselej hroma. . . vi sto. Te usluge mi gotovo ne odre- se .boste morali še dolgo zdraviti, pa tudi ko ocadravite, še vedno ne boste smeli misliti na poroko. To ni več za . . — Vi me torej več ne ljiibite? In pričel je prihajati skoro vsak večer, prinašajoč s seboj svežino polja, na katerem, je delal. Onorina je bila še vedno Vsa obvezana. Pripovedovala Gvidonu, da ostane nekoliko hroma na nogi in na roki. — Najhujše je, da se ne bom — Varate se, Onorina. Oni, ki so vas imeli radi pred nesrečo, vas morajo imeti tudi sedaj. Ako vam ostane roka In al o kriva, ako boste tudi malo šepali, v vas je ostala ista duša! — Vi tako samo govorite, ali nikoli se ne bi oženili z menoj! Ali }>a bi zahtevali, da vam moj oče plača odškodnino za vaše žrtvovanje. — Ali mi dobro pristoja T — je oboževateljev. vprašala *vojega zagovornika. — | Onorina se je malo zamislila in K je so pa igle ,da pripnem klo- je potem -povzela: buk? | — Mama, kaj boš jutri puščala — Nimamo jih. — je odgovorila' goste v mojo sobo? Dobro, potem sestra Marija. J vedi. da sj^n sii zlomila nogo. . — Igle so v jetnišnici prepove- in mi jo foodo morali odrezati. . . dan«», — se je oglasil ravnatelj. | in da mi ostane leva roka vedno K ape ta n Thibolt je stopil k ple- kriva. *salki s polo papirjo v roki. j * | samo zvečer, ko dovršim svoje de-'. — Morda ima"i med zadnjimi gosti. Ko je glasneje. , i hotel oditi, ga je Onorina zadrža- — Čujte, — je spregovorila Ma- la in mu velela, naj sede kraj ujeta. — Mislite si, da sem za doVo ne postelje. odpotovala in da se zapet vrnem I — Arnaldo, vi ste me pred ne-k vam. Sicer me »pa itaik spremite kaj dnevi vtprašali. ali bi ne >h o tona zadnji poti, je-li? Saj me ne la posati yaaa žena. Odgovarjam bo-te (zapustili tik pred smrtjo. . . vam danes: hočem. Oim vs>tanem, "Mata je stopila k sestri in jo se lahko poročiva, poljubila. | Arnaldo je ;bil prvi hip v zadre---------------gi, potem pa je rekla odločno: Vse je bilo pripravljeno. Mata^ — Onorina. nimam poguma, da >e je obrnila k svojemu zagovor- bi vam latgal kakor ostali. Zdravniku rekoir: nik mi je rekel, da vam noge mor- — Ah! Tu imam zavoj pisem, da ne bodo odrezali, ali da vam ro- Madža>rs~ki lisrti 'poročajo o strahovitem sadističnem zločinu v MuikaičeviL Neznan napadalec odpeljal iz Mukačeva triletno hčerko višjega uradnika Tarjano-va. Prerezail ji je na rokah in vra tu žile in iz^e-sal kri. ^sTesirečno dekletce so na-šli mrtvo brez krvi. Policija je mobilizirala ves svoj aparat, da najde zločinca. Podobni slučaji sadizma so se doirodili tuneli v Prešovu, Košicah in Lueencd na Shxvaskem. V Prešovu so našli na enak način umor jeno 4-letno deklico, v Košicah in Lučencu pa dve petletni deklici. Na truplih so se (poznali sledovi človeških zob. Najbrže je izvršil te zločine isti zločinec, ki je na bestijalen način umoril deklico iz Muka če va. Gorile ugrabile zamorko. . ^ , španski in angleški listi poroča-rmi prijala Gvidonova prisrčnost... , ° ,, .. „ ... . . » t, jo o tautasticnem dogodku, kispo- Fovabila ga. je, da jo cesee obiace. > . . . , ' . . . . v minja na sujet znanega romana — Ampak qjeni je mogoče priti ,t_, ,, „ , . - - s 1 , Tarzan* . Pred letom dni je odšla pod vodstvom generala Nune-za de Prado iz Španije znanstvena ekspedicija v neznane pokraji-i ne zapadne Afrike. Pri tej priliki so izvedli člani ekspedicije od domačinov, da žm v Okolici nekega vodopada na tisoče goril ter j da so ugrabile pred dvema mesecema neko zamorko. Ker se domačini goril zelo boje. so prepustili zamorko njeni usodi. §panci sc siklenili. da jo poizkusijo rešt^i. Po tridnevnem (potovanju so prišli v bližino velike jase. iz katere so se culi klici na pomoč. Španci so klicem sledili ter našli na travniku do kostu shujšano zamorko. ki je hotela pobegnit', ko jih jc uzrla. Eden od njih je stekel za njo. Med tem ko se je ž njo rUT.il. je prihitel iz gozda močan gorila, ki se je hotel vreči na Španca, toda dobro pogojen strel mu je upi-ŠABEC pondeljek 28 junija — 10 hnil pravočasno luč življenja, na* kar so Španci zamorko odvedli. delstva umora, ker je dne 21. novembra 1925 v Vašali udaril Angelo Kopač z batom po glavi, da je takoj nastopila smrt. Obtožnica natančno navaja vse okolnosti, ki govore, da je Angelo res umoril Jarc. Angela jc hči 2 letnega kmečkega posestnika Edvarda Kopača, ki je imel poleg nje tri hčere, ki so vse omožene, razen Angele, ki je ostala doma in gospodinjila svojemu očetu, ki je bil težko bolan in že eno leto v pastel j i ter je tudi tri dni po usodnem trenutku umrl. Angela je bilo zdravo dekle in ni zametavala moške družbe. Spomladi 1. 1925 je začela ljubavno razmerje z Janezom Križa jem, kmečkim fantom iz Gornje Seni-ee, ki se je pa pozneje razdrlo, ker je Križaj zvedel, da ima Angela poleg njega še druge fante. Angela je nato povedala Križaju, da je od njega zanosila, Križaj pa je očetovstvo odklonil. Usodnega dne je Angela opravljala različna dela, cepila drva, lupila repo, nato pa odšla k očetovi postelji. Okoli pol 6. zvečer je rekla očetu, da gre po oblanje k svoji sestri Mariji Hafner, ki je poročena z mizarjem Hafnerjem. Tam je nabasala vrečo z obla njem ter se vrnila domov. Istega večera se je tudi vrnila iz Ljubljane Angelina sestra Antonija Bertoncelj. Vprašala je očeta po Angeli, na-! to pa jo je okrog iskala. Ko je o- \ krog tričetrt na 8. uro zvečer stopila v hlev, je v svojo grozo zapazila Angelo na tleli krvavo in u-bito. Njeni udje so moleli od telesa, ki je bilo do pa.su razgaljeno. Antonija je o groznem umoru takoj obvestila svoje sestre ter nato takoj orožnike v Medvodah. Umora so osumili najprej Janeza Križaja. Nekoč je Angela o-četu priznala, da je noseča in je pristavila, da je oče Križaj. Angelin oče Kopač je sum, da je Križaj storilec takoj odločno zavrnil ter izpovedal, da mu je Angela tudi priznala, da zahaja k njej večkrat "Gvajčev Janez", Janez Jarc. ki je že davno odstranil zapah pri vratih in odtrgal eno desko ter si tako napravil prosto pot do nje. Tri dni pred umorom je prišel Jarc k njej na seno, jo vrgel na tla in ji tlačil seno v usta. Angela ga je zmerjala s svinjo nato pa se je med njimi razvil sledeči dogovor: "Ti je bil de- Našlo se je več obtoenčevih na katerih je higijenski zavod v Ljubljani konštatiral človeško kri. Jarc je bil 23. nov. ob 7. uri aretiran. Obdukcija je dognala, da je bila Angela udarjena samo enkrat s težkim predmetom na desno stran glave. Angela je bila že v osmem mesecu nosečnosti. V njenem telesu je obdukcija našla plod ženskega spola. Obtoženec je bil v svojem kraju na zi-lo slabem glasu, ker je zelo nasilen in seksualno strasten, posebno nasilen je bil proti ženskam. Dokaz alibija se je obtožencu ponesrečil. Obtoženec dejanje trdovratno zanika. — K^iko se.motite. Onorina! Od vašega očeta ne hi s-prejel nl-j^ r . . . , ... v .. 'ženska je tekom svojega dvome- koli mh grosa. Ce bi pristali, b?j J J & vas vzel seboj na deželo, kjer de- čete. Rada bi pa nppLsala še nekaj pisem. (»Dalje prihodnjič.) lam. Tam bi se kmalu popravili. Ako ne boste mogli nmago hoditi, vas bom nosil; "ako so vaše roke slabe in prešibke, da bi me objele, vas objamem jaiz. . . Glejte, Onorina. jaz vas ljubim zdaj. kakor prej. Zdaj se drznem vam to povedati. . . — Gvido, pridite jhitri: povem vam, kaj mislim. Oblecite frak! sečnega bivanja med gorilami zblaznela. Rada bi izvedela kje je moj ibrat ANTON ČUŽ. Pred 13 leti je bival v Allaquiippa. Pa. Kdor izmed rajiaškov kaj ve o njem; naj mi poroča, aH naj -se pa -sam oglatsi svoji sestri: Josephine Čuž iz Fodbež, sedaj Barbo, 15511 Saranac Rd., Cleveland, Ohio. \.{3x 1,2,3) (Nadaljevanje na 4. strani.) POZOR CITATELJI! Naročila za Vodnikovo družbo smo te dni odposlali. Za to leto ne sprejmemo nobenih naročil vec. Tudi kdor bi sedaj direktno naročil knjige iz Ljubljane, ne bo vi-dol svojega imena v dmižbinem imeniku. Mi smo sicer naročili nekaj iztisov več. katere bomo razprodali. ko bodo knjige dospele v Ameriko. To naj blagovolijo rojaki vpotevati. Uredništvo. IMPORTIRANO ORODJE Kranjske KOSE z rlnrkom, lz garan-t i ranega jekla, 24. 26, 28, 30 palcev $2. KLES . ORODJE ..........$1.25 MOTIKA .........................90 SRP .....................'........85 PRALCA .........................30 brus xi kamen ...............50 R1 BEŽEN' za repo, z 2 nožema $1.35 Kusisče .................... $2.— Poštnina prosta. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta.. New York, N. Y. oz or čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in s te z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu **Gla8 Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. DRUGO SKUPNO POTOVANJE V ITALIJO in JUGOSLAVIJO s parnikom PRESIDENTE WILSON dne 6. JULIJA, 1926. Parnik je bil popolnoma prenovljen In je sedaj kurjen z oljem ter ima 4, razrede: PRVI, DRUGI, POSEBNI in TRETJI RAZRED. VOZNI list III. razreda stane do Trsta $95.00, za tja in nazaj pa $162.00. Vozni list za takozrani "POSEBNI'; razred stane do Trsta $120.00. za tja in nazaj pa $1214.00. Vozni list za II. razred stane do Trsta $135.00, za tja in nazaj pa $243.00. Vojni davek $5.00 je prišteti pri vseh eenah. Otroci so v III. razredu do 1. leta prosti, oil 1. do 5. let plačajo Četrtino; od 5. do 10. leta plačajo polovico. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do LJubljane, pazil na prtljago in gledal, da bodo potniki brezskrbno in zadovoljno potovali. Kdor Je namenjen potovati, naj se č imp reje priglasi tor^piie mm pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GT.AS NAltOPA, 1. JUL. 1920 Po »roki cesti življenja ROMA* IZ ŽIVLJENJA. Sa "Glas Naroda" priredil O. P. 56 (Nadaljevanje.) — Nil'arte lagati. Moja sreča vab prav nič ne briga, — je rekla napovedovalno. — Niti malo me ne poznate. Pa naj bo kot hoče, Juana dovolite, da prijateljski posloviva drug od drugega in obljubite mi, da me ne bosle popolnoma pozabila. Ponud.d ji ^e roke. Tiho in nemo, z mrko namršenimi obrvmi je položila -vojo majilmo. mrzlo ročico v njegovo in divje ihtenje jo ,ic bkoro zadušilo. Pritisni! je svoji ustnici parkrat na roko in nato je poljubil vsak p:>t posebej. Ko je poljubil prsta nec, se je bolestno agani'L Ko je dvigu'. I glavo, je s'ala kaplja krvi na njegovi spodnja ustnici. Obri-s-al si je kapljo z robcem ter rekel v šali: — Vidite, celo v ■zadnji uri hlapite po moji krvi in jaz se moram ud a t j brez odpora. Zrla je v njegov obraz in izgledalo je kot da hoče popiti to maj lino kapljico krvi. kot da se koncentrira vsa njena življeiaska isila v tej majhni točki. -- Pošljite pritane k juwHrju, — je rekel Henrik, ki je še e-n-] rut posegel z robcem preko ustnice. — Drugače bi lahko izgubili te dragoeene kamene in to bi bilo škola. O/Ha se je vanj globoko in strastno, kot da hoče prodreti na dno njegove duše. -S prstom je otipala prstane ter našla na enem oster rob. Počasi je potegnila prstan z roke. Zroča še v ud no v Ter Velpsa, je napravila bliskovito kretnjo in laguna je pokopala v svojih vodah dragoceni prstan. Za trenutek je stal Ilenrik kot okainenel, a nato je razumel. — Jtiana, — je vzkliknil. (Dalje prihodnjič.) Starokrajska porota. (Nadaljevanje s 3. strani.) 1 Geo rg i na je iftismila za trenutek roko v pesti ter zapria oči, kajti pč, z namenm usmrtiti jo, tako veliko premoženje, katero je dobila Vera, ji je jemalo sapo. Vede- udaril z lesenim batom po glavi, la je, da je bil Lot ene zelo bogat, a outi, kako se navaja to bogat-' tedaj proti nji tako ravnal, da je stvo,- je bilo dejanski preveč, kajti oca je morala sedeti tam. s pa- takoj nastopila njena smrt!" lečo no nogo lahno tolče ob tla in tupatam pogleda zagovornika. Zagovornik pristopi k njemu, da ga pripravi na aiajfonj- se je vedlo občinstvo nedostojno je. pozval ga je; naj zadnji hip nenavadno mu je hčerka nekoč rekla takole: Impulzivno jo je Ter Vel,p, tedaj objel ter jo poljubil na u Jaz vam irnam nekaJ Pove-! -f8*!?™ N?vak* , ,. , .... _ , ,1-itff ^nnr.; fo rin? »mm-nmi vprašal dotiem večer. ee je kal Mimo je trpela poljub, z zaprtimi očmi. a nato se je naenkrat jf«*1; }- to :u odkrito. Tudi on se je polagoma za-:mi delal *ilo> tla;;il mi Je seno , * JG .„ veileL L Iv usta. Franca (Jarčevega brata) Te]iko s,tevik) PrK' — Kakšna neumnost, — je rekel, ko je stopil na stopnjiee. — f se s še ubranim, Janeza pa Kamen je bil zelo dragocen in »edaj se ga lahko v«elc ribe. jtežko' Ce 'se ^ bo kaj zgodilo, bo- J nana se je zasn.^jala. ljudje skušali Ves dam -se zbirali pred jipstično palačo ter i ste vedeli, kdo je" |P°d različnimi pretvezami priti 1 Zaslišane so bile nato priče, naj- na ali v porotno dvorano ... 4 ... , . . , „ , j prej vse sestre Antonija, Marija Tupa+am je kakemu posrečilo - Ah sem vam toliko vreden? — „e vprašal zopet ccanan, po,- \ ^ dalje ^ Hafner j doseči svoj cilj in ^e preriniti v :iaSU° Priča Frančiška Jarc, obtožen-.dvaran0- kipr 3e ^ladafla ves čas Tedaj pa jc zrla mimo njega ter v solneno svetlobo. — Jaz sen i' eeva raati j.zpove? ^ je sinu ve2_ dušeča vroeina in soparnost. Ne- ")o^at ter nimam nikakib opominov, ki mi delali kako ^var poseb- jkrat ^jg jz'nosa tl3(ji v ne_ f"kateri radovedneži ^o vztrajali v Kaznovala sem zločinca. deljo, 22. nov. 1925 mu je sprala roi>ec. Predsednik pripomni, da so u-jeli pismo, ki ga ji je pisal Jare Driižabnica Sofija je dai!a okrasita ipalačo Konrid z girlandami in sama je stala s svojima otrokoma na pragu veže, da dostojno pozdravi svojo doln*o gosportlinjo. nirui solzami. Kratka ločitev od neznosna no drago. To oslabi vrednost, — je rekla na svoj Mari najin. — Xe, Juana. gotovo »ne. In > tem zadnjim poljubom >se dajva ločiti. Ni je stvari, ki bi mi mogla napraviti spomin na vas ljubšim in veJtičafet-ocjSim. Pt«la!a mu je obe roki in ločila >ta >c kot dva. ki se komaj po- ( iz zapora, naj mati nikar ne priznata. a Ter Vrlps je vzel s seboj čuden občutek. j zna, da je oprala robec. Ko je maji rekla v soboto zvečer Jareu, naj Šest in dvajseto poglavje. gre gledat ubito Angelo, jo je šel res gledat, toda J5e je vrnil že po - par minutah. | Frane Jarc, brat obtoženca po- !ve, da ga je v prepiru res udaril, Vera p« J* prišla raztresena, s težkim sqeem in komaj zadrža- Eakar je pri5el janez krvavetl. ji j- zdela naravnos-j DKektiv Ivan Podolnik izpo-Zdclo so ji je. da . e s tem pretrgana vez. ki je spajala oba. kako jc p(>Ucijski pes hitro na-Skoro dva dni nevajenega ^movanja je ležalo pred njo, kajti ona ^ sled za obtožmcem. Vrvica, na sama ga je prosila, naj pride k njej šele po otvorenju testamenta. kater} je vodU psa? je bila ves i>otH».oia j' oba Otroka po laseh, se zahvalila dražalbnici ,za sprejem 1 napeta. jarc se ie tudi izrazil po. ter skušala n< k j zavžiti, da skrije svoje vzhičenje. fzneje, da ga bo pes pokopal." Na naslednji dan, ob dveh, je javil jusitični sveftnik zamrlega! Izjava nadzornika Žajdele po-svoj prihod, a /.<> nekoliko preje je prišla druži na državnega svet-ve, da je pes zane.sljiv, dokaz, ka-uikj Hej kota. .ko je v fikofji Loki hitro našel iz- llilda je pozdravila Vero po dolgi odsotnosti z vsem navdjuwe gubijeuega notarja Lenčka. nji in samotne duše, a kmalu je dobila občutek, da obstaja se-j izjava jetnišnice navaja, da ob- | tožencu ves čas ni tekla kri iz no-tra-tno je pričakovala tega zopetnega srečanja z Vero. Si — a sedaj se ji je zdelo naenkrat, kot da je neka mrzla roka izhri-j Izročilo prekkovalnega solni-sala vse, kot da stoji v življenju še bolj osamljena in brez veselja. JU da so se našli krvavi Državni vetnik je prijazno ^nil roko moio sorodniei. Za Ve-1 madeŽi na JarC'eVem žePnem no" ro je bilo pravo pomirjenje. da je Georgina očividno molčala gle-,zu' na Iatl pred hlevo11^ odtl31 P"-de njenih odnošajev s Ter Wp.om, kajti v drugačnem slučaju bi ,stov niii0 razl^ni v toliki ne kazal Emil tako neprisiljene dobrohotnosti. V bist%Ti ji je bile'ua bl se m°gh Pwmerjati z odh-pr.polnoma vseeno, kaj mislio o niei njeni sorodniki, kajti bila je JarC,evi41 Prstov- PaS P» & raz-pro-' a in neodvisna, a kot vsaka občutljiva ženska duša se je bala, -(3alja med P^ameznimi prstrimi -la bi ^e z druge strani hudobno kritiziralo njeno duševno življenje °Jt*J Zel° Vellka' Janez Jarc ima in njene občutke. Skoro se je čufcila dolžno napram Geongini in vsled .eudl10 k(>nirattllro mezinca, kar t. ga je bil pozdrav obeh žen^k. ki ^a si bili taiko malo slieni, gor-.8® Ujema Z odltsom 113 ™tih. k.«;*i kot si je kedaj mislila., I Dal^e sta bUa z™1^™ sodna . . . , .*.... . , . . 'izvedenca dr. Cremošnik in dr. (*"orf»iiia je to takoj izkonstila. Objela je visoko vitko ipostavo; Tr v* -i — ji . . K Hermann, na zahtevo zagovornika 'er jo navedla v stfriflisko so!.*o. . ^ — Moram govoriti s teboj. Vera, — je šepetala polgia/sno. — videti hočem, če si še vedno is«*a. Jaz sem mnenja, da mora postati' klopeh ves čas med raiapravo. V la namen so bili preskrbljeni s provijantom in celo s hladilno pijačo. Po opoldanskem odmoru nekateri niso hoteli oditi domov. ter je moral predsednik zagroziti, da bo dal izprazniti dvorano. — Zagovornik je dalje tudi opozar-i>il porotnike na obtoženoevo vedenje tpo dejanju. Jarc je prihodnji dan odšel v Preske. Če bi obtoženec zločin res izvršil, je imel dovo-lj pritike, da bi pobegnil preko meje, kakor je storil oni Alič iz Ločnice. Podiva porotnike, naj glavnega vprašanja ne potrdijo. Predsednik dr. Kaiser je imel po končanih govorih s^koraj dve-urni resume ter je porotnikom na podlagi -spisov in rezultatov razprave pojasnil zločin in vse. dogodke. Ob 21. 10 s«o se porotniki nmali-nil; v svojo (posvetovalnico. V porotni dvorani je vladala zvečer ves čas težka atmosfera. Občinstvo je nestrpno pričakovalo konca razprave, kajti bilo je že precej utrujeno. Porotniki so živahno sledili vsem momentom razprave. Zanimivo je, da je neki po- prizna dejanje, da si s tem olajša vest. Odgovoril mu je* — Ne sprejmem kazni! Pritožbo ! Nove priče! ^-.NAJCENEjiA VOŽNJA vJMOSUVilC COSUUCH DIREKTNA SMER POTOVANJA KratKa fcelerniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Uubrovniku: PRESIDENTS WILSON «. JULIJA — 31. AVGUSTA MARTHA WASHINGTON 10. AVGUSTA — 30. SEPTEMBRA Vprižajtc za. cene In prostore v btltnjl - ' - - agenturt. PHELPS BROS., 2 Wcat St, N. V. POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede dTŽavljaB- Ob 21.30 ie porotni senat, v-str.-^stva in priseljevanja je vsak četr-pil v dvorano. Zopet grobna tiši- tek in petek med 1. uro popoldne je s gla- na. Predsednik dr. Kaiser povzdi^njeuim in svečanim som dejal: Janez Jarc je kriv hudodelstva umora ter se obsoja na edino možno kazen na smrt z ob eš en jem. IŠČE SE DOBRE DOGARJE za izdelovanje francoskih dog. Za nadaljna pojalsnila naj se piše na: Massman & Co., 2359 Tchou-pitoulas St., New Orleans, La. (3x 29,30&1) in 10. uro zvečer v ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. PRVA boječ se, da ne bi izgubili -komori- i rotnik, svest si tsvoje težavne f.tin le- nega sadeža v klopeh. Večina avditorija je bila proti obtožencu, le tupatam se je čul kak pomilovalen glas. Predsednik porotnega senata dr. Kaiser je nadaljeval doka>zno postopanje ter dopoldne in popoldne zasliševal raizne ipriče. Poval^-lje:.'!i je 'ulo okoli trideset prič. Sodišče je izplačalo samo na prič ninali 1452 dinarjev. Dokazno po-kopanje je prineslo zanimivo razliko v čam. Nekatere priče so na- eije, še enkrat vprašal obtoženca. — Ali ima pri vats kdo' primerno zakrivljen pr«t? — Oboženec jo odgovoril, obrnjen proti (porotnikom : — Meni ni iznano! Ne vem ?a nikogar! — in skomignil je ^ lameni. Priče so potrdile isto. Na hodniku pred porotno dvorano je bilo tudi vedno živahno pomenkovanje o usodi oibtoženče-vi. Samo neki prav čedno oblečen ljubljanski obrtnik se ni dosti /menil za vse žuborenje, sedel je vajale različne časovne momente. 11 a klop ter prav krepko 'zaismr daj nevidna seč med obema. Tako Drža-\ni pravdni k je prvotno trdil, da se je umor moral izvršiti med 18. in 18.30 nro, d oči m nekatere priče navedle momente, na podlagi katerih se je dalo sklepa- ti, da je Janez Jane izvršil straho- pokrepcati. Ooapodiene in da čal. Bil je to eden najbolj mirnih in najbolj tihih poslušalcev. Ko so se ponotniki umaknili v svojo posvetovalnico, je v dvorani zašumelo. Občinstvo se je hote- 'er Velps, 3 časom zelo neprijeten, mogoče celo ne- človek k niosen. — Ti >-e motiš. Jaz ga ljubim prav tako kot dosedaj in Če bi filo mo«»oče. še bolj globoko in zavestno. Hrepenim po uri, ki naju !>o združila za vedno. Georgina je zmajala z glavo. — In on f ^ — Njemu se godi prav tako kot meni. — -laz mislim skoro, — je rekla Georgina, a se v istem trenut-t r prekinila, ker je bilj čuti v drugi sobi neko gibanje. Prišel ja jtiMični -kvetoik. inanjhen, plešast gospod, kateremu se je očividno mudil«, kajti odšel je takoj na suvoje mesto, kjar je sedel na stol. Tudi drugi so sedli in jwjavila se je ona neprijetna in mučna na-petost, ki vedjio &|wemlja take dogodke. Jas*ičai svetnik je dvignil testament ter pokazal nedotaknjene Ko je odprl testament, je šujncl papir pod njegovimi nekoliko titvsorimi pr^ii. Te-tnment je bil datiran eno leto po poaxrki Vere, skoro na smrtni dan njenega očeta. Glasil se je: — Jaz. L*rene Konrid, v posesti popoinega djnsevnega zdravja, imenujem s tem svojo zakonsko ženo, Vero Eleonono, univer«akii«B dedičem celega svojega premoženja, obstoječega iz moje hiše in vsak posebej. Izvedenec dr. Čremošnik izpove da je bila Angela Kopa« udarjena na levo stran čela, nakar je nastopil živčni šok, to je fpretres nn»-žgan. za kar zadostuje on sam udarec. Na glavi je koža na mnogih mestih počena in "polna številnih svezdastih ran. Rana se ujema z batom. Ko dr. Čremo&nik dvigne o-gromni grčasti bat, nastane v dvorani splošno