Naročnina mesečno	_ __ ________	_ .
stvo 40 Din — ne-
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
VENEC
ijana št. 10.650 in
ce- ^^^^^	^^m ^^k	W	a	^^m	l 0-34y za
^^^^^^	^^m	J^V m	V	^^m
inozemstvo 140 Din _	^^K	fl^V ^	#	^Hf^^M
Prupa-Dunaj 24.797
Upruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992
205o!°— nočna'^2996,^2994* n'2050 2 TiedeljSlCO PUlOgO »1^3^0111 SlOVeUeC«	Izhaja vsak dan zjutraj, razen _____' w w pondeljka m dneva po prazniku
Pismo
Gospod urednik!
Danes si Vam skorej ne upam pisati, ker ne vem, ali se boste strinjali z menoj — zaradi Kočevarjev namreč. Meni, odkrito rečem, Kočevarji imponirajo. Komaj za eno pest jih je vseh skupaj, dvanajst tisoč duš sredi milijonskega naroda-gostitelja, pa so šeststo let ohranili svojo narodno osobitost iu obeležje in je tudi v bodoče ne mislijo žrtvovati — vsaj prostovoljno ne in ne brez najvztrajnejše borbe proti neizprosnosti usode. Naj drugi Kočevarjev zaradi tega ne marajo, jaz jih baš zaradi tega od nekdaj visoko cenim in spoštujem pa mislim, da so nam lahko za zgled. Biti šeststo let odtrgan od svoje narodne skupnosti pa brez vsakega bistvenega priličenja na tuj narod, sredi katerega tvorijo majhen otočič, oču-vati svoj jezik, svoj notranji lik in svojo rodno kulturo — to je dokaz največjega občudovanja vredne žilavosti, značajnosti in odpornosti, tudi če upoštevamo vse ugodne momente, ki so temu narodiču pomagali samega sebe ohraniti. Nič ne bi bile namreč te zunanje ugodne okoliščine naredile, če ne bi bilo v teh ljudeh nakopičene toliko lastne narodne moči, ljubezni do svojega čeprav skrajno revnega in skromnega bitja ter tolikega čuta narodne vzajemnosti. Da te sile vro iz notranjosti, iz korenine duševnosti, da niso bile po propagandi šele umetno ustvarjene, to razodeva vsak pojav in vsak izraz kočevarskega življenja.
Kočevarji smejo torej na šeststoletnico svojega bivanja na naši zemlji biti po pravici ponosni, mi pa se moramo njihovi narodni zavednosti le pokloniti. Mari naj Kočevarjem zamerimo, ker so ostali svojemu nemškemu rodu, materini govorici in načinu življenja svojih prednikov zvesti in se niso potujčili, kolikor bi to bilo razumljivo? Ne samo da jim tega ne smemo zameriti, ampak še učiti se moramo od njih! Kajti priznajmo, gospod urednik, kar odkrito, da v tem pogledu, kar se nacionalne prešinjenosti tiče, nemškega narodnega drobirja na naši zemlji čisto gotovo ne dosegamo — pa če mi to zamerite ali ne, gospod urednik.
Morebiti se boste Vi temu čudili, posebno danes, ko se vendar govori in piše o nacionalnem vprašanju toliko in tako navdušeno ko nikoli poprej ali vsaj že dolgo tako ne. Vidite, gospod urednik, veliko je hvalabogu v tem navdušenju pristnega, globokega in res iz duše prihajajočega — marsikod in v marsikom pa je nacionalno mišljenje in čutenje zelo površno, nepristno, časih celo popolnoma narejeno, če ne naravnost ponarejeno v čisto egoi-stične svrhe. To prihaja od čisto napačne duhovne usmerjenosti tako imenovanega modernega človeka, iz strašnega materializma, v katerega je pogreznjen, iz namembne preračuna-nosti, iz katere vse dela, in sicer v prvi vrsti tako zvani inteligent. Marsikdo se izdaja ali pa res misli, da je dober, boljši od drugih ali celo najboljši nacionalist, pa nima časih niti iskrice ljubezni za to, kar mu je najbližje: za dom, v katerem je bil rojen, za jezik, ki ga govori njegovo ljudstvo, za duševnost, ki mu je podedovana in predana v svojih pozitivnih vrednotah. In vendar je to naravna in neobhodna podlaga narodnega čustvovanja in resnične narodne ljubezni, ki obsega sedanjost in preteklost, iz katere se je sedanjost naravno in organično razvila. Zakaj to je že Heraklit efeški vedel, da je mogoče resnično ljubiti samo to, kar je konkretno; da torej tisti, ki iz vse duše ne ljubi in ne ceni svoje matere, družine, občanov, ljudstva in rojstne zemlje in vseh pojavov narodnega življenja na njej — preteklih, sedanjih in porajajočih se — ne more biti resnično naroden ali nacionalist, kakor temu pravijo danes — kajti že star slovenski pregovor pravi, da se hiša ne začenja zidati pri strehi. Jaz torej pravim, da je naše nacionalno čutenje potrebno prav korenite poglobitve in korekture, zlasti v inteligenci, ki je po precejšnjem delu izkoreninjena, izdomovinjena in iznarodnjena; in se drznem tudi trditi, da je za probujo in okrepitev pristnega in solidnega narodnega čustvovanja v našem ljudstvu največ storil katoliški pokret minulega stoletja. Z ljudmi pa, ki jih sodobno življenje čedaljebolj internacionalizira, ki niso nič več ali samo še malo vraščeni v svojo najbližjo slovensko, hrvatsko ali srbsko ljudsko dušo, je zelo težko zgraditi duhovno stavbo trdne jugoslovanske narodne skupnosti; zato je treba, da se vsi lotimo etične obnove in preusmeritve vsega našega življenja v idealizem na bazi žive in življenjetvorne religije.
Da se zdaj zopet vrnem h Kočevarjem, ki v svoji »Gottscheer Zeitung;:, katere Vi, gospod urednik, najbrže ne berele, pišejo prelepe članke v gori omenjenem pravem domovinskem smislu, bi rad tudi njim povedal, da naj odkritosrčno in globoko bodo hvaležni nagemu jugoslovanskemu kralju in državi, v kateri so praznovali šeststoletnico svojega narodnega obstoja, ki jim jc v naši državi popolnoma zasiguran. Naš veliki vladar in njegova vlada sta s tem storila čin, iz katerega sme ves svet po pravici sklepati, da v Jugoslaviji vsak posameznik in vsaka skupnost, ki živi v soglasju s celoto, more svobodno gojiti svoj osobni bit, v kolikor doDrinaša dragocene in
Pričete k grupacije poljedelskih držav Vzhodne in Srednje Evrope
Konferenca v Sinaji je odprla vrata splošnemu sporazumu — Veliko
zadovoljstvo v Romuniji
Pariz, 6. avgusta. AA. Snočnji »Temps piše o konferenci v Sinaji in pravi med drugim:
Konferenca v Sinaji jo rodila pomembne rezultate glede gospodarske ureditve držav Male antante in celo drugih držav Srednje Evrope. Ta konferenca jc pokazala resnične napore, da sc na solidni podlagi razvije gospodarska politika Male antante. Vlade držav Male antante so priznale, da je njihov politični blok odvisen od lesnih vezi mate-rijalnih interesov tudi s Češkoslovaško, ki se uradno ni udeležila pogajanj, ker je predvsem važno združiti interese dveh poljedelskih držav. Važno je to sodelovanje razširiti na čim večje število poljedelskih držav Vzhodne Srednje Evrope. Vrata splošnemu sporazumu so odprta. Prvi korak k rešitvi je storjen. Ni treba prikrivati, da bo splošna rešitev poljedelskih problemov naletela na resne težkoče zaradi različnosti in celo protivnosti interesov. Ti napori ne smejo roditi pretiranega regionalnega protekcijonizma, ker bi sicer politika zbliževanja zgrešila svoj namen. Romunsko-jugo-slovanski sfiorazum, storjen v soglasju 7. Malo antanto, pomeni realizacijo nove politike, sprejete v Strbskem Plesu. Problem izmenjave blaga med tremi državami se mora urediti na temelju enakosti in je treba počakati, da vidimo, koliko je bilo s tem sporazumom storjenega za izboljšanje gospodarske krize. Politično vezane države Male antante se smejo nadejati uspeha v tesnejšem sodelovanju na gospodarski grupaciji držav.
Bukarešta, 6. avgusta. AA. Po končani konferenci v Sinaji so poslali v Sinaji zbrani jugoslovanski in romunski ministri predsedniku češkoslovaške vlade tole brzojavko:
»Nj. eksc. Udržalu, predsedniku vlade. Praga. Ministri, poslani od vlad Romunije in Jugoslavije in zbrani v Sinaji Vam pošiljajo ob sklepu konference svoje srčne pozdrave. Zagotavljajo Vas, da jih je tako pri pogajanjih samih, kakor pri današnjem sklepanju inspiriral, duh iskrene solidarnosti, ki je glavni temelj Male antante. Naš smoter je bil, doseči za vse tri države Male antante možnost skupne akcije tudi na gospodarskem polju, akcije,
ki .ji je namen napredek in blagostanje narodov češkoslovaškega, jugoslovanskega in romunskega.^
Bukarešta, 6. avgusta. AA. Vsi tukajšnji listi prinašajo danes na najvidnejših mestih izjavo ministra dr. Frangeša belgrajskim listom, ki je v tukajšnjih krogih napravila najugodnejši vtis. Si-najska konferenca je še vedno predmet komentarjev romunskih listov, s čimer se avtomatično ustvarja ugodno ozračje za bodoče sporazume, ki morajo priti za že sprejetimi sklopi med našimi in romunskimi delegati.
»Adeverul« prinaša v svoji včerajšnji številki članek pod naslovom: »Romunsko-jugoslovan-ski carinski uniji«, v katerem med drugim pravi: »Romunsko - jugoslovanska konferenca je sklenila svoje delo. Njene diskusije so bile povoljne in se niso gibale na teritorijalnih tleh niti niso imele platoničnega značaja. Prišlo so takoj na praktično podlago načenjanja problemov. Komunike in izjave, dane po konferenci, kažejo, kako velikanski je smoter, po katerem stremimo, in kako važno jo vse storiti, da se ta smoter doseže. Stalna komisija, ki se ustvarja in v katero pridejo po trije delegati Romunije in Jugoslavije, začne delati še danes in njeno prvo delo bo očistiti teren vseh težkoč, ki bi utegnilo zavirati ustvaritev carinske unije, ki pomeni definitivno rešitev zadanega problema. List dalje govori o potrebnosti vezi med industrijskimi krogi obeh držav in o vzajemnem izmenjavanju industrijskih proizvodov. Isti list prinaša tudi v celoti memorandun ministra dr. Marinkoviča, poslanega romunski vladi. List podčrtava, da je bil ta memorandum temelj za delo na «inajski konferenci in da potemtakem ministru dr. Marinkoviču pripada zasluga za uspeh, ki jc bil dosežen na sinajski konferenci.
Izjave ministrov gg. Demetroviča in Sibeniha
Belgrad, 6. avg. m. Snoči so se vrnili iz Bukarešte ministri Kumanudi, Demetrovič in Šibenik, ki so zastopali našo državo na sinajski konferenci.
Predsednik vlade v Splitu
Pohlonitev gospodarskih in kulturnih organizacij
Split, C. avg. AA. Davi ob 9.30 je g. predsednik vlade, spremljan od šefa svojega kabineta g. Filipoviča zapustil ladjo »Hvar« in se odpeljal z avtomobilom v bansko palačo. Tu je g. predsednika vlade pozdravil ban dr. Tartaglia s podbanom g. Zdravkovičem. Med njimi se je razvil daljši razgovor, ob 10 pa je začel g. predsednik vlade sprejemati odposlanstva v svečani dvorani za sprejeme. Odposlanstva so bila predstavljena gospodu predsedniku vlade od bana in podbana.
Najprvo so bili sprejeti zastopniki veroizpovedi. Katoliško duhovščino je vodil škof g. dr. Bonefačič, ki je predečil g. predsedniku vlade delo duhovnikov na duševnem in nacionalnem polju. G. predsednik vlade se je zalivali! za pozdrav in se zanimal za posamezna vprašanja katoliške Cerkve. Za tem je, bil sprejet pravoslavni prota g. Urukalo, ki je g. predsednika vlade informiral o položaju pravoslavne cerkve. Nato je bil sprejet konzullor starokatoliške cerkve. Nazadnje pa so pozdravili g. predsednika vlade zastopniki židovske veroizpovedi in židovske cerkvene občine.
Za cerkvenimi dostojanstveniki so bili sprejeli zastopniki gospodarskih organizacij. Zatem so bili g. predsedniku vlade predstavljeni zastopniki profesorskega društva in ravnatelji srednjih šol v Splitu. Poročali so mu o šolskih vprašanjih in naglasili potrebo, da dobi realka v Splitu čim prej lastno poslojije. Nato so bili sprejeli zastopniki raznih kulturnih, nacionalnih in človekoljubnih ustanov.
Nato je sprejel zastopnike učiteljskega združenja. Zatem so bili uvedeni v dvorani zastopniki občinskih uprav iz splitske okolico, večinoma kmetovalci. To skupino sla vodila g. Cirlič in g. Rude Bačinič. Za pozdravne besede g. Cirliča se je zahvalil predsednik vlade z odgovorom, v katerem je pozval prisotne, naj sodelujejo pri velikem in po-
nujno potrebne elemente skupnosti ter jo s tem še bolj bogati in utrja.
Zunanji svet pa vedi, da to, kar mi svojim narodnim manjšinam iz svojega globoko moralnega pojmovanja državnega soživljenja različnih delov prostovoljno puščamo in dajemo, smemo tudi za člane našega narodnega telesa, ki so izven narodne države, po vsej pravici zahtevati.
Porabljam to priliko, da Vam izrazim čustva svojega najglobljega spoštovanja,
Vaš udani
y.
membnem delu kraljevega čina z dne t>. januarja 1929. S preteklostjo je treba prelomiti, jiartizanstva ne sme biti več, vsi pa moramo jiodpreti Nj. Vel. kralja in kraljevo vlado.
Bodrilne besede g. predsednika vlade, so prisotni sprejeli z živio-klici vladarju in g. predsed-niku vlade. Nalo sla g. predsednika vlade poselila g. dr. Uroš Desnica in g. Kunjašič, ki sta mu kratko peročala o aktualnih dalmatinskih vprašanjih. V imenu naslednje skujiine kmetovalcev je govoril g. Kučič in opozoril g. predsednika vlade zlasti na agrarno vprašanje ter na jioložaj dalmatinskih težakov. G. predsednik vlade je odvrnil, da kraljeva vlada neprestano skrbi za kmelsko prebivalstvo. Naposled je g. predsednik vlade sprejel šefe državnih uradov v Splitu ter načelnike banske uprave.
General Zivkovič je nato v spremstvu bana dr. Tartaglije krenil z avtomobilom proti občinski zgradbi. V svečani dvorani za seje je predsednika vlade pričakoval mestni načelnik dr. Račič z vsem občinskim svetom in je jiozdravil predsednika vlade z obširnim govorom, v katerem je naglašal tradicionalno redoljubje Splitčanov in njih resno voljo za delo pri konsolidaciji države.
Imenovanja v armadi
Zagreb, 6. avg. p. »Novosti« poročajo: Nj V. kraj je na predlog vojnega ministra imenoval za inšpektorja deželne brambe armadnega generala Danila Kalafatoviča, dosedanjega poveljnika druge armadne oblasti. Na njegovo mesto pride general Milan Belič, dosedaj drugi pomočnik načelnika generalnega štaba. Za vršilca dolžnosti poveljnika tretje armade divizijski general Milan Nedič, dosedaj pomočnik istega poveljstva. Za poveljnika ing. divizijski general Radoslav Stanojlovlč, dosedaj vršilec dolžnosti poveljnika zrakoplovne vojske, za vršilca dolžnosti poveljnika zrakoplovne vojske brigadni general Milutin Nedič, dosedaj vršilec dolžnosti pomočnika istega poveljstva. Razrešen je dosedanjih dolžnosti divizijski general Gjurgje Nedič in postavljen ministru za vojno in mornarico na rAr*>n|oženje. Razvon tega «o imenovani šc nekateri nižji častniki.
Berlin, 6. avg. AA. V mednarodnem letaisRem svetu zasloveli švicarski letalec Mittelholzer je prispel v nemško prestolico, da se udeleži .--ugovorov o projektiranem poletu na Mont Evorest.
Trgovinski minister Demetrovič je po svoji vrnitvi časnikarjem med drugim izjavil:
Naloga gospodarske konference v Sinaji je bila ta, da išče izhoda iz sedanjega kritičnega jx) ložaja, v katerem je nahajata dva naša naroda, jugoslovanski in romunski. Ker so se posamezne industrijske panoge združile v kartele, je nastopila potreba, da se združijo tudi agrarni producenti k sodelovanju. Za Romunijo in Jugoslavijo so dane smernice za njihovo sodelovanje na gospodarskem polju. Sporazum med Jugoslavijo in Romunijo ni naperjen proti nikomur. Kar sc tiče poslednje konference v Bukareštu, je jasno, da bodo ti sklepi strokovnjakov soglasno zastopani tudi pri Društvu narodov.
Minister za kmetijstvo Šibenik jc izjavil:
-Lahko vam povem, da sc je na sinajski konferenci delalo v glavnem na ureditvi medsebojnih odnosov med našo državo in Romunijo, dočim so glede ostalih vprašanj podane samo glavne smernice za bodoče delovanje. Ureditev naših odnosov z Romunijo ima namen skupnega nastopanja ua mednarodnem trgu, kar je potrebno za nas in za Romunijo, ki imamo isto gospodarsko strukturo in isto kmečko hiperprodukcijo. Kot poslcdica takega skupnega nastopanja prihaja seveda do j>oniena naš odnos do industrijskih držav. Jugoslavija iu Romunija sta izvršili delo, ki je v tesni zvezi z rešitvijo gospodarske krize v vsej Evropi.«
V nadaljnein je dr. Šibenik izrazil, da je osebno prepričan, da se bo našel v tem pogledu temelj za povoljno rešitev vseh vjirašanj, ker je med kmetskimi državami dovolj skupnih točk za sodelovanje.
Na vprašanje, v koliko bi la sporazum med Romunijo in Jugoslavijo mogel škodovati Češkoslovaški, jo minister dr. šibenik odgovoril, da	• razum nikakor ne škoduje Češkoslovaški. Kar tiee našega nastojanja nasproti industrijskim državam, zlasti nasproti Češkoslovaški, je treba imeti pred očmi tako industrijske kakor kmetijske interese. Zaradi lega je jasno, da ravno kolaboracija med Češkoslovaško na eni in Romunijo ter Jugoslavijo na drugi strani ne. samo da ni škodljiva, marveč je celo koristna za vse tri države. Vsaka od teh treh držav mora žrtvovati nekaj od svojih interesov, da se skupni dobrobit leni bolj zajamči.
Iz ministrstva za gradnje
Belgrad, 0. avg. AA. Minister za gradnjo je oddal s svojim sklepom z dne 5. avgusta ta-le dela:
1.	Instalacijo centralne kurjave za novo poslopje kontrolnega oddelka pošte in brzojava v Belgradu, ki je bila odstopljena tvrdki Kartik in Bedrich v Belgradu za vsoto 1,080.591.70 Din.
2.	Mosl preko Noro pri Medvodah in dohodno cesto k temu inostu pri km 12.3 ljubljanske državne ccslc, ki sin bila oddana Ljubljanski gradbeni družbi v Ljubljani zn izlicitirano vsoto 1)12.731.0!) Din.
3.	Regulacijo reko Save pri km 47 poleg Podgorske Ade, ki je bila oddana Binachiniju Borisu, gradbeniku v Belgradu za izlicitirano vsoto 752 tisoč 459.10 Din.
L Ozkotirno mrežo nn letališču v Kraljevem, ki jo bila oddana inž. Popoviču Milanu, |>odjclniku iz Belgrada, za izlicitirano vsoto 079.195.13 Din.
BatUt zgradi tovarno v naši državi
Zagreb, 6 avg p. Iz Zlina je dopotoval v Zagreb zastopnik tovarne Bat'a g. Ignacij Kavec, ki je pooblaščen, da pripravi načrt za zgraditev velike Batine tovarne v naši državi. Kraj, kjer bi Bat a gradil tovarno, še ni določen. Izbira bo od. visna nc samo od pogojev za nabavo zemljišča, ampak tudi od tega, da se v neposredni bližini It nove tovarne nahajajo vsa moderna prometna sredstva, poleg tega pa tudi voda. Za tovarno |c potrebno najmanj 300 ha. Iskalo se ho ludi večje zemljišče. Z gradnjo tovarne bi se pričelo takoj, čim bi se nakupilo zemljišče. Glede dimenzij tc nove tovarne, ki bo sploh največja tovarna v Jugoslaviji, se bodo uporabili vzorci tovarne v Zlinu tako da bo zgradba dolga 80, široka 20 m s trem nadstropji. Merodajni činitelji se bodo gotovo za nimali za to tovarno.
Ljubljanski podžupan v Belgradu
Belgrad, 0. avg. m. Tu se mudi ljubljanski podžupan prof. Jarc v zadevah ljubljanske mestne občine. V teku današnjega dne jc bil sprejet pri raznih ministrstvih, kjer je interveniral in posredoval za izvršitev nujnih poslov ljubljanske komunalne politike.
Dunajska vremenska napoved. V dosedanjem značaju vremena ne bo dosti spremembe.
Zagrebška vremenska napoved. Menjaie oblačno in jasno. Toplo, nekoliko nestalno.
Ojacenje tujih vplivov V Bolgariji Briand pošlje novo noto
Naraščanje italijanske imigracije — Zveze med makedonsko banko in itcuijanskim kapitalom
Sofija, 6. avg. ba, Članki »Slovenca« v zadnjem času o bolgarskih problemih, osobito njegovo povdarjanje, da je srečnejša bodočnost Bolgarije v odločno slovanski in jugoslovanski orijentaciji pa v vzajemnem sodelovanju balkanskih držav, na kar pa se v sedanjih razmerah ne .more računati, ker se uveljavljajo v Bolgariji slejkoprej neslovan-ski vplivi, je vzbudil v političnih krogih veliko zanimanje. Činiteljem, ki danes nosijo odgovornost za bolgarsko zunanjo politiko, seveda ne more biti tuje, da cela serija dogodkov, ki jih je evropska javnost v preteklih tednih beležila in ki se nanašajo na orientacijo Bolgarije, ni bila vstanu okrepiti vere, da je prišel trenotek, ko bosta kraljevina Jugoslavija in kraljevina Bolgarija mogli sodelovati za gospodarski in kulturni blagor obeh narodov in istočasno za pomirjcnje Balkana.
Tako je med drugim odgovor bolgarske vlade na Briandovo noto o Panevropi nosil tako izrazit pečat tuje, neslovanske in izvenbalkanske redakcije, da je bilo nezaupanje, ki se je spričo tega polotilo inozemskih diplomatičnih zastopnikov, osobito onih iz zapada, upravičeno
Istotako so bile kritike ministrskega predsednika Ljapčeva, ki jih je naslovil na udeležence konference Male antante v Štrbskem Plesu, preveč ironične, da bi jih državniki interesiranih sil mogli tolmačiti v dobrohotnem smislu. Tudi odmevi bolgarskega časopisje na resne poskuse, ki se delajo na Balkanu, da se kmetskemu ljudstvu in njegovi produkciji pomaga, niso bili spodbudni ter so zapustili vtis, kakor da bi se Bolgarija pod pritiskom zunanjih svetovalcev popolnoma desin-teresirala na tem, kar se dogaja v sosednih državah. Oficijocni »La Bulgarie« sam konstatira, da se odnosi Bolgarije do njenih balkanskih sosed niso prav nič izboljšali, ter pristavlja, da so »za enkrat nekatere okoliščine na Balkanu take, da onsmogočujejo vsako zbližanje med Bolgarijo in njenimi sosedi«. Inozemstvo, osobito pa še kraljevin* Jugoslavija, bi pa rada pouala te okoliščine, da jih pomaga odstraniti, ker j« že neštetokrat pokazala, da j« njena srčna ielja likvidirati pro-ilost ia postaviti odnose med obema narodoma na bazo odkritosrčnosti ia medsebojnega zaupanje, kojih naj ne kalijo zunanje intervencij«.
Inozemski diplomatski kor z bojaznijo opazuje med drugim, kako velike proporcije je zavzela zadnje čase italijanska emigracija v Bolgarsko, osobito ko je znano, da se nahaja v državi nad 100.000 bolgarskih brezposelnikov. Vsakdo je upravičen vprašati se, čemu to? Evropski časopisi so pa poročali, da je občina mesta Sofije'prodala koncesijo za zgradbo mestnega vodovoda
neki italijanski industrijski družbi Spočetkoma, vsaj tako trdijo informacije, je ta druiba še zaposlila bolgarske delavce, a polagoma se je njih število zmanjšalo, najbrže tudi radi tega, ker jim je plačevala nedopustno nizke plače, nadomestilo pa je prišlo potem iz Italije. Vladni krogi te vesti de-inentirajo, a ti demanti so brezpredmetni za ljudi, ki lahko dobijo informacije na licu mesta. Dejstvo je torej, da se dotok italijanskih emigrantov v Bolgarsko še ni ustavil in ker je javna tajnost, da vodovodna dela ne morejo porabiti toliko številnega delavstva, je mnenje zelo upravičeno, da so italijanski delavci namenjeni za tovarno vojaških aeroplanov v Kazanliku, katero je pred nedavnim časom kupila tudi neka italijanska Hrma.
Kako naj potemtakem sosedne države imajo zaupanje v zunanjo politiko ljudi, ki dovoljujejo na svojem teritoriju tujezemskim delavcem gradbo vojnih aeroplanov, posebno pa še, £e so ti ino-zemci Italijani, kojih politični nameni na Balkanu so znani.
Ne bilo bi težko, zabeležeti še nekaj simptomov, ki morajo vsakega objektivnega opazovalca bolgarske zunanje in notranje politike prepričati, da obstojajo med Bolgarijo in Italijo vezi, ki se hočejo javnosti za enkrat še prikriti, a ki so zato miru še bolj nevarne.
Tako je zelo težko prezreti dejstvo, da so odnosi med Banca Commerciale Iteliana, ki ima
svoj sedež v Sofiji, in med Nacijonalno Macedon-
sko Banko, ki je v službi macedonske revolucionarne stranke, bolj intimni, kot pa bi zahtevali čisto gospodarski interesi. Vloga italijanske ko-mercijalne banke na Bolgarskem je znana in nobeden ji ne bo očital, da z vnemo ne zastopa interesov Italije in politike onih, ki jo financirajo. Istotako je znano delovanje revolucionarnega pokreta Ivana Mihajlova. Zato je pa dobrohotno stališče, ki ga zavzema napram eni in napram drugi bolgarska vlada, če ne ravno izzivalno, pa vsaj neprevidno, zato ker odpira vrata za različna domnevanja, med katerimi je tudi lo, da italijanski denar vzdržuje macedonski pokret na meji kraljevine Jugoslavije.
V Bolgariji je veliko dalekovidnih politikov in javnih delavcev, ki so se morali za enkrat umakniti v popolno zatišje, ki pa z nevoljo gledajo in z žalostjo prenašajo politiko sedanjega režima, ki je očividno nasprotna principu, da morajo na Balkanu odločevati balkanski narodi, in ki seveda po nepotrebnem oddaljujejo možnost iskrenega prijateljstva med obema slovanskima državama na Balkanu.
Kaj se godi v Italiji
Informacije „Slovenca" o delavskih nemirih so bile popolnoma resnične — Zelo resen gospodarski položaj
Ventimille, 6. avg. ff. Kakor je bilo pričakovati, je najprej italijanska vlada, za njo pa v strnjenem koncertu fašistični tisk demantiral vse, kar so inozemski listi prinesli o delavskih nemirih v Turinu in Alessandriji. Vaš dopisnik se je informiral na prvem viru ter je sedaj v stanu poročati, da so informacije »Slovenca«, katerega je italijanski list skušal ironizirati, popolnoma resnične, tovarna »Fiat« je bila radi gospodarske krize prisiljena odpustiti nekaj sto delavcev. Ostalo delavstvo pa se je z odpuščenimi solidariziralo, ter se je v tovarni z»-barikadiralo. Policija ni mogla napraviti reda. Šele, ko je prefekt Turina poslal fašistično milico s strojnicami proti zabarikadiranim delavcem, je bil red vpostavljen. Nihče ne pove, koliko je bilo aretiranih in koliko mrtvih. Zato se dozdeva, da gospod turinski župan marki Thaon di Reve!, ki je na naše ugotovitve odgovoril, da »med socialnimi razredi v Turinu vlada najpopolnejše soglasje« — malo pretirava.
»Le Pctit Nioois«, ki izhaja na rivijeri, piše, da je svoje dni poročat o nemirih v Martina Franca. Vlada in tisk so seveda vest demantirali. Koncem julija pa je objavila »Corriere della Sera« listo vseh odlikovanih miličnikov v Martina Franca. Med njimi so se nahajala imena treh mrtvih! Morda bo tudi glede Turina treba čakati nekaj mesecev, predno se bo zaznalo, koliko mrtvih na obeh straneh barikade je zahtevala vpostavitev reda v tovarni »Fiat«...
Položaj v Italiji je resen, zelo resen. V dokaz tega ni potrebno, da bi si izmišljevali vesti, kakor zadnje dni, ko je inozemsko časopisje pisalo o majajoči se avtoriteti Mussolinija ter o dalekosežnih spremembah v sestavi fašistične vlade. Za take spremembe dogodki še niso zreli. A ne da bi bilo potrebno posegati po senzacijah, nudi sedanji gospodarski položaj Italije dokazov dovolj, da ni vse tako, kakor piše fašistični tisk, in da bo morala Italija storiti heroične korake, da prepreči gospodarsko in socialno katastrofo.
Tako beremo v nekaterih listih visoko zveneče proklamacije na podeželsko ljudstvo. Kmetje se pozivajo, naj ne verujejo »diaboličnim silam, ki se vrivajo med dober narod ter sejejo nezadovoljstvo«. To so vendar vidna znamenja, da ljudstvo, ki biva na deželi in ki živi od zemlje, ni zadovoljno. Po informacijah, ki jih imam iz dobrega vira, vem, da je fašistična vlada vpeljala nov zemljiški davek, ki jc katastrofalen. Prclekture in občine imajo pra-
vico, pobirati za svoj lasten proračun še sedemkratni državni zemljiški davek. Zato se ni čuditi, če kmetje ne plačujejo več davkov, ker ne morejo. Emigranti, ki prihajajo iz Italije, pa tudi oni turisti, ki so si upali raz državno cesto v osrčje dežele, pripovedujejo, da se često dogajajo slučaji, da pride davkar pod zaščito policije po svoj davek, in da se prisilne rubežni hiš in zemlje, kojih lastniki niso mogli plačati davkov, vršijo ob asistenci miličnikov, ki prihajajo kar v tovornih avtih na lice mesta.
Italija poskuša na vseh straneh odpreti okna, da bi se rešila tega zadušujočega ozračja. Poskusila je zavzeti nova tržišča v inozemstvu, da bi zaposlila svojo industrijo in razbremenila kmeta, izdelala je širokopotezen načrt, kako povečati pomorsko trgovino s Kitajem in Indijo, pokrepila je svoj vpliv na balkansko gospodarstvo, segla sedaj i še po nevarnem sovjetskem prijateljstvu v nadi, da bo z uspehi, če rabimo izraz fašističnega tiska, v zunanji politiki potolažila malosrčneže, odprla za svoje industrijske proizvode nove trge, in dobila za domač kotizum ceno inozemsko blago, ter navsezadnje še politično okrepila položaj Italije v svetu.
Fašistično časopisje sedaj posvečuje največ prostora sovjetsko-italijanski konvenciji. Njene ugodnosti opisuje od vseh strani in z ozirom na vsak produkt, katerega koli more pridelati Italija, pa tekmuje v zatrjevanju, da je sedaj napočil čas, ko bo Italija zopet velika in ko bodo izginile vse težave na gospodarskem polju.
Objektivni politični krogi znajo ocenjevati notranjo vrednost tega pisanja. Nikdo sicer ne želi italijanskemu ljudstvu trpljenja, nihče mu ne želi poniževanja. Ali iz orgije, ki se je spletla v fašističnem tisku okrog sovjetskega prijateljstva, sledi, da je položaj resen, nič manj resen, kot sem ga opisal v dosedanjih depešah, ker drugače bi se dejanje, kot je navadna trgovinska [»godba s sovjeti, ki je razočarala že druge moskovske romarje pred Italijani, ne razbobnavala na način kot se dela. Ako na to opozarjamo, storimo to le zategadelj, da se vidi, kakšne zle posledice je v Italiji sami rodil režim, ki je rožljal ob vsaki priliki z mečem, dasi ga obdajajo samo miroljubni in lojalni sosedi, ki nočejo llaliji ničesar vzeti, ampak samo želijo z njo, kakor z vsemi drugimi, živeti v dobrih od-nošajih.
Pariz, 6. avg. as. Kakor poroča »Tempa«, namerava Briand v svojem zaključnem poročilu o odgovorih na svoj memorandum samo statistično klasificirati 26 odgovorov in iz njihove vsebine za enkrat povdariti samo to, kar je pomembno za proceduro nadaljnjih pogajanj. Pravo tvarno Izmenjavanje misli pa sc bo začelo tele na zasedanju Društva narodov. Vsaka država, ki je prejela Briandov memorandum, je videla problem bodočnosti Evrope v drugi luči. Večkrat si ti pogledi diamcntralno nasprotujejo. »Temps« naglasa, da so glavne težkoče samo v besedah. Tako zahteva n, pr. Nemčija popolno enakopravnost za vse države evropske zveze. Ta zahteva pa nikakor ne sme iti tako daleč, da bi se morali najprej revidirati mirovne pogodbe, ki ravno ustvarjajo pravice za vsakogar. Tudi v Društvu narodov je uresničena popolna enakopravnost med zmagovalci in premaganci. Nemčija pa je vstopila v ženevsko zvezo, ne da bi bila preje zahtevala revizijo pravne podlage mirovnih pogodb. Pravna enakost je torej popolnoma možna in izvedljiva tudi brez revizije mirovnih pogodb. Kar se tiče pripustitve Rusije in Turčije v Društvo narodov, lahko zadostuje preizkušena metoda Društva narodov, ki bo obe državi od časa do časa pritegnilo k razpravi, ko se bo govorilo o vprašanjih, ki se jih tičejo.
Grozovitosti kitajskih komunistov
London, 6. avg as. Nasproti ponovnim trdi« Ivani kitajske vlade, da se v mestu Čangša nahajajo vladne čete, poroča neki begunec, da je v Čangši naj mati j 6000 mož dobro oboroženih komunističnih čet. Pripoveduje se, da so komunisti ubili 2000 Kitajcev in 4000 vladnih uradnikov in članov Kuo-min tanga.
Moskva, 0. avg. as. Po vesteh, ki so dospele semkaj, so kitajske rdeče čete do sedaj uspešno branile čangšo. Tamkajšnja sovjetska vlada je poleg drugih poslopij zaplenila tudi inozemske cerkve. Obenem se je tudi proklamirala konfiskacija imetja vseh imperialističnih bank, važnejših trgovskih podjetij, prometnih sredstev in poljedelskih zakupov. Obenem napovedujejo razveljavljenje pogodb s temi državami, v katerih Kitajska ni priznana kot enakopravna. Zahteva se tudi vrnitev inozemskih koncesij Kitajski. Izdal se je ludi dekret, ki naglasa, da hočejo kitajski revolucionarji tudi varovati in braniti rusko Sovjetsko unijo.
Priprave za obrambo Hanhova
Rim, 6. avg. as. »Giornale d'lialia« poroča i2 Pekinga, da je poveljstvo ameriških in japonskih bojnih sil sklenilo, spričo težkega položaja v Hankovu nastopiti v akcijo in otvoriti openj na komuniste, če bi poskušali zavzeti mesto. Preprečiti hočejo, da bi se zgodilo lo, kar se je pripetilo v Cang-čjangu. Zelo dvomljivo je, ali bo zadostna obramba Hankova samo z rednimi kitajskimi Četami. Trije polki narodnih kitajskih čet so že prestopili h komunistom. Med tem pa dela komunistična propaganda s polilo paro, posebno med nižjim ljudstvom. Tudi v Šangaju prirejajo komunisti manifestacije. Nastopiti sta morala policija in vojaštvo. Po mnogih izgredih so oblasti preprečile vsak poskus, povzročiti nemire.
Zborovanje mlad. kršč. zveze
Berlin, 6. avg. as. Svetovno zborovanje mladinske zv^eise sa odločno krščanstvo je zbralo danes v Berlinu več kot 10.000 udeležencev, ki so mogli dobili prostora samo v novi avlodvorani na Kaiser-daininu. Zastopanih je bilo 32 držav, med njimi vse evropske države razen Rusije, Zborovanje bo trajalo do 11. avgusta, tz Amerike se je pripeljalo 700 udeležencev. Glavni tajnik, American Getes iz Bostona, je navajal, da šteje mladinska zvena v Ameriki 60.000 članov i« povabil kongres, da bi s*; vršil prihodnje leto v San Francipcu. Govorniki evropskih skupin so naglašali, da je pri današnji mladini opažati entuziastičiie poteze, ki zahtevajo krščanstvo praktičnega dela. Jutri bo Hindenburg sprejel v avdijenci tri voditelje mladinske zveze
Prihod ameriških udeležencev na evh. kongres
Zagreb, 6. avg. p, Jutri ob 12 pridejo prvi udcleženci evharističnega kongresa iz Amerike. Na kolodvoru jih bo sprejel zastopnik osrednjega odbora škof dr. Premuš. Sprejema se bodo udeležila tudi mnoga društva z godbami. Druga skupina ameriških udeležencev pride \ soboto, dne 9, avgusta.
Ugljanov odstavljen
Moskva. 0. avgusta. AA. Izvršilni odbor je odstavil komisarja zn javne gradnje Ugljanova. Na njegovo mesto jc bil imenovan dosedanji predsednik osrednjega odbora gradbenega delavstva Cikon.
Pohod brezposelnih
na Budimpešto
Budimpešta, 6. avg. Včeraj so imeli brezposelni delavci v Gy6ru veliko zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo napravili pohod na Budimpešto. Danes je veliko število brezposelnih delavcev krenilo peš v Budimpešto.
Ugoden položaj
češke industrije
Praga. ti. avg. AA. -»Venkovc nadaljuje z objavo člankov izpod peresa ugledne politične osebe in pobija trditev, da se Češkoslovaška nahaja v omajanem gospodarskem položaju. Napram številu brezposelnih v Nemčiji in Angliji bi moralo biti na Čehoslovašketn 600 do 700 tisoč brezposelnih. V resnici jih je komaj 60 do 70 tisoč. Januarja meseca 1924 je bilo 148 tisoč brezposelnih delavcev, koncem leta 1929 le 53 tisoč. Pred vojno se je moralo na Usode Slovakov izpeljevati na Madjarsko in v Avstrijo, danes je večina zaposlena doma. Kar se tiče industrijske krize, je navesti glede tekstilne industrije, da je pod Avstrijo v 10 letih trikrat nazadovala in da je bila ravno tolikokrat v hudem položaju. Vzrok temu je bila špekulacija t volno. Še danes nosijo neka tekstilna podjetja posledice. Gospodarski položaj ni v zvezi z industrijo stekla. 0 krizi ne more biti govora, ko industrija zbira' svoje moči. Najbolj zgovorno dejstvo so v tem oziru bilance. Muogo. podjetij je skrilo uprav mili- ! jardne zneske. Le sladkorna industrija je zašla v j nevaren položaj, vendar je na mestu optimizem, kajti ravno v tej industrijski veji je opažati v zadnjem času napredek oziroma okrepitev. Industrija piva je takisto napredovala. Po poročilu londonskega -Timesa« so imeli Škodovi zavodi v prvih 4 mesecih 1930. leta naročila za 2.610 milijonov. Ta naročila še niso izvršena. Tudi Bata in druga podjetja izkazujejo ugodno stanje. Ko govorimo o nazadovanju gradbenosti, pozabimo na obsežne nradnje cest. Čeprav se neke industrije bore s tež-kočami, ni na mestu pesimizem in ne more biti govora o kaki gospodarski krizi, kar najboljše potujejo dividendne številke.
Praga. 6 .avgusta. AA. Po zadnjem izkazu Varodne banke je narasla kovinska podlaga v zadnjem letu za 208 milijonov ter znaša 1 milijardo 414 milijonov čK. Bankovcev je v prometu z* 6 milijard 897 milijonov, torej za <76 milijonov več. Kovinska podlaga v odstotkih znaša 46%.
Trgovska pogodba med Britanijo in Romunijo
Trgovska pogodba med Britanijo in Romunije
London, 6. avg. A A. Danes sta predsednik trgovinskega urada \Villiam Graham in Vergil Tilea podpisala trgovinsko in pomorsko pogodbo med britsko in romunsko vlado. Svrha pogodbe, je čim bolj učvrstiti trgovinske odnošaje med obema državama in podpirati izvoz poljskih pridelkov iz Romunije ter industrijskih ir, Velike Britanije.
London, 6. avg. as, Z ozirom na današnji podpis romunsko-angleške trgovinske pogodbe poroča »Daily Telegraph«, da so pri pogajanjih nastale težkoče ter se angleški zastopniki niso hoteli obvezati, da bi se postavke za živila v Angleškem carinskem sistemu ne izpremenile. Romunija je hotela pridržati si pravico do odpovedi prednostnih carin z llmesečnim rokom, če bi Anglija zvišala carino na romunska živila, -nb
Stavka v severni Franciji ponehuje
Pariz, 6. avg. as. Stavka v severni Franciji te je po številu še razširila, ker je po včerajšnjih dogodkih izostalo od dela več tisoč belgijskih delavcev. Vendar pa se še na obeh straneh kaže volja za pogajanja. V Rouvainu so štiri velike tovarne z 12.800 delavci izjavile, da so pripravljene prevzeti socialne dajatve. Tudi v Lilleu so se začela pogajanja v kovinski industriji. Incidentov danes ni bilo. V Lilleu je bilo danes aretiranih 20 inozemcev radi propagande, od kaierih so jih 12 takoj spravili čez mejo.
Poslabšan položaj v indiji
London, 6. avg as. Pogajanja o omejitvi boj-Rota, ki so d usedaj vzbujala dosti nade in so se aadaljevala v direktnih razgovorih med Gaudijeni ia obema Nehrujema, so zopet ogrožena po kongresnem programu, ki je bil pravkar razglašen in ki zahteva ojačenje stavkarske parole, poostritve bojkola in odpora proti državni avtoriteti. Indijci nameravajo pozvati vojsko in policijo v Indiji, naj se upro vladi. V Sukkurju je prišlo včeraj zopet do resnih spopadov. Število mrtvih se ceni na 12, ranjenih pa na 150. Aretiranih je bilo nad 200 oseb. V Hisarju, v južnem Pendžabu je neki Indijec ubil 11 mohaniedancev in štiri ranil. V Kola-purju je bilo pri spopadu med veliko množico demonstrantov in policijo ranjenih 15 oseb. Tudi v Alahabadu in Kalkuti je prišlo do nemirov.
Huda vročina v Ameriki
Newyork, 6. avg. as. Tudi včeraj še ni ponehala strašna vročina v Ameriki. V mnogih krajih se zbirajo ljudje v cerkvah in prosijo za spremembo vremena. Občina Aleksandrija v državi Virgi-nija je naročila posebno letalo, ki se je dvignilo v zrak, da vrže z višine 200 funtov nekega praška, ki baje povzroča dež. Seveda brezuspešno. Prebivalci mesta Carlslone trdijo, da so sušo povzročile radio postaje ler so prosili predsednika lloovverja, naj radio postajo za 60 dni zapre. V Indiani so se pojavile ogromne množice kobilic, ki so uničile vsa polja,
Sprejem Miss Johnsonove
London, 0. avg. AA. Miss Amy .lohnsonova je bila danes predmet pozornosti in slavja, ko se je v izprevodu peljala iz Lanaparka, kjer stanuje, v holel Savoy, kjer so ji na čast priredili obed. V njenem spremstvu je bila v sprevodu cela množica mladega sveta njenih let, ki so se kakorkoli le odlikovali na tem ali onem polju, kakor tudi več pljonirjev letalstva. Zastopani so bili mlad! znanstveniki, umetniki, politiki, literali in športniki, ki so priSI na obed, da počaste nilss Johnsonovo. To revijo mladosti je organiziral veliki londonski ltst »Daily Mailc, čigar ravnatelj je miss Johnsonovi pri obedu izročil ček na 10.000 funtov Sterlingov in zlati pokal, ki si ga je miss Johusouova zaslužila b svojim drznim poletom.	>.
Velika ponverba sovjetskega uradnika
Berlin. 6. avg. A A. Policija Je »rcHrnla glavnega direktorja sovjetske trgovinske agencije »Rus Torgat Samojlova, čes, da je poneveril 20.000 dolarjev (1,130.000 Din). Sninojlov je pouevcrjeni denar porabil za privatne špekulacije. Poziv sovjetske vlade, da se vrne v Moskvo ia i>otoii račun, ie odbil,
Berentfusr pri kralju
Madrid. 6, avgusta. AA. Predsednik španske vlade general Berengiier je odpotoval * snočnim ekspreaom v Santander. Tu ho obisk«! kralja Alfonza. Novinarjem je predsednik španske vlade Izjavil, da nima špecijalne misije in da ne gre za posebne ukrepe, marveč da bo same predložil kru-, lju y podpis dekret o vojaških imcnovMijlh.
Neurje v Gor. Italiji
Milano, 6. avg. p. Nad mestom je snoči ob pol 12 pričelo strašno neurje, ki je trajalo do jutra. Voda je vdrla v kleti in trgovine, Električna napeljava je potrgana, tako da tramvaji niso mogli odpeljati iz remlee.
Ne apel j, 6. avg. p. V provinciji Potenja s« je ob t zjutraj čutil močan potres. Prebivalstvo ie zbežalo na ulice. Škode ni bilo noben*