DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-*» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 4t. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorico itev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 30
Trst - Gorica 29. julija 1955
izhaja vsak petek
Kdo blati Jugoslavijo
»Primorski dnevnik« se je dne
21.	julija obregnil ob nastopanje dr. Josipa, Agneletta v občinskem svetu in seveda tudi ob naš list. Ob zaključku je namreč ugotovil, da namišljeno povezavo dr. Agneletta z italijanskimi vladnimi strankami »še bolj potrjuje pisanje njegovega lista Demokracije, ki nenehno blati slovensko napredno gibanje na Tržaškem, njegove ljudi in še posebno Jugoslavijo.« Takšno pisanje naj bi bilo »v celoti na liniji ljudi, s katerimi se dr. Josip Agneletto v občinskem svetu tako dobro razume.«
Ne bomo na tem mestu pobijali, izmišljenih in zavestno potvorjenih očitkov, s katerimi napada »Primorski dnevnik« dr. Agneletta. Nekaj mora, pač pisrsti, in če ni drugih argumentov, začne igrati fantazija, ki kombinira, kaj naj bi bilo, kako naj bi bilo, da končno le splete nekaj, kar naj vsaij zaslepljeni del javnosti sprejme za morebitno resnico. Pač pa se hočemo nekoliko dotakniti trditev, ki so bile vržene na račun našega Usta in njegovega pisanja. Ze zadnjič snw odgovorili nanje z. nizom. otip-Ijivilh dejstev, toda podobni očitki se tako radi ponavljajo, titovski e-misarjii jih sejejo s takšno vztrajnostjo, da ne bo odveč, če jih osvetlimo tudi z načelne strani.
Iz vsega dosedanjega zadržanja titavcev, pa naj bo to na Tržaškem Koroškem, v domovini ali oddaljeni tujini, povsod izstopa — kol morda edina dosledna linija v njihovi tako vijugasti politiki - dejstvo, da ne prenesejo nobene kritike. Kdor ni z njimi, ni samo proti njim, temveč je izdajalec in obrekovalec domovine, katero so sami vzeli v zakup, s katero se tako rekoč istovetijo.
Nič novega pod soncem! Tako sn v starih časih postopali vsi tirani, tako postopajo v moderni dobi vsi diktatorji. Ko sta Hitler in Mussolini pripravljala svoje vojne pustolovščine, ko je prvi polnil svoji koncentracijska taborišča smrti, so bili tudi za takratno uradno Nemčijo in njene zunanje emisarje iz dajalci vsi, ki s takšno politiko niso soglašali. Doma so vsem zamašili usta, nekdanjim njunim pristašem, v katerih se je oglasil zdrav razum, se ni godilo boljše kot nasprotnikom.
Toda kdo je bil v tistih okolišči nah dejanski zagovornik pravili narodnih koristi, narodne časti in ugleda, kdo je blatil domovino? Ti sti, ki so vodili napačno politika ali tisti, ki so jih kritizirali?
Rezultati, ki so v politiki edine merodajno merilo, ne dopuščajn nobenega dvoma. V obeh omenjenih najnovejših primerih očitno dokazujejo, da so bili v zmoli tisti ki so si prisvajali patent na vso. pamet, ne pa tisti, ki so napadali poteze in obsojali dejanja, ki so bila sad ekstremizma in zaslepljenega samoljubja.
Pa pustimo druge primere in poglejmo kar v domačo hišo naših očitkarjev! Titovci so se pred leti sprli s priznanim očetom in varuhom svetovnega komunizma. Nekatere Stalinove zahteve so se jim pač zdele nesprejemljive in so se uprli. Tudi nanje so letele obtožbe, da so izdajalci, da blatijo ugled komunizma itd. Toda ali so to kaj upoštevali, ko so bili pn-epričani, d(i imajo svoj prav?
Diktatorske klike torej prisvajajo sebi pravico, da lahko mislijo in da zavzemajo stališča, drugim pa je to prepovedano. Prepovedano je njihovim nasprotnikom, pa tudi njihovim lastnim pristašem, čim se oddaljijo od uradnega mnenja. Primer Djilasa in Dedijerja je to jasno pokazal. Tudi tema dvema so očitali, da sta izdajalca, da blatita državo, da sta služabnika kapitalističnega Zahoda in vse drugo. s čemer sicer obkladajo tiste predstavnike lastnih narodnih manjšin, ki imajo svojo glavo, ali politične emigracijo, ki deluje v tujini, da splah ne govorimo o domači »reakciji«, katero trpajo vse, od so-cialno-demokratske levice (kaiter? predstavniki .so se leta 1945 prvi znašli v zaporih) pa tja do skrajne desnice.
Razumemo, da je vase zaljubljenim tcftalitarcem in njihovim slu žabnikom še posebno neprijeten nekdo, ki se oglaša izven dosega njihove moči To so pokazali takoj ob prvih 'tevilkah našega lista. Za usodo našega prvega urednik Slavka Uršiča, še danes ne marajo dati nobenega pojasnila.
Žalostno je res, da se o dotmo vinskih zadevah lahko več ali manj svobodno razpravlja samo v tujini Tudi Djilas je moral dati svojo iz-(Nadaljevanje na 2. strani)
Sadoui ženevske konference
Ženevska konferneca je torej zaključena. Državniki pravijo in časopisje piše, da z uspehom. Eiser,-hower, Eden, Faure' in Bulganin so dosegli načelni sporazum o evropski varnosti in Nemčiji, o razorožitvi ter o razvoj« stikov med Vzhodom in Zahodom.
Smernice za delo zunanjih ministrov, ki -so jih izdali v svojem zaključnem poročilu, govore v svoji prvi to*ki o sklenitvi varnostne pogodbe za Evropo ali vsaj za de! Evrope. Podpisnice naj bi se obvezale, da se za reševanje mednarodnih vprašanj ne bodo poslužile sile,, med Vzhodom in Zahodom pa naj se ustanovi posebno področje, v katerem bi bila razvrstitev vojaških sil odvisna od medsebojnega sporazuma. Rešitev nemškega vprašanja naj bi se izvedla v skladu c, koristmi nemškega naroda in z interesi evropske varnos-ti na osnovi svobodnih volitev v vsej Nemčiji.
Druga točka pravi, da je treb^ za zagotovitev miru in blaginje narodov ustanoviti organizacijo za nadzorstvo in znižanje oborožitve. Prihranjene vire naj bi se uporabilo za miren gospodarski razvoj, dvig blagostanja narodov in pomoč manj razvitim področjem.
Tretja točka se zavzema za zboljšanje stikov med Vzhodom in Zahodom.
To so smernice, po katerih bodi' zunanji ministri štirih velesil nadaljevali delo, ki so -ga v Ženevi začeli njihovi šefi vlad. Pred grožnjo atomskega orožja, glede katerega so vse sile gotove, da ne h< prineslo razdejanja samo eni strani, so v Ženevi skušnji omiliti napetost, za katero je bilo že deset let videti, da vodi k neizogibni vojni. 'Ohranitev miru. je bil glavni cilj, 'ki so ,ga ne tem sestanku imeli državniki.
Ženevska -konferenca glede tega sicer ni prinesla otipljivih in končnih rezultatov. Ti bodo kvečjemu sad 'dolgih in morda težkih pogajanj, toda prebila je led, ustvarilo je vzdušje, v katerem so udeleženci lepo eden drugega trepljali po rami in so naročili svojim ministrom naj v tem duhiu skušajo reševati glavna sporna vprašanja. N** bi bili daleč od resnice, če bi rekli, da je ženevska konferenca v glavnem imela psihološko - propagandni značaj.
V	tem smislu je treba tudi vred notiti njen potek, posebno pa izjave ameriškega predsednika Eisen-howerja. Ce je pri ustvarjanju dobre volje važno, kdo k temu največ prispeva, kdo jo najiskrenejp pokaže, potem je treba ugotoviti, da je predsednik Združenih držav tokrat postavil v senco vse ostale udeležence. Medlem ko je Molotov hotel vztrajati ;pri dvoumnih -izia-vah iz časov hladne vojne, je Ei-senhower presenetil svet s svojo iskrenostjo: ponudil je svobodno letalsko inšpekcijo vsega ozemlja Združenih držav. Sovjeti naj le slikajo ameriška središča atomske industrije, toda v zameno naj dopusti tudi Amerikancem, da na po doben način nadzirajo, da ne bi Sovjeti prekršili morebitnega dogovora o atomskem oboroževanju. Sovjetskim delegatom je dobesedno zastala sapa. Bulganin je samo izjavil, da veruje v Eisenhowerje-vo iskrenost, toda niti namignil ni. ali njegova vlada sprejema ali odklanja postavljeni ,predlog. Raje je molčal. Tudi zaključno poročilo ne
omenja Eisenhovverjevega predloga. Sovjetom, ki so bili doslej vajeni, da so povsod blesteli predvsem s svojo propagando in Picassovim, mirovnimi golobi, je tako važna in otipljiva ponudDa onemogočila, d') bi se igrali z besedami.
Naj iz tega sklepamo, da je Sovjetom »mir« samo na jeziku, medtem ko goj^ v srcu druge misli? Vsaj v tem trenut.ku je težko reči kaj’ takega. Položaj, njihove notranje težave in razmerje sil v svet'i so dejansko takšni, da si vojne ne bi smeli želeti. Zato so ohranili mirno kri tudi potem, ko jiim je Eisenhower e svojim predlogom in sploh z nastopanjem na konferenci vzel iz rok palmovo vejico, zn katero so si doslej domišljali, da imajo nanjo monopol. V Ženevi is zavladalo idilično stanje, upi za bodočnost so dobili vabljive oblike.
Prevladala je torej težnja po miru. 'Njeno uresničenje zahteva seveda žrtve na obeh straneh:	is
Sovjete odstopanje od nadaljnjih o-svajanj in komunističnih infiltracij v področja, ki jih smatrajo zahodne demokracije za svoja, za Zahod pa odstopanje od »osvobodi-tve«. satelitskih držav, priznavanje komunističnega vpliya tam, kjer je ta vpliv trenutno zasidran. Ali je to pametno ali ne, ali ne bosta tem ustvarjeni samo dve' močni -središči, v katerih se bodo nabirale vedno večje sile, dokler ne preskoči usodna iskra, bo pokazala bodočnost. Gotovo je samo, da Zahod upa, da bo komunizem sčasoma --tu se govori o generacijah — izgubil svojo ostrino, tako kot jo je izgubil islam. Prav tako pa upajo Sovjeti, da demokracije ne 'bodo mogle rešiti svojih problemov in
da bodo prej ali slej kot zrelo jabolko padle v roke komunizma. E
dms-tva misli, iskrenosti stremljenj ni ne na eni, ne na drug: strani. Ga pač enostavno ne more biti.
Vazna postavka, katere ni zanemariti in so jo te dni vse premalo omenjali, je tudi razpoloženje za sužnjenih narodov, ki žive dane: pod sovjetskim jarmom. Zahod, ki je ie nekajkrat povedal, da ne misli na njihovo osvoboditev z oboroženo močjo, naj bi se po novem morda odrekel celo razširjanju svobodoljubnih idej povsod tam, kjer bi to ne bilo Sovjetom pogodu? Kaj takega se prav gotovo ne sme zagrešiti, kajti to bi bila usodna napaka, ki bi. prijatelje iz obupa vrgla v naročje sovražniku.
V	središču vsega pa je vprašanje Nemčije in sploh Evrope. Tako zavezniki zahodnih velesil, kakor zavezniki Sovjetske zveze niso zadovoljni, da bi o njihovi usodi na svojo roko odločali samo veliki. Izkušnje iz druge svetovne vojne so pre.trpke. Zeto so prve pokon-ferenčne izjave obiski veljali prav tem zaveznikom. Sovjetska delegacija se je na povratku iz Ženeve ustavila pri svojih vzhodno -nemških prijateljih, katerim je zagotovila, da jih ne bo prodala, A merikanci in Britanci pa so stopi!:' v stike z Adenauerjem.
Ženeva, za katero se ne more reči, da bi v njej odkrito zmagala ena ali druga stranka, kajti utrjevanje miru je bila želja vseh udeležencev ni torej nobena pika, pač ipa začetek novega, nadvse razgibanega razvoja, ki utegne prinesti presenetljivo dobre, za tistega, ki bi ne pazil in bi se dal uspavati, pa tudi trpke sadove.
Komunistične žuijačnosii
2ivčna vojna je tudi komunistični izum, čeprav boljševiška propaganda te svoje’ »pridobitve« ne o-beša na veliki zvon. Po zaključku ženevske konference, ki bo morda ponunila začetek konca živčne volne, ne to odveč, da osvežimo spomine našemu ljudstvu in tudi komunističnim aktivistom in njihovim	sopotnikom obeh kril, ki	so
»zaslužni veterani« tega 7a njih in njihove kariere tako »plodovitega obdobja«.
1 9 4 5	—	Sovjetija je izsilila	mirovne pogodbe, ki	so
»legalizirale« komunistično zasuž-njenje Vzhodne Evrope. Porodile so se priprežniške države pod kremeljsko komando. Severni Korey je rdeča armada vsilila komunistično vladavino.
1 9 4 6 — Sovjetija poskuša poba-sati Perziji deželo	A-
serbeidžan. Združene države preprečijo poizkus. .Sovjetija uspešno onemogoča ureditev nemškega in avstrijskega vprašanja.
1 9 4 7 — Komunisti zanetijo državljansko vojno v Grčiji. Sovjetijr, razširja skomine po dveh turških deželah, Kars in Ar-dahan. Ameriška pomoč Turčiji in Grčiji. Marshallov načrt proti sovjetskemu imperializmu je temeljni kamen za gospodarski preporod Evrope. Ustanovitev STO.
1 9 4 8 — Prelom med Stalinom Titom. Poraz komunizma v grški državljanski vojni. Bolj-ševiki blokirajo Berlin. Bruseljske pogodba ustvarja osnove za evropsko obrambno skupnost. Kremelj dobavlja orožje in municijo Mao Tse - tungu., Razpad kitajske nacionalistične vojske.
Komunisti vabijo begunce
•Sovjetska zveza in priprežniške države so nedavno sprožile novo kampanjo, s katero skušajo privabiti domov čim večje število tistih posameznikov, ki so v ljubezni do demokracije in človeškega dostojanstva poiskali zatočišče na Zahodu. Značilno je, da vodijo to kampanjo vzporedno s svojo mirovno ofenzivo in akcijo za zmanjšanje mednarodne, napetosti. Sovjetski o-blastniki očitno upajo, da bodo politični begunci zdaj mehkejši, ko vidijo, da se komunizem in Zahod pripravljata' na daljše sožitje. Zato skušajo izkoristiti ugodni trenutek, kajti vsaka oseba, ki pride domov, je zanje čisti dobiček. Vsak povratnik pomeni, da se je število prostih nasprotnikov zmanjšalo za eno enoto,, dejstvo, da se ljudje vračajo, pa očitno manjša moralno moč tistih, ki še ostanejo v tujin1, kakor tistih, ki goje doma skrit o-genj odpora.
Po načinu njenega poteka lahko sklepamo, da so kampanjo za povratek v domovino dolgo in temeljito pripravljali. Deloma jo vodi* jo uradni predstavniki prizadetih držav, deloma ;pa sodelujejo v njej zasebniki, posebno svojci, katerim priporočajo naj pišejo beguncem primerna pisma, deloma pa sodelujejo v njej posebne, v ta namen ustanovljene ali že obstoječe dobrodelne in kulturne organizacije.
Oktobra 1954 je bolgarska vlada podaljšala še za eno leto splošne
amnestijo za vse politične begunce, ki bi se vrnili v domovino, v aprilu in maju letošnjega leta so
izdali zakon o podobni amnestiji tudi .na Madžarskem in Češkoslovaškem, 25. junija je nato sledila temu zgledu še romunska vlada. O teh amnestijah se je na dolgo in široko govorilo po radiu, pisalo v tisku, in to ne samo doma. temveč tudi v komunističnih glasilih v tujini. Tako je n. pr. tudi »Unita« 7. junija pisala, da se romunski begunci lahko vrnejo domov do 23. avgusta 1956. leta.
Propagandna trobila
Postopek z begunci, ki se vrnejo domov, je v priprežniških državah približno takšen, kakršnega poznamo iz Jugoslavije. Intervjuja-jo jih na radiu, njihove izjave izidejo v časopisju. Vse je seveda prikrojeno tako, da bi le prišlo do izraza čim večje razočaranje nad Zahodom.
Kakor rečeno, sodeluje pri tem cela vrsta nalašč ustanovljenih organizacij. V vsaki državi je navadno poseben odbor za sprejem povratnikov. V tujini pa imajo svoje podružnice in agenture: sovjetski »Odbor za povratek v domovino«, češkoslovaško »Združenje političnih beguncev za povratek v domovino«, madžarski »Obveščevalni urad svetovne ogrske federacije«, poljski urad za »Povratek v
konference:
PO STOR.EM
zahodni P*eou*i
C*
KONFCRENCC PON0\/£M
&
domovino«. Begunci prejemajo razne letake, brošure in pisma svojcev, v katerih jim razlagajo, kako
so se razmere spremenile.
Diktatura se je samo utrdila
Ce bi bilo vse, kar je v takšnih tiskovinah napisano res, bi vsakdo, ki se ne mara vrniti, storil največjo neumnost. Toda upoštevati je treba, da je glavni ciilj vse akcije samo oslabiti nasprotnike. Komunistična- notranja politika je dejansko ostala takšna kot je bila. Policijska država .ni odpravljena, temveč se je izpopolnila in utrdila.
V	zakonih o amnestijah je polno praznin in pridržkov, tako da se nanje nihče ne more zanesti. Predvsem pa amnestije ne nudijo nikomur jamstva, da bo doma užival svobodo, katera mu je prej manjkala.
Zato za načelne ljudi ni povratka. Vse obljube in mamljenja naletavajo na gluha ušesa*. Drugače je seveda s tistimi, ki so pobegnili samo zato, ker so pričakovali, da jih bo tujina sprejela z odprtimi rokami, da bodo v njej boljše živeli ali pa, ker so se s tem hoteli izogniti kakšni kazni oziroma dolžnosti. Kdor ni odšel v tujino zato, da bi v njej izpolnjeval neko notranje poslanstvo, ker je čutil odpor do komunistične diktature kot takšne, se tu in tam le odloči, da se vrne. Toda stvar svobode z njimi ne izgubi veliko.
Vse dosedanje komunistične akcije, ki so stremele za tem, da bi se jjolitična emigracija sama likvidirala, niso in ne bodo uspele, kajti ljudje, ki niso pobegnili zaradi osebnega ugodja, se ne bodo vrnli.
USPEHI KONFERENCE SO OSTALI ISTI, EDINO POUKA LI SO SE UDELEŽENCI
1 9 4 9 — Kitajski komunisti zavzamejo celotno celinsko zemlje. Podpis Atlantske pogodb?, rvi dotoki ameriške vojaške pomoči Evropi.
1 9 5 0 — Severnokorejski vojašk: napad na Južno Korejo-. Predsednik Truman zapoveduje o-brambo dežele z ameriškimi o-* brambnimi četami. OZN sklene o-brambo Južne Koreje. »Kitajski komunistični prostovoljci« vkorakajo v Severno Korejo. 19 5 1 — Začetek vojne psihoza.
Titovo barantanje z» STO. Washington prepoveduje a* meriška bombardiranja komunističnih oporišč na kitajski strani reke Jalu. Korejska vojna zamrzne. Polom kom. velike ofenzive na Koreji. Sovjetija se upira podpisu mirovne pogodbe • Japonsko.
1 9 5 2 — Korejska vojna se zavlačuje. Komunisti < vsemi silami zavirajo pogajanja. Razvoj Atlant. zveze. Tito in njegovi sistematično rušijo STO, 1 9 5 3 — Zavezniška oporišča v Evropi Si, spopolnjuje* ■o. V Panmunžonu je zaključena korejska vojna. Nad 40.000 komunističnih vojnih ujetnikov, kljub strahotnemu pritisku, ne želi po* v.ratka v domovino pod komunističnim jarmom. Komunistično vojno podipihovanje prodira v Indo-kino.
1 9 5 4 — Berlinska konferenca. O Koreji in Indokini razpravlja ženevska konferenca. Komunistična obstrukcija se nadaljuje, Ir.dokino delijo. Sprejem Zahodne Nemčije v Atlantsko zvezo. Kup* čija " STO perfektna.
1 9 5 5 — Ratifikacija pariških dogovorov. Suverenost Zahodne Nemčije. Kremelj' povezuje priprežnice z varšavskim vojaškim paktom. Spokorniški Stalinovi dediči v Beogradu. Protiusluga: aktivna koeksistenca. Konkurzna masa tržaške titovščne prehaja v last cikorijaške USI. Revolucionarni Videli vozi bicikel. pritiska navzdo'. se klanja navzgor. Sovjetska taktika. boža Avstrijo, da bi zlomila Zahodno Nemčijo. Ženevska konferenca: Propagandno oporišče, kjer »so zahodne sile prvič propagandno potolkle Sovjetijo.
Nadaljevanje eli konec sledi v bodočnosti.
Tito govori
V	Karlovcu je Tito 27. t. m. govoril zlasti o najnovejših ljubimkanjih med jugoslovanskim in sovjetskim komunizmom. Ugotovil je, da na ozemlju ne obstojajo »kapitalistična in imperialistična« oporišča. Tito je pohvalil Sovjete, da so mu črtali dolg 50 milijonov dolarjev. Ni pa povedal po kakšnih cenah -so mu Sovjeti takrat računali surovine, -premog, orožje itd. Tudi ni 'povedal koliko je 'Sovjetom še ostal dolžan. — V nadaljevanju 'je Balkanski pakt odložil v ropotarnico. Z vso komunistično oblastnostjo je zavračal ameriške zahtevke po nadziranju vojaške pomoči. Dejal je, da četudi ameriški zakoni predpisujejo pregled u-porabe ameriške vojaške pomoči s strani ameriških častnikov, se on pomoči lahko tudi odpove. Slaba vest pač! Tudi nadziranja pomoči UNRRE se je svoječasno otepal, da je del lahko'pošiljal Stalinu.
Komunistični obisk Londonu
Britanski premier Anthony Eden je v zbornici povedal, da sta Bulganin in Hruščev sprejela njegov povabilo, da obiščeta Veliko Britanijo spomladi 1956. Zbornica je vest sprejela z velikim navdušenjem. Ob zaključku je Eden dejal: »Mislim, da sta parlament in vsa dežela srečna zaradi tega dogodka, ki bo odstranil medsebojno nezaupanje in zaključil obdobje hladne vojne.«
Fo zgledu hemaiistov
Diktatura,, katero je po prvi svetovni vojni .v Turčiji uvedel Kemal Ataturk, je po drugi svetovni vojni popolnoma demokratično končala. Vlada je dopustila, da jo je o-pozicija na volitvah porazila, ozi* roma ni se na nedemokratičen način uprla, da bi ta poraz preprečila. S tem je Turčija pokazala zrelost, s katero bi se lahko ponašale tudi mnogo naprednejše dežele, ki so prav v drugi svetovni vojni dočakale, da so se nasilne vladavine zrušile šele v pravi kopeli krvi.
Po nedavnih nemirih je zdaj vsak dan -bolj jasno, da se bodo tudi. v Argentini razmere normalizirale. General Peron je izjavil, da je obdobje revolucije zaključeno, da nove socialne pridobitve niso več o-grožene in da se zaradi tega lahko zopet povrne k ustavnosti. Odložil je vodstvo stranke in je ostal samo predsednik Republike. Dodal je tudi, da je to njegovo zadnje pred-sedništvo, ker v bodoče ne bo več kandidiral. Glavni opozicijski stranki so oblasti, dovolile, da bo imela
22.	t. m. veliko javno zborovanje, avgusta pa svoj konigres. Notranji minister, ki je bil najbolj goreč zagovornik ostrega, nastopa proti Cerkvi, je odstopil. Vsekakor sami pozitivni znaki, katere mora vsak zagovornik svobode in demokracije samo pozdraviti.
Ce se bo vse razvijalo kot je napovedano in kot je tudi, edino pametno, potem ne bo Peron dal ti-tovcem samo odlikovanje, temveč tudi lep zgled, pravo lekcijo, kako je ravnati, ko postane jasno, da se je treba umakniti in ko se politik zavž, da je zašel predaleč.
VESTI z GORIŠKE GA
Zgolj Slovenci in demokratje
Slovenska demokratska zveza je, kakor pravi njen naziv, zveza slovenskih demokratov. To pomeni, dl ta zveza sloni na dveh načelih: na slovenstvu na demokraciji in ne more odstopiti niti od prvgea, niti od drugega načela, ker sicer neha biti slovenska in demokratična.
Biti Slovenec pomeni: živeti stoodstotno slovensko, brez pogojev in mešanic. Kot Slovenci se ne moremo in ne smemo vdajati tuji sili, kot so to storili titovci na Koroškem, v Italiji in v Trstu. Kdor se odpove svojemu tudi samo političnemu samostojnemu življenj« ta ni več Slovenec, ker mora ubogati svoje tuje voditelje, se njihovim ukazom pokoravati in jih slepo izvajati ter spoštovati.
Mirovna pogodba in sama itali janska ustava ter mednarodna listina človečanskih pravic nam zagotavljajo pravico, da živimo ko*. Slovenci. Ce nam Italija vseh naših pravic še ne spoštuje in nud: njih uživanje, ni rečeno, da jih v bodočnosti ne bo, ali da se zarad'. teh kršitev moramo po lastni premišljeni odločitvi sami svoji narodnosti odpovedati in čez noč postati nčznatno število v morju tu je organizacije!
Premišljeni
narodni odpadniki
•Primer goriških frontaških narodnih- odpadnikov, ki so se svoji samostojni politični organizaciji odpovedali in utonili v italijanski stranki neodvisnih socialistov ter takoj zatem povabili v Doberdob videmskega zastopnika, teh socialistov, da jim je v slovenski vasi pridigal v italijanščini, zgovorno dokazuje, kakšna usoda čaka vse one Slovence, ki bi slepo sledili pozivu frontaških voditeljev, ki so komunisti in se slovenstvu odpovedujejo, naj pristopijo k italijanskim neodvisnim socialistom in se jim pokorijo!
Nesporno dejstvo je, da še nobena od italijanskih strank ni spre govorila dobre besede v prid Slo vencem v Italiji. Ce so se frontaši morali svoji slovenski politični sa mostojnosti odpovedati, če so hoteli biti z, italijanskimi neodvisnimi socialisti, pomeni, da ti italijanski neodvisni socialisti niso hoteli in ne bodo hoteli Slovencev v Italiji ,zagovarjati in braniti!
Povezani smo
s svojini rodom
Kot Slovenci smo demokratje na ravno povezani s svojim rodom in srčno čutimo z vsemi Slovenci, kjer koli na svetu. Sledimo usodi bratov v matični državi, onih na Koroškem in na Tržašikem ter onih, ki jih je v matični državi vladajoči komunistični režim pognal v begunstvo, y tujino!
Ta naša povezanost je neravna in je tudi zadeva srčne ljubezni do svojih bratov. Je pa tudi zadeva politične vzgoje in morale, ki slehernemu človeku veleva, da živi in čuti a usodo svojih bratov. To
velja za nas Slovence in sploh Jugoslovane, ta velja tudi za vse Italijane, Francoze itd.
Svojim bratom in seveda svoji matični državi želimo samo d bro. samo lep in časten napredek v vsakem oziru; kakor to želimo tud’ državi, v kateri zaradi mirovne pogodbe živimo, in italijanskemu narodu, s katerim delimo del življenjske usode. To nam velevajo srčna in moralna ter politična in socialna vzgoja nas Slovencev, italijanskih državljanov!
Nismo pa in ne moremo biti povezani s komunističnim v matični domovini vladajočim režimom, kakor nismo bili povezani s fašističnim režimom v Italiji, katerega raznarodovalni poltiki do nas Slovencev v Italiji smo se z vso pravico upirali. Prav tako protestiramo proti rimski vladi, ki nas še danes ni po določilu 6. člena ustave zaščitila!
Za svobodo in za pravičnost
Biti proti komunističnemu režimu v Jugoslaviji, ki ne nudi našim bratom osnovnih človečanskih in državljanskih pravic, pomeni biti za svobodo in za pravičnost, prot! samodrštvu, nasilju in brezpravnosti, ki tam vladajo!
Vsak, ki o nas in o našem zadržanju drugače misli in trdi, ta ve-doma in hinavsko laže! Prav zato. ker nenehno poudarjamo slovenstvo, to je svetost narodnega živ-
ljenja in narodne zavednosti, sm€> in ostanemo za dober in častni napredek matične države Jugoslavije tudi v. času trdega komunističnega režima, proti kateremu zavzemamo odklonilno stališče, ki smo ga zgoraj označili, to je smo proti diktat turi in teptanju človečanskih svoboščin in pravic!
Tega pa ne trpimo niti v Italiji sami, ker gre za osnovna načela družabnega življenja, ki veljajo povsod po svetu!
Zato pozivamo vse Slovence v zamejstvu, kjer s svojim nepremišljenim narodnim odpadništvom titovci ogražajo obstoj in razvoj Slovencev, naj se pridružjo nam, slovenskim demokratom, ki mislimo in delujemo pošteno tako na narodnem, kakor na političnem po-prišču!
Vemo, da se mnogi bivši pripad* niki in somišljeniki titovskih organizacij v zamejstvu borijo s svojimi čustvi, potem ko so zadnje čase doživeli še eno razočaranje več, ko so se namreč titovci slovenski politični samostojnosti odpovedali in se spojili 2 neodvisnimi italijanskimi socialisti.
Te Slovence v zamejstvu vabimo, kot bratje Slovenci in demo-kratie, naj se s svojo pametjo u-stavijo ob našem programu; naj dobro pomislijo, ali nas srce in razum sploh kje ločita. In znašli se 'bodo z nami v skupni ljubezni do lastnega rodu, do lastnih bratov!
Ob dvanajsti obletnici
V ponedeljek 25. t. m. je minulo 25 let, odkar je padel fašizem. Dobro se še spominjamo tistega izredno veselega dogodka, ki je bil tudi pi^j viden znak in dokaz, da je 1'ašižem« izgubil vojno.
Navdušeno smo Slovenci, ki smo bili glavna žrtev fašizma, njegov padec pozdravili, saj smo dobra vedeli, da pomeni konec našega preganjanja, čeravno je vojna šla še naprej in smo še marsikaj hudega doživeli in pretrpeli!
Kmalu po 25, juliju 1943 je Ba-doglieva vlada dala izpustiti vse politične- kaznjence, le Slovence je, v kolikor so bili obsojeni zarad' komunizma, obdržala v zaporih. Tudi to dejstvo dokazuje, da so vse Timske vlade bile enako slabo razpoložene napram nam Slovencem. ;
Sramotno p? <e še to: da so povojne vlade dovolile, da fašisti zopet dvigajo glave, čeravno skriti pod drUgim imenom!
Teh porodnih pogreškov ob pre-rojenju italijanske demokracije se nK>ra Italija končnoveljavno 'znebiti!
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 30. t. m. bo zasedal v mestni hiši Pokrajinski odbor. Na dnevnem redu je cela vrsta tekočih vprašanj. Med njimi razne dotacije konzorciju za obrambo proti toči, Zelenemu križu, šolstvu itd. Razpravljali ,bodo tudi o zavarovanju uslužbencev v pokrajinskih bolnišnicah. Ntf dnevnem redu so tudi vprašanja pokojnin.
GOSPODARSTVO)
CEPLJENJE TRT IN DREVESC
Kdor je posadil divje trte odnosno drevesca, jih mora v tem času cepiti, ker je mesec avgust za tako deto najprimernejši čas. Cepiti je dobro v speče oko, to je v popeK, Ki požene seie prihodnje leto.
Za vezanje čepov rabimo »rafijo« ali pa »lastike«, ki jih (ene in druge) po osmih dneh odstranimo in cepljeno oko pomažemo s pet odstotno laztopino prahu Caflaro brez apna. To pa zaradi tega, da se ne razvije bolezen, ki cepljen ■ oko lahko uniči.
Ce se prvo cepljenje ni sponeslo, ga lahko ponovimo in ravnamo kakor gori povedano.
Cepiče pa režemo samo na dobrih in močnih trtah odnosno drevju, kt; ju,m cep.-i ta lastnosti pre-
;i.j.,v.
Divjake hrušk v visokih sončnih legah bomo cepili z vrstami zgodnjih hrušk, kot so češnjevka, Santa Maria, Coscia, Sempetrovka, Vi-ljemovka (vrtulanka), Formentin-ka. Divjake hrušk v globokih in rodovitnih legah bomo cepili pa z bolj pozno zorečimi vrstami, kot so Hardijeva maslenka, Dunajski triumf, dobra Luiza Avranska, Ro-ženka, Kleržd in zimske vrste Pastorka in mačjeglavka.
Isto velja za breskve. V visokih in sončnih legah bomo cepili zgod nje vrste breskev, kot so zgodnja Morettini, Morettini štev. 1, P S, H 6, Charles Ingolf; v drugo lego pa bolj pozne, kot so M 12, I 3. SODHADEM, Pieri 81, Elberta in Halle.
V VINOGRADU:	Opažamo,	da
jagode napada plesnoba. Priporočamo, da kmetje trte takoj požve-plajo s 5-odstotnim bakrenim žveplom ail pa z navadnim žveplom, pomešanim z 10 do 20 odstotki prahu Caffaro. Ponavljamo: ob hudi vročini ne smemo žveplati!
Smrtna kosa
V torek zjutraj 26. t. m. je umrl v Gorici g. Ferdinand Lapanja',,doma iz Slapa ob Idrijci, posestnik in gostilničar, ki se je z ženo in hčerko preselil v Gorico že leta 1944.
Bil je mož dobre volje in poštenega značaja ter vzoren družinski glavar. (Njegovim preostalim sorodnikom, ženi in hčerki ter zetu g. Bogomilu Skrtu in vnukom naše iskreno sožalje.
Obtožba ..Beiiežhe £ete“ |e brezpredmetna
11.
Proti civilnemu slovenskemu ljudstvu v Benečiji, na Primorskem in v Sloveniji ter proti Hrvatom in Črnogorcem, koder je Mussolinijeva vojska hodila., so bili storjeni vne^bovpijoči zločini, ki jih zgodovina ne bo mogla pozabiti!
Pa ne samo Mussolinijeva redn=i vojska, ampak tudi njegove tolpe saloške domišljave republike so ropale, plenile po slovenskih vaseh in morile .slovensko ljudstvo! Kljub temu ni znano, da bi kak državni pravdnik uvedel preiskavo in kazensko postopanje proti njim.
Ta dvojna mera pristojnih organov zgovorno dokazuje, da je u-radno ravnanje e Slovenci v Italiji pristransko ia krivično! Ze samo dejstvo, da je obtožba proti »Beneški četi« sestavljena samo v italijanščini, namesto da b.i bila tudi v slovenščini ker gre za 57 Slovencev, ki jih tirajo na sodišče, kaže, kako oblast s Slovenci v Italiji ravnam Niti ko obtožence na čedad-skem sodišču zaslišujejo, se ti ne morejo braniti v svojem slovenskem materinem jeziku!
Ze večkrat smo se Slovenci v I-taliji potom svojega tiska pritožili, da se nad našim narodom, zlasti v videmski pokrajini, izvaja, rodomor, ker nismo zaščiteni in ker so naši otroci dolžni zahajati v itali-
Bonja proti slovenski šoli u Tržiču
Te dni je »Plccolo« prinesel sklep pokrajinskega odbora italijanskih republikancev proti slovenski šoli v Tržiču. Z izgovorom, da število obiskovalcev te šole pada, zahtevajo, da se šola ukine, češ da j° niti ra časa Avstrije tam ni bilo.
Da število učencev na slovenski išoli v Tržiču pada, je res. Tode vzrok temu je podla šovinistična gonja proti slovenskim šolam in sploh proti Slovencem, ki nas še danes, kljub predpisom ustave vlada ne ščiti. Naši ljudje, katere je fašistični režim preganjal, so še danes podvrženi strahu, ko nas oblast v naših .pravicah ne ščiti, kar se je izgovorno dokazalo prav v Tržiču ob priliki nabora dobrdobskih fantov!
Naj se ukine pa tudi italijanska Sola v Doberdobu
Ugovor italijanskih republikancev, da za časa Avstrije ni bilo slovenske šole v Tržiču in da se ,zato mora odpraviti, bi potemtakem moral veljati tudi za italijansko šolo y Doberdobu, ki je za časa Avstrije ni bilo!
Sklicevanje na šolski zakon, ki zahteva 15 otrok za otvoritev šole, ne velja tudi za ukinitev. Sicer pa vemo, da imajo po Goriškem in Tržaškem, kakor tudi na Triden tinskem v italijanskih šolah mnogo manj kot 15 učencev. Obstojajo prmeri, da so za enega samega (italijanskega učenca imeli ali še ima jo enega .učitelja!—
italijanskih republikancev najlepši primer njihove »upravičenosti« in njihovega »demokratičnega« .ravnanja s Slovenci v Italiji! Upamo, da jim oblastva v. izvajanju sklepa ne bodo sledila in nam Slovencem zaradi njihove zaslepljenosti in škodoželjnosti ne delala krivico!
..Primorshe zdrahe"«
V soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. je tržaško SNG gostovalo J Standrežu z Goldonijevimi »Primorskimi zdrahami« (Le baruff" Chiožzotte) v prevodu in prikro-jenju dr. Mirka Rupla.
Veseloigro so vsi igralci, vsak v svoji pomembni vlogi, odigrali u-metniško dobro in v pravem, živahnem tonu, iza kar jih je številna publika obdarila z zasluženim aplavzom.
Mnenja pa smo, da bi veseloigra lepše in prijetnejše odjeknila, če bi bila v čisti slovenščini, nego pa v tržaškem kontovenlskem narečju. To naše mnenje so nam potrdili tudi razni drugi poslušalci.
Narečje, v katerem je veseloigra .podane, je preveč pomešano s tujkami in ne dobi tistega odjeka in splošnega narodnega izraza, ki ga sicer zasluži! Ali pa bi se prevod moral držati točnega besedila Goldonijevega originala.
Vsekakor je uspeh v Standrežu bil dober. Naše ljudstvo se vneto zanima za oder, kar priča dejstvo, da so bili na obeh predstavah vsi
iNa vsak način predstavlja sklep prostori do zadnjega zasedeni!
janske otroške vrtce in osnovne šole.
'Italija je mednarodni dogovor ze pobijanje tega zločina sprejela in podpisala. Nobeno .italijansko sodišče pa ne preganja tiste, ki rodomor nad našim narodom izvajajo! Raznarodovati pomeni uničevati slovenski rod kot tak:	jezikovno
kulturno itd.
Pobijanje Slovencev je socialno delo!...
w -	.'J-ilil	JitW.il
Ko so pod pritiskom javnega zgražanja bili prisiljeni soditi ijio-rilce vzornega goriškega Slovenca, učitelja Lojzeta Bratuža, so sodniki zapisali v sodbi, da so krivci, ko so Bratužu in njegovim prijateljem vlivali v želodec motorno olje, o-pravljali delo izredne socialne važnosti. Poleg tega je v sodbi zapisano tudi to, da so Bratužu in nj,e-govim prijateljem dali »zdravilo« v obliki 100 - 150 gramov olja, ker so .se d.rznli peti v cerkvi samo slovenske pesmi!
Radi bi vedel, v katerem ital-janskem kraju, kjer živijo tudi Slovenci, pojejo v cerkvi tudi slovenske nabožne pesmi poleg italijanskih!...
Nekdo je s tega mesta nekoč že povedal, da je obramba pred nasiljem naravna pravica človeka, in je tudi navajal drugi člen proglasa francoske revolucionarne skupščine, ki pravi, »da je cilj vsake politične družbe ohranitev naravnih in nepreklicnih prav'c človeka. Te pravice so: svoboda, lastnina, varnost in upiranje tlačenju.«
Da smo Slovenci kot taki v Italiji tlačeni, v kolikor se tiče nespoštovanja naših jezikovnih pravic in sploh trstih človečanskih svoboščin, ki jih ne smemo in ne moremo uživati, je dejstvo, ki ga nihče x>od svetlim soncem ne more zanikati in pobiti!
Človečanske pravice, kot na primer prosta raba materinega jezika v zasebnem ir- javnem življenju, izobraževanje v materinem jeziku i. p., so naravne. Zato 'jih nihče, niti država, niti Cerkev ne smeta' tlačiti!
Italija ima demokratične zakone
Priznavamo, da ima Italija demokratične pisane zakone. Toda teh demokratičnih zakonov napram Slovencem v Italiji ne izvaia! Tako nam še danes ni dala zaščitnega zakona, ki ga je ustavna skup-ščinan v 6. členu ustave zapovedala!
Listine človečanskih pravic in zakona za pobijanje rodomora tu di Italije ne izvaja, čeravno je vlada že leta 1945 slovesno izjavila da bomo uživali prav vse pravice, ki nam kot Slovencem pritičejo, in je videmski prefekt dr. Candolini 18. septembra 1945 poslal nekemu slovenskemu duhovniku v dolini Nadiže pismo štev. 4569/Gab., ki se glasi: »N. E minister za notranje zadeve mi sporoča Vašo pritožbo glede rabe slovenskega jezika.
Zahtevami, da se popolnoma spo-
štuje pravica do kulta slovanske nacionalnosti v okviru italijanskega državnega življenja in v tem smislu bom dal navodila.
Ce pa bi se pojavil še kak specifičen nedostatek, Vas prosim, da mi ga sporočite z navedbo oseb, časa in kraja in jaz bom gotovo nastopil.
Medtem mi je drago zagotoviti Vam, da se vlada živo zanima zn svoboščine slovanskega ljudstva v jiaši državi t,er Vas prosim, da jpra-vilno cenite važnost izjave, ki jo je minulega meseca avgusta v tem oziru vlada izdala.«
Zdaj pa vprašamo: kaj sta vlada in prefekt storila, da se Slovencem v videmski provinci nudijo slovenski otroški vrttfi in slovenske osnovne šole?
Kaj sta vlada in videmski prefekt ukrenila, da se motilci cerkvenega obreda v domačem slovenskem jeziku v Benečiji kaznujejo, ko so ti jeseni lete 1943 nastopili?
Kako sta vlada in videmski prefekt nastopila proti tistim, ki .so v idemski provinci klicali slovenske starše pred sodnika, ker so se po-služili pravice poslati svoje otroke goriške slovenske šole, ker jih tam vlada ni odprla?
Ali sta vlada in videmski prr-fekt ukazala uvesti sodno preiskavo proti .tistim, ki jih tisk obdol-žuje, da nalagajo denarno kazen slovenskim otrokom v italijansk. osnovni šoli .za vsako izgovorjena besedo v svojem materinem jeziku?
Čakamo odgovor na ta vprašanja, da lahko zastavimo še sto drugih!
Hdo blati Jugoslavijo
(Konec s 1. strani)
Kaj pa Garibaldinci?
Obče znano je, da so se tudi italijanski »Garibaldinci« borili v tesni povezavi in v sodelovanju s slovenskimi partizani. Toliko je res, da je bil njihov odred pod vrhovno komando IX. korpusa!
Kako to. da jih državni pravdnik h e' obtožuje veleizdajstva, iredentizma. ropa, umorov in drugih zločinov in iizroči sodišču?
Odgovarjamo kar mi nd,to vprašanje: zato, ker so bili partizani, kot oni od »Beneške čete«. Razlika je saVno v tem, da so ti poslednji Slovetici!
Zato se »Beneška četa« ne sme preganjati, ker je: šlo in gre za redno partizansko edinico, kar smo že povedali! Navedli1 smo tudi 1. člen zakona štev. 96 od 5. aprila 1944, ki odpušča vsako kazen za dejanja, ki so bila storjena v borbi iza osvoboditev domovine pred nemškim okupatorjem!
Člen 2. zakona št. 96 od 5. aprila 1945
Danes izjavljamo, da isti zakon odpušča v drugem členu vso kazen za dejanja, ki jih je kdo storil, če se je po 8. septembru 1943 boril proti nemškemu okupatorju in njegovim pomočnikom, bodisi, da se je horil v vrstah oboroženih enot, bodisi, da je nastopil sam kot vojak ali kot civilist in fe ponnagal izgnati Nemce iz Italije ali iz o-zemlja drugih držav!
Sicer pa drži trditev, da se »Beneška četa« ni v ničemer pregrešila proti kazenskemu zakoniku., ker je ravnala le kot redna partizanska enota in se kot taka borila proti nemškemu okupatorju in njegovim pomočnikom. Zato se »Beneška četa« ne more in ne sme sodno preganjati!
Konec bajke
o „nacionalni“ zvestobi 1
Nastop »Beneške čete«, kar se tiče slovenske partizanske enote in njena skrb za otvoritev slovenske osnovne šole v slovenskih krajih doline Nadiže, potem ko je italijanska vojska kapitulirala, vladn pa. zbežala, dokazuje, da trditev italijanskega tiska in tudi oblasti, da je slovensko ljudstvo v videmski provinci navdahnjeno italijanskega duha in »nacionalno« zvesto, lažna in brezpredmetna.
Tisto ljudstvo je ,z veseljem sprejelo otvoritev slovenskih osnovnih šol! Toliko je res, da se je rimsko vlada tega dejstva zavedala ter leta 1945 .podala znano izjavo, ki jo je videmski prefekt dr. Candolini ponovil z zagotovilom, da se bo kult slovansk? (ne italijanske) nacionalnosti spoštoval!
Zato trdimo, da je slovensko ljudstvo v. videmski pokrajini okrnjeno v svojih pravicah, ker ne uživa človečanskih svoboščin in živi pod stalnim pritiskom italijanskega šovinizma!
Ce pa se bo kazenska razprava proti »Beneški četi« kljub temu. kar smo napisali, vršila, se mora kdo pobrigati, da seznani svet s čisto resinco in na razpravo povabi zastopnike svetovnega tiska, da resnica pronikne v svet!
Mirno sožitje na podlagi enakopravnosti
Slovenci v Italiji želimo mirne ■sožitje z italijanskim narodom, toda na podlagi .pravične enakopravnosti! Italija je res demokratični republika, toda vedeti mora, da smo tudi mi človeška bitja, ki hočemo živeti slovensko kot Slovenci in ne maramo biti raznarodo vani!
Zato naj vlada izda zaščitni za. kon in naj izamaši usta šovinistom vseh. vrst!
javo zastopnikom tujih listov. Toda če je doma svoboda zadilšena, potem pač ni druge izbire. Ce ima nekdo le nekaj vesti, če rfihl je za res pri srcu usoda lastnega naroda, potem ne more in ne sme molčati. V kolikor more, se mora oglasiti, mora opozarjati samoivance. da so na napačni poti, mdra storiti kar je v njegovi mošt;' 'da bi ustavil škodo, ki se dela narodni skupnosti, še pred tem pa odvrnil nevarnost, kateri se jo izpostavlja.
Nehajmo vendar že enkrat istovetiti trenutno oblast z domoviff^ vladajočo partijo z narodom! Ce bi bilo tako, potem bi ena. spjma partija večno vladala, tako kot so si to praivico nekoč prilaščale vladarske hiše. Toda zgodovina dokazuje, da to ni koristno. ^Prav, {zapadi tega je pi'išlo do demokracije, ki omogoča svobodno kritiko in mirno izmenjavo oblasti, Iči je u-pore in krvave zarote nadomestila z volilnimi žarami in listki. V tem je napredek, katerega pa skiišajo udušiti prav takšni, ki si domišljajo, da lahko glasuje, da lahko govori, da lahko piše samo tisti, ki uporablja ta izrazna sredstva zato. da jim kadi, da jih hvali in slavi.
Veliki diktatorji so vkljub svoji polnoletnosti glede tega res podobni otrokom, ki menijo, da so dobri samo tisti ljudje, ki odobravajo vsako njihovo samoglavost. Vse izkušnje pa kažejo da je ravno o-bratno prav. Kritika zares svobodna, ne pa licemerska je potrebna ne samo otrokom, temveč tudi odraslim ljudem. Pa še kako! In to čim višje so, kajti tem usodnejše so posledice vsake njihove napake.
Mi, ki nosimo na sebi že posledice nebroj takšnih njihovih napak, med njimi nekaterih prav težkih, ki vidimo, kako živi in kai . mora prenašati matični ntirod v domovini, ne moremo in ne smemo molčati. Ne zaradi tega, ker bi ° tem uživali v napadanju Jugoslavije in njene oblasti pač pa prav zato, ker želimo tej državi dobro in takšen režim, ki bi bil njej, posebno pa nam, kot zamejskim manjšinam, samo v ponos in zadovoljstvo.
Prav nič nas ne preseneča, niti ne moti, da prizadeti, katerim stopamo pri tem na rep, od časa do časa zacvilijo, pa čeprni) bi raje videli, da bi redkeje cvilili ali celo kričali in bi se toliko prej spametovali.
Asfaltiranje ceste shozi Doberdob
Ker nam je znano, da je naš^žu pan poslal pristojni oblasti vlogo za asfaltirar.O- ceste skozi našo vas in da je prejel pozitiven odgovor, se nam čudno zdi, da z asfaltiranjem niso še pričeli, ko pa je občina z Ronkov to delo že opravila do naše meje.
S tega mesta sc Doberdobci obra čamo na pristojne oblasti s prošnjo, da bi nam našo cesto, ki je de želna. prej ko mogoče asfaltirale. Vedno več avtomobilov namreč drvi skozi našo vas in dvigajo prah ki škodi zdravju!
Pri tem bi še dodali, da bi bilo nujno potrebno asfaltiranje tudi zaradi povečanega' tujskega prometa
IZ SLOVENIJE
KONKURZ ZA INVESTICIJSKA POSOJILA Narodna banka FLRJ je razpisala konkurz za dodelovanje investicijskih posojil in za nabavo ali gradnjo plovnih objektov. Posojila bodo odprta s prihodnjim letom do 1960. leta.
Rok za odplačilo posojil za nakup objektov pomorskega prometa bo trajal do 25 let, za druge pa do 40 let. Investitorji bodo moral.: položiti pri bankah varščino v višini 5 odstotkov od zneska, ki so ga prejeli naposodo.
Zahteve pri tem bodo upoštevane le, če bo zaprošeni znesek presegel višino 20 milijonov dinarjev.
Tovarna pohištva
PRinčič
Tel. 32
K R M I N
Cormons
Samske počitnice
Moj prijatelj Peter je samec s .sedemintridesetimi leti ■ državne službe. Srečal sem ga prejšnjo soboto popoldne na cesti. Pasji dnevi so mu nasuli popra; ves bled je bil .in utrujen.
Dejal mi je: »Sem v težki dilemi.« — »Saj te vendar ne preganja dovoljenje bivanja in tudi otrok nimaš, da bi te oblast žulila, v kakšno šolo jih pošiljaš!« — »Ne, ne. .sem pred dopustom.« — »Dopust! To je vendar najlepši čas človeškega življenja.*'— »Seveda, če bi vedel, ali naj grem na dopust poleti.« —r- »Ali?« — »Ali pozimi. To je, ker me sedaj pesti. Skrbno tehtam prednosti poletnega dopusta in jih postavljam nasproti tehtanju prednosti zimskega dopusta. Nekako v podzavesti se mi' zdi, da bi bilo le bolje zimovanje kot letovanje. To premišljevanje sem in tja mi žre živce. Napačno izbranega dopusta ne popraviš nikdar več v življenju!« Peter se je poslovil s kratkim, živčnim stiskom desnice in z .napetim hrbtom v eno smer in s prav tako' napetim trebuhom v drugo smer ter se potegnil v stransko ulico.
Njegova živčnost me je vznemirjala.; p(gg. nekaj dni'sem ga obiskal na njegovem stanovanju. Bil je še •bolj bled in raztresen kot pred dnevi. Na Petrovi mizi so ležali kupi reklamnih prospektov letovišč, vodičev, voznih redov, zemljevidov. »No, alt si se že odločil za poletje ali zimo?« sem ga pobaral. Odgovoril mi je s slabotnim glasom: »Za letovanje' sem se odločil.,.. vNatančno sem zvedel, da je ultravioletno izžarevanje poleti e den in' polkrat večje kot pozimi — in to je odločilo.« — »No, torej,« sem dejal, »dilema je rešen.« — »Kako vendar?« se je vznemiril. »Letbvahje že, ali kje, kje, kje?« — »Kaj se pravi, kje?« — »V hribih ali 'ob morju? Na jugu ali na severu? Sedaj .me preganjajo šele najtežji problemi in ti praviš, da je dilema fešen.« Jemal je prospekte z foke v roko in buljil vanje kot -bif-lon pred maturo. Odšel sem, ker jč' Peter pozabil, da sem na o-toisku pri njem.
Nekaj dni zatem sem našel Petra v, kavarni. Zelo zdelan se mi je zdel. Potožil se mi je: »Ta neodločnost me je popolnoma vrgla ob tla.«. — »Kaj se še vedno nisi od ločil za hribe ali za morje?« — »To že, v hribe grem zaradi zraka. Ali v kakšni višini naj se ustavim? Med 800 in 2000 metri je vendar ogromna razlika; odločitev pa ima vse leto lahko najtežje posledice.« Vstal je in se počasi izgubil skozi vrata.
,Cez dva dni sem ga spet obiska! doma. »Prišel sem, da ti svetujem glede primerne višine,« sem dejal. »Pravkar sem razgovarjal z izkušenim....« — »Za kraj sem se žc odločil,« me je Peter prekinil. -»Hvala Bogu!« sem vzdihnil. — »Da. da, kraj že!« je siknil razdraženo. »Ali kje naj v mestecu stanujem? Tam je 15 hotelov in pen-zi-j. Ze,24 ur sprašujem. Vsakdo pa mi priporoča nekaj drugega.« Prijel se je za glavo i.n zastokal: »Človek mora znoreti! Naravnost znoreti.«
Odgovoril sem mu: »Poslušaj in ne bodi otročji! Kakšne bistvene razlike pa ,naj bodo med hoteli v istem kraju? Ce ti v enem ne bo všeč, si boš pač poiskal drugega.« Peter me je žalostno pogledal in dejal komaj slišno:	»Prav imaš!
'Zrak bo menda res v vseh hotelih enak. V cenah, prehrani in postrežbi pa tudi :ne 'bo take razlike.« Za-
pustil sem ga pomirjen in v prepričanju, da ga je potna mrzlica končno le zapustila.
Dva dni kasneje sem srečal Borisa, najinega skupnega prijatelja. Dejal mi je: »S Petrom je precej slabo. Priporočil sem mu hotel v nekem gorskem kraju, kjer sem sam preživel počitnice i.n sem bil zelo zadovoljen. Sedaj pa me neprestano bombardira s telefonom. Sprašuje me, ali naj vzame s seboj letne ali zimske pižame. Ali naj pakira tudi smoking ali zadostuje' temna obleka. Kakšno kremo mu mu priporočam za sončenje, in ali naj vzame s seboj tudi termofor. Vedeti hoče, kakšna je povprečna dnevna temperatura. Ali je poštarica poročena. Samske po-štarice so po njegovem precej nezanesljive in v tem slučaju bi pošte ne pošiljali za njim.
Zopet nekaj dni zatem sem odšel k Petru da se pred odhodom od njega poslovim. Našel sem ga v postelji. Zašepetal mi je: »Priprave na počitnice so me popolnoma strle. Zdravnik mi je predpisal o-semtedenski počitek v postelji.«
S samci so pač veliki križi in težave, in s pasjimi dnevi tudi.
S. St.
Živa pokopana doj i I j a
'Skoro bi človek verjel, da sliši stokanje »roparice«, ki s svojim težkim bremenom drsi čez poljsko stezo. Izgledu, kakor da peščenan osa jaha na debeli gosenici, ki jih v okolici Mavhinj letos no žalost ne manjka. Dejansko pa se osa z vsemi svojimi šibkimi silami' s čeljustmi in prednjimi nogami krčevito oprijemlje debelega orjaka In ga vleče' počasi dalje. Ce se rta: naporni poti pojavi zapreka, vleče in dviga- osa svojo žrtev, ki se ne more braniti, čez vse ovire ali pa jo tudi poriva.
Zakaj po debela gosenica dopušča, da jo mnogo manjša ih pre-ščipnjena osa po mili volji mrcvari? P lno večnost to ne more trajati. V resnici, na oni strani steze za ovelim snopom trave odkrijejo* pazovalec majhen prepad. Majhna, črna in okrogla, luknja, proti kateri jezdi zanimiva jahalka na tvojem negibljivem konju. Nenadoma odvrže osa svoje breme, sthukne spretne v luknjo, da se prepriča, ali je tam vse v redu. Kmalu ,se .zopet pojavi na površini. S, svojimi zadnjimi silami končno spravi osg debelo gosenico v skrivališče,,
Nekaj časa vlada v notranjosti popolna tišina. Ko se je osa zopet pojavila na sončni svetlobi, z vso skrbnostjo zadela luknjo s peskom,
„Leteča mesta“
Avstralsko pismo
Poleg številnih normalnih zaposlitev v Avstraliji, kjer smo Slovenci, čeprav raztreseni po vsej obširni celini, našli svojo domovinsko pravico šele po drugi svetovni vojni, se ljudje ukvarjajo s poklici, ki so v domovini neznani.
Avstralske uradne statistike navajajo -med drugim tudi okrog 300 »letečih mest«, ki s-o raztresena po zlatih poljih zahodno-avstralske puščave. Ta naselja, ki štejejo po 50 -4000 glav, menjavajo tudi po dvakrat na teden svoja bivališča. Ce le eden izmed prebivalcev izve, da so zlata najdišča izdatnejša dalje proti zahodu ali severu, je -takoj vse mesto na nogah. Ne selijo pa se samo poklicni iskalci zlata, pač pa tudi hoteli, trgovine, policija, poštar, peki in mesarji — in seveda tudi kinematografi in bari. E-dina ustanova, ki ostaja zvesta staremu bivališču je pokopališče.
Ta mesta predstavljajo posebno gospodarsko pomembnost pri pridobivanju- zlata v Avstraliji. Prebivalci teh mest so v zadnjem letu prispeval polno četrtino celotne avstralske proizvodnje zlata. Tega prispevka je bilo približno kakih 250.000 unč čistega zlata v vrednosti. 9 mi!i;onov dolarjev. Od 11 ti soč avstralskih rudarjev v rudnikih zlata, jih je kar 7 tisoč v Zahodni Avstraliji. Večina jihi živi že po nekaj let v enem izmed števil nih »letečih- mest«.
Kakor rečeno -menjajo ta mesta izredno hitro svoja -bivališča. Tako -hitro celo, da -so pred kratkim pozabili šest rudarjev na dnu 60 metrov globokega rova. Pogostokrat ostane tudi del opreme pri nenadni izselitvi v zapuščenem naselju. Ta predstavlja dobrodošlo gradivo za prebivalce tistih »letečih mest«, ki so se slučajno spustili v bližini s,tar,ih »razvalin«. Tako so v zadnjem letu postavili puščavsko mesto W-iluna. ki šteje že 28 tisoč prebivalcev iz preostankov zapuščenih, mest v okolici.
Prebivalci novega -bivališča si najprej postavijo hiše iz valovite
pločevine ali lesene barake. 2e v nekaj dneh ta provizorij olepšajo uredijo igrišča, predvsem za igranje golfa in travnike. Predpogoj, da ostanejo na mestu, je voda. Navadno je to talna voda-, zato iskalci zlata, ki jim pravij tu prospek torj-i, s čudodelnimi palicami iščejo vodne žile.
Mesto Lavvlers je, štelo še pred kratkim kakih 30 tisoč prebivalcev. Nenadoma pa je izbruhnila stavka rudarjev in že nekaj dni kasneje je ostalo mesto popolnoma zapuščeno. Cez nekaj .tednov so -radovedneži našli y neki kavarni biljard s kroglami in keji. Prav tako je v neki dvorani ostal nedotaknjen klavir. Po me-stu so ostali še •napisi avtobusnih postajališč. Požrešne bele mravlje so se lotile hotela, za katerega so lastniki porabili okrog 200 tisoč dolarjev, da sč ga postavili v. obrat.
V Agnevvu, 90 milj severno od transavstra-lske železniške ’ proge, sta dva postopača zavohala dobro kupčijo In pričela z razprodajo o-preme v tem mestu. Lesene hiše sta prodajala po 25 dolarjev. Celo ulico sta prodala za 100 dolarjev. Posel je uspeval v-se dokler so i-sk-lci zlata hodili skozi mesto. Nenadoma pa je prispela novica, da so odkrili v. čisto drugi smeri nova najdišča zlata i.n oba postopača sta obesedela v svoji starinarni.
Ze večkrat se je dogodilo, da so otroci pri igranju -našli med razvalinami zapuščenega letečega mesta dragulje in zlatnike. V zapuščenem mestu Kookynie plavajo po. umetnem betoniranem jezeru mestnega parka- divje race in gosi, gazele po ga uporabljajo za svoje napajališče.
Iskalcem zlata so se v najnovejšem času pridružili iskalci -ura-na. Nekateri so pri tem že našli veliko srečo, mnogi pa s-o zapravili svoje prihranke in zdravje.
Tako se življenje v tej čudoviti deželi vrti po osiščih, ki v mnogem spominjajo na pionirske čase v Severni Ameriki in na Alas-ki. Za pustolovščino dovolj priložnosti.
ki ga z glavo pariva v odprtino. Ko je tudi to delo opravljeno, razpne osa svoja štiri prozorna krila in izgine v silovitem poletu.
Seveda nam radovednost ne da miru. Previdno vrtamo z nožem in praskamo polnino v luknji in odstranimo pesek. Ozek rov je le nekaj centimetrov dolg, nato pa se razširi v prostorno čumnato. Tam tudi leži »ohromeli konj«, mastna gosenica. Na njenem hrbtu najdemo nalepljeno majhno belo jajčece in sedaj smo tudi že uganili, zakaj se je osa toliko trudila z gosenico. Z jajčecem nam je odkrila svojo pravo namero: gosenica naj bi njenemu otroku, ki bo že kmalu »zlezel iz bube, služila za dojilj«,
Pretkana osa je -ulovila gosenico, jo -umorila in- svojemu zarodu, preskrbela v varnem zaklonišču prvo potrebno prehrano. Bodimo pa previdni pri tem premišljevanju, osa ni neumna žuželka. Kaj pa se mora z gosenico zgoditi ob tej neznosni vročini že v najkrajšem času? Prav isto, kar se dogaja v naši kuhinjski shrambi s svežim mesom že v enem samem dnevu: meso se nam usmrdi, če nimamo hladilnika. S pokvarjenim mesom .pa nimamo kaj početi in osji zarod itud> ne. Naša go-senica pa bo tudi še po nekaj dneh v shrambi pravt tako sveža kot ie v tem -trenutku. Tudi če bi jo izvlekli iz shrambe in jo pustili n,, soncu, bi dolgo trajalo, da bi se pokvarila.
Kako vendar osa konservira gosenico? Soli in- prekajevalni-h naprav gotovo ne pozna, tudi električnih hladilnikov osji rod gotovo še ne pozna. Osa je brihtna. Gosenici je s svojim želom povzročila nekaj »injekcij« v možgane, gosenico je narkotizirala. Z narkozo je gosenica postala nepremična -in tudi braniti se ni mogla, ostala pa je živa in .zato se tudi pokvariti ne more. Ko se bo iz jajčeca izlegla ličinka, .bo gosenic-o živo pojedla, ne da bi se gosenica tega sploh zavedla, saj leži tu pred nami kakor kloroformiran človek na operacijski mlizi.	M.	Sk.
Pism o izBraziliie
Dne 28. maja je v S. Paulu umrl eden izmed najmarkantnejših 'Slovencev v prekomorski tujini, c. Franc Paternost.
Pokojni se je rodil v Danah pri 'Starem trgu 1. 1891. Po dovršeni osnovni šoli je študiral in dokončal klasično gimnazijo v Ljubljani.
V prvi svetovni vojni je bil mobiliziran k 97. tržaškemu polku, ki je postal znan po tem, da je korporativno prešel n-a ruski fronti k Rusom. Pokojnika osebno niso poslali na fronto, temveč je bil prestavljen k primorskemu bataljonu v Pulj, v takratno glavno oporišče avstrijske cesarske vojne mornarice. Večkrat je pripovedoval v družbi, kakšno veliko jugoslovansko navdušenje je bilo med moštvom, sestavljenim predvsem iz Slovencev. Hrvatov in- Cehov.
Nekaj let po končani vojni je odšel v Brazilijo, kjer so že prebivali nekateri člani očetove družine. Takoj po prihodu je odšel v notranjost države Sa-o Paula, v kraj Rio Preto. Takratni »interior« je bil še popolnoma neraziskana dežela. S pristno slovensko delavnostjo se je vrgel na delo kolonizacije.
IS svojim svakom, znanim- bra-ziljsikm pionirjem g. Feliciano Sa1-les Cunha, sta ustanovila družbo »Melhoramentos RIO PRETO«, ki si je nadela nalogo odpreti in kolonizirati ogromno še neobljudeno ozemlje. Ta družba sama je zgradila preko 3 tisoč km cest, ki so bile njena last — imela je lasfna prevozna sredstva, stroje in poslopja. Lahko trdimo, da smo tudi Slo ven-ci z njim in tistimi, ki so delo nadaljevali kot fazenderji, doprinesli svoj delež h gospodarskemu in s tem splošnemu napredku Brazilije.
Ko je leta 1930 začela velika gospodarska kriza, je pok. Paternost prišel v mesto S. Paulo. 'Prevzel je perceliranje in prodajo zemljišč.
V tedanjem predmestju, imenovanem Noinho Vel-ho (Stari mlin), je pa-rceliral preko 1400 kvadr. km golega ozemlja, na katerem stoj: danes cvetoči del mesta S. Paula s
Človeške podmornice
V Italiji živi danes okrog 250 -tisoč ljudi pod napačnim imenom, prav toliko jih -je t-udi v Zahodni Nemčiji. Tem ljudem pravijo podmornice. Številke podmornic so se po končani -vojni močno znižale. V letih 1945 - 46 jih j-e bilo v Franciji nad 200 tisoč, y Italiji 400 tisoč, v Nemčiji nad pol -milijona, v Španiji 250 tisoč. Vojna in zasedba, .vse to je mnoge napotilo, da so se skrili pod tujim imen-om. Predvsem so to bili sodelavci sovražnika, ujetniki iz ujetniškib taborišč, židovski begunci itd.
Meseca aprila leta 1946 -so ameriške zasedbene oblasti v. Monako-vem nenadoma preiskale nekaj stanovanjskih blokov. Od 1600 oseb so jih našli 1050, to je 65 od sto takih-, ki so bili v posesti ponarejenih izkaznic. Končno s-o ugotovili med njimi 480 nekdanjih nacistov. 300 nekdanjih kolaboracionistov iz Madžarske, Romunije, Francije, I-talje, Jugoslavije itd. Med njimi je bilo 70 ubežnikov iz zavezniških armad. Končno so našli 140 po sili zavlečenih oseb, zapuščenih otrok in postopačev. Danes so skoro vsi nacisti že spet vključeni v nemško skupnost, isto velja za- italijanske fašiste. V Nemčij-i smatrajo, da je med »podmornicami« veliko število komunističnih agentov in beguncev iz Vzhoda.
Istega izvore so ljudje s ponarejenimi dokumenti v Franciji. V Francijo ni težko priti. Težko si tudi ni preskrbeti izkaznico nekega domačina- a-li si jo »izposoditi«. Ce takega kršitelja ujamejo, ni nobena velika nesreča, ker ga kvečjemu kaznujejo z majhno policijsko globo. V Franciji je še vedno znatno število ubežnikov zave-zni-ških armad, prav tako pa t-udi ve liko število kolaboracionistov.
Od 5000 »podmornic« v Veliki Britan-iji je približno tretjina ubež nikov ameriške armade, tretjina je aziatov, ostali so pa Evropejci iz raznih držav.
V Združenih državah cenijo število »podmornic« na pol milijona V Aziji jih ima največ Južna Ko reja, -med njimi je veliko ubežnikov, komunističnih agentov in pobeglih zapornikov.
V Zahodni Evropi je- nad milijon' ljudi 's ponarejenimi listinami pra-v toliko jih j-e tudi v Aziji, v Severni in Južni Ameriki j-ih je od 700 do 800 tisoč, v Afriki 100 150 tisoč. Skupno je -torej takih »podmornic« okoli tri milijone. V tem število pa seveda niso upošte-te »podmornice« za železno zaveso Poznavalci razmer pa smatrajo, da jih je tam relativno več kakor pa. na Zahodu.
preko 20.000 prebivalci. Ta del je najprej dobil svojo župnijo in svojo oerkev! Tudi lepa cerkev sv. Vincencija Pavelskega je bila zgrajena z njegovo veliko podporo in pomočjo. Zanimivo je omeniti, da je n-ovourejenim ulicam in cestam dajal imena -po slovenskih rekah in rečicah. Tako so tam: Rua Drava, Rua Dravinha, Rua Sava, “iRua -Savin-ha itd. Negovo delo se je sedaj usmerilo tudi v skrb za rojake, kjer jih je bilo precej. Zbral -jih je skupaj in ustanovil prvo slovensko društvo v Braziliji, imenovano »Primorje«. V tistem času so bili predvsem prinforski Slovenci, ki so prihajali sem. Kasneje so ustanovili še novo društvo, v katerem so bili tudi Hrvatje in so ga imenovali »Jugoslovansko podporno združenje«. Imeli in nadeli, so si ogromne' naloge kakor: popolno bolniško zavarovanje članov, brezplačno zdravniško pomoč, j-uridič-no pomoč pri oblasteh, sestavo izseljenskega katastra, ustanovitev slovenske' šole, ustanovitev knjižnice, iz-'ajo slovenskega- časopisa in letnega almanaha. Društvo je tudi bilo’ poluradno zastopstvo kraljevine Jugoslavije, dokler ni prišel prvi jugoslovanski konzul v Brazilijo.
Pokojni Paternost je osebno še naprej pomagal in vodil Slovence. Bil je dopisnik in referent Rafaelove družbe v Ljubljani in si stalno dopisoval z g. p. * Kazimirjem Zakrajškom.
V dom g. Paternosta so že od nekdaj prihajali slovenslti listi in knjige. Pri n-jem si našel lepo knjižnico, v kateri ima cek>‘vezane -letnike »Ilustriranega Slovenca«, dokaz, kako je spoštoval .slovansko domovino in besedo.
Skoro vsi sedaj izhajajoči -slavonski izseljenski listi so prihaja!: v njegov vzorni dom. Rad je podpiral slovenski izseljenski -tiski Ni se izgovarjal, vedno je dejal: le kar pošljite, ne pozabite računa!
Pokojn-i g. Franc Paternost pa še v nečem silno nadkriljuje1 ostale staronaseljence. V čas-u, ko je komunistična propaganda z vso per-fid-nostjo in surovostjo -blatila slovenske protikomunistične borce, ji ni verjel in ni nasedel. Kasneje, ko so začeli -prihajati prvi sloven ski novonaseljenci v Brazilijo, je imel za nje vedno odprt dom in dobro besedo. Razumel jih je, ker je bil pameten, pomagal jim je, ker je bil dober, ni nasedal komunistični propagandi, -ker je bil res inte-ligent.
Pokojnik j-e bil res srčno dober in -bo ostal nepozaben po svojih dobrih delih, nepozaben v spominu vseh, ki so ga poznali. Zaključil je -svojo življenjsko pot častno in vzgle-dno!	"	I.	Cah.
IIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIHIlIlllllllllllllllllHIIIUIIItlligillll
POD ČRTO
NAŠI ŠOLARJI
Vsako leto cepne v peti razred po kak novinec. Navadno se novinci v začetku držijo -bolj osamljeni, Učitelj je lansko trojico novincev klical po vrsti in iza-pisoval imena, kje stanujejo in poklic očeta. Kot tretji je prišel na- vrsto dolgin s šopom rdečih las na čelu. V klopi se je zvijal naprej in na-za-j. P,red njim je Jure povedal, da je njegov oče pismonoša; oče onega prvega pa je krojač.
»Torej, Tone Cotič si ti? In stanuješ na Zgoniški cesti 14 pri te -ti,« je spraševal učitelj in ga pri tem ostro pogledal, da- bi mu izvil resnico z jezi-ka-.
»In kaj je-tvoj oče?«
»Krotilec živali,« je. samozavestno odgovoril Tone Cotič. Ves razred -se je. z začudenjem in občudovanjem obrnil proti njemu. Ce bi deja-1: moj oče je kitajski cesar, bi razred- gotovo ne bil bolj presenečen.
* * *
Krotilčev sin Tone je sedaj že nekaj mesecev pohajal -šolo in vsi so ga radi imeli. Računske naloge in slovensko spi-sje so pridno prepisovali od njega. Nikogar ni ovajal. Bil je -talentir-n paglavec.
»Kaj dresira -tvoj oče tudi -bele
medvede?« je poizvedoval Matij-ček. »Ne sprašuj tako neumno,« ga je zavrnil eden izmed vsakdanjih pretepačev. »Kaj s-i že kdaj videl človeka, -ki ga je lev raztrgal, da ■bi -se potepal?«
Seveda je Tonetov oče že obšel ves svet. »Kje pa je sedaj? Sem že pozabil,« je silil Franko, ki so mu pravili »žakljiček«, ker -je bil tako zalit. HvaJi-l se je, da je njegov o če -kapitan ali -nekaj podobnega. Vsekakor je bil vedno na vodi ali v vodi.
»Sedaj je moj oče na Turškem,« je pojasnil Tone. »S svojimi levi seveda. Vsak izmed levov skače skozi obroč. To pa nii nič posebnega. Levi mojega očeta skačejo sedaj skozi goreče obroče, ki so obešeni na vrveh.«
Tone sa-m je i-zg-ledal kot mlad lev s svojo rdečo grivo in bles-ke-tajočimi svetlimi očmi.
»Potem pa se vrvi vnamejo, če so na njih obešeni goreči obroči.« je ugovarjal eden izmed fantalinov. Žakljiček mu je -s kazalcem potrkal po čelu. »Glej, da se ti tu notri ne vname -slama. Kaj še nikoli nisi videl železnih vrvi, butec?«
Res je bilo čudovito imeti v svoji sredi Toneta. In še bolj čudovito je bilo, da je -bil doma iz Kolu-d-rovice. Ce bi bil doma iz Bengalije, se ne bi prav nič čudili.
»Kaj boš tudi ti enkrat krotilec
živali, Tone?« Tone se je ponovno vzravnal. »Razumljivo. Najprej pa moram končati še strokovno šolo. je dejal moj oče. Potem — «
»Potrebno je samo malo korajže,« je pripom-ml žakljiček, -ki , bo . šel tudi na morje kot njegov oče. »I--mam korajžo, da bi šel v Avstralijo in tudi z morskimi -roparji bi se spoprijel, če bi bilo treba,.«
Eden izmed pobalinov se je u-gri-znil v ustnico. »Ti ne bi Avstralije nikoli našel. Na zemljevidu- si brskal okrog Spani-je, ko te- je uči? telj spraševal po Avstraliji.«
* * *
Stara Genovefa, ki je šivala pri Zakljičkovi materi, je hila tudi iz Koludrovice. Sivankarice imajo poseben nos in vse izvohajo. Stara Genovefa pa j-e imela nos kot psica lovskega čuvaja. Jemala je mero Zaključku okrog vratu, čez trebuh in za dolžino rokavov. To o-pravilo pa se Zakljičku n-ikoli ni dopadlo. Medtem ko je Genovefa s centimetrskim trakom otepala po zalitih Zakljičkovih bedrih, je izvlekla iiz -njega sto skrivnosti. In -teko je prišla na- dan tudi skrivnost Tonetovega krotilca. Genovefa ga je -poznala. Poznala je tudi njegovega očeta, ki seveda obhodi dosti sveta s svojimi živalmi. Vendar ne tako, kakor je pripovedoval Tone. Nezaslišana stvar je prišla na dan. va-m rečem!
Naslednjega dne je Žakljiček pre-
cej redkobesedno stopical s svojim prijateljem Tonetom iz šole proti domu. »Kaj se kaj -bojiš zaradi spričevala?« ga je spraševal Tone. Danes so dobili spričevala.
»Pusti me na miru,« je zagodrnjal Zakl-jiček. Ko sta šla čez potok v Hribu Žakljiček ni pljunil v umaizano vodo. Njegova molčečnost je Toneta jezila. »Zakaj danes nisi pljunil v potok? Morda zato, ker ga mora tvoj oče čistiti, kaj?« ‘vTone je namreč že pred časom nekje iztaknil, da Zakljičkov oče ni kapitan ali -nekaj- podobnega, pač pa čistilec kanalov in potokov. O tem pa je skrbno molčal, danes pa ga je zasrbel jezik in je zblek-nil.
V naslednjem trenutku, pa je tudi že imel Zakljičkovo pest na no-s-u. »Ti i-n tvoj -oče. ki je krotilec,« je s-opihal Žakljiček in pes-til Toneta-. »Vem vse, v Mavhinjah je za pastirja, odkar ni drugega dela. Krave in telice kroti, ne pa leve-, ki skačejo skozi goreče obroče. In tudi na Turškem ga ni, pač na gmajni.«
Spoprijela sta se kot dva stekla, psa. Enkrat je -bil Žakljiček na vrhu, drugič pa Tone. Iz obeh nosov je curljala kri. Zakljičkove- hlače ■so počile na najbolj -nerodnem mestu.
Mirno j-e prišel Čerin-. Nekaj časa je opazoval -pretep. Sam ima doma -t-ri bubce in tudi -ti niso svet-
niki. Končno je oba petelina razdvojil. Krotilca Toneta je držal z levico, Zakljička z desnico. »No, zaenkrat imata dovolj? Zakaj pr je šlo danes?«
Pogledoval je zdaj enega, zdaj drugega. »No, bo kaj? Zakaj sta se danes stepla?« — »Za nič!« sta iz-bleknila kar soglasno. Ni ju nit: zapisal, kar je pri Čerinih in ostalih številnih stražnikih pri nas nekaj -nenavadnega. Ta je bil sam oče, zato ju je izpustil.
* * *
Krotilec Tone, katerega oče je bil pastir, in Žakljiček, katerega oče še ni prestopil parnika, sta molče korakala in jeza se je počasi i-zkadila. »Nisva mu povedala,« je prvi -besedo izustil Zak-ljiček »Niti če bi naju zapisal in odpeljal, bi mu ne povedala,« je dostavil Tone.
Nasproti tujcu sta se postavila vzajemno kot zadnja plat in sraj ■ ca. Saj sta si bila vendar resnična prijatelja. Ko sta se do dobrega z-r-va-la, je bi-l-o zopet vse v redu. Zgolj spričevalo je še -žulilo oba. »Zate je lahko, tvoj oče je v Mav-hin-jah, moj pa pride opoldne domov,« je godrnjal Žakljiček.
»Le -nobene nevoščljivosti, moja teta ima dlani kot medvedje šape.« je zacvilil Tone.
Pa še pravijo, da je današnja mladi,na brez fantazije in možatosti! '	P	epi Grintni
OD TU IN TAM
Belgijska kriminalna policija po-sipti ob večernih urah po bankah, velikih trgovskilt hišah in zlatarnah posebne radioaktivne ploščice. Ce na tako ploščico stopi vlomilec, ostajajo čevlji polne štiri mesece radioaktivni in jih z Geigerjem lahko izsledijo.	,,
* * *,
Ze polnih trideset let obiskuj2 danes 84-le.tna gospa A. C. Campbell londonski živalski vrt. Stara gospa se je z nekaterimi opicami tako spoprijateljila, da njen ljubljenec šimpanz Joey ob vsakem njenem prihodu takoj skoči na njen voziček, ker je gospa hroma, jo tesno objame in ljubkuje. Medtem pa druga opica, orangutan Anabel. njen voziček poriva. Ko je pred. kratkim stara gospa zbolela in ni mogla v vrt, so štiri opice progla sile gladovno stavko. Ko so staro gospo o tem obvestili, se je njeno zdravje čez noč izboljšalo in njena‘ prva pot je bila v. živalski vrt k svojim ljubljencem.
« • *
Italijanska policija smatra, da je prišla na sledp kam je izginilo v zadnjih letih okrog 400 otrok iz trasi Valvori pri Neaplju. Najbrž so otroke »prodali« ali pa jih dali »v najem«. V Benetkah je policija namreč izsledila malega Gina Gal-Ione, ki je na seznamu pogrešanih otrok iz Valvorija. Gino je bil v družbi nekega 25-letnega moža, ki se je izdajal za otrokovega očeta. Po deželi in mestih je igral akor-deon, in Gino je moral zanj beračiti. Policija^ domneva, da so starši pogrešanih otrok v Valvoriju otroke »razposodili« raznim pustolovcem. Za te pustolovce otroci beračijo, zato pa berači staršem plačujejo določeno odškodnino.
• » •
V mnogih deželah se je udomačila navada, da policija pri prometnih prekrških kar na licu mesta vnovči globo pri motoriziranemu prekršitelju. To navado so u-peljali tudi pri nas. S tem so sv. birokraciji odvzeli nekaj dela, pre-stopniku pa prihranili sitnosti. Na Finskem, so še bolj iznajdljivi. Motorizirane prekršitelje prometnih predpisov ne kaznujejo z globo, pač pa morajo po višini prestopka pomagati pri gradnji cest.
T
S T I
V E
R
s
Stoletnica šole v Borštu
■Poleti leta 1855 se je zaključilo prvo. šolsko leto priznane »vsakdanje« šole v Borštu. Kakor vsaka takratna šola, je tudi borštanska šla skozi dobo prostovoljne pobude duhovnikov.
Zasebnik domačin in poznejši župnik v Lovračicah pri Dalijah, Simon Marec, je ž& leta 1827 »poučeval otroke in deloma tudi odrasle v branju in pisavi, kar pričuje letnica! neke molitvene knjige (mašne bukvice), na kojo so se bili naročili po Marčevem nagovoru oni, ki so znali čitati. V knjigi so zaznamovana tudi imena naročnikov..«
Tak je bil začetek borštanske šole, kakor je po ustnem izročilu napisal leta 1866 učitelj Preložnlk. Nekatere družine so pošiljale svoje otroke v redne šole deloma v Bezovico, Dolino, nekateri so se šolali celo v Postojni. Po šolsk: kroniki izvemo, da se je obrnilo na bolje, ko je bil imenovan kaplan v Borštu č. g. Luka Čadež. »Ker je ta mož radi zaslug, posebno na šolskem poprišču, med tukajšnjim narodom še vedno v dobrem spominu, naj mu bode posvečenih v trajni spomin tudi tukaj nekoliko vrstic. C. g. Luka Čadež je bil Gorenjec iz Poljan pri Škofji Loki; v Boršt pa je došel 4. aprila 1839. let" kjer je bival do svoje smrti, t. j. do 117. sept. 1859, -tedaj čez 20 let. Do poučevanja in sploh do ljudskega napredka je moral i-■meti mnogo veselja, to kaže njegovo vztrajno prizadevanje.
Dalj časa, celo množico let se je trudil blagi šolnik brezplačno, kajti oblastnije niso priznavale samostojne šole v Borštu. Sele v cerkvenih računih tukajšnje du-hovnije za leto 1854 ,se najde duhovniku - učitelju v letno plačo določena vsota 50 gl. — Pokojni škof tržaško-koprski mil. g. dr. Jernej Legat (1846 - 1875), ki ima za po-vzdigo ljudskega šolstva mnogo zaslug, določil je bil namreč z dekretom, da se izplačuje učitelju letna plača iz cerkvenega premoženja.
Leta 1859 je ta blagi mož hudo obolel; podal sa ie bil iskat si zdravja y tržaško bolnišnico, kjer ga pa ni našel, marveč, v občo žalost svojim občanom preminul dne 17. sept. istega leta. Njegovi ostanki počivajo na tukajšnjem pokopališču.
V spomin zaslužnemu možu mora se še omeniti, da njegov vplivna mladino in starše ni bil brezuspešen. Ravno iz njegove dobe i-mamo še dandanes nekatere može, tukajšnje domačine, ki zavzemajo odlična mesta. Teko n. pr. mil. g. dr. Ivan Nep. Glavina, škof tržaško-koprski; potenj g. g. Luka Žerjal, upokojeni profesor c. k. terezijanske akademije na Dunaju, in Josip Kosmač, višji c. k. finančni uradnik y Trstu.
O prvem njegovem nasledniku č. g. -Martinu Vodir-ju pripovedujejo vaščani, da je bil vzoren duhovnik
in učitelj. Gosp. Volčič ni poučeval (1862), g. Hočevar tudi le malo (1862 - 65); Okoren pa je bil večinoma bolehen (1866-67).
Po g. Jakob Lebenovem skoro enoletnim učiteljevanju ni bilo šolskega pouka skoro celo leto. Sele dne 1. nov. 1868 je bil nastopil prvi, svetni učitelj g. Franc Sijaneč, kojega je bila sprejela občina ko! učitelja in organista z letno plačo 200 gl. in prostim stanovanjem. Njemu je nasledoval izkušen šolnik č. g. Alojzij Pavli.«
Pavli si je veliko prizadeval za šolski pouk, zaradi tega in za druge usluge je prejel odlikovanje zlatega križa. Leta 1882 se je Pavle odpovedal službovanju. S tern letom so šolske oblasti imenovale rednega .učitelja Valentina P-relož-nika ter priznale borštansko šolo za redno šolo.
V šolskem letu 1883 - 84 je bilo šoloobveznih otrok 105, -in sicer 81 v vsakdanjski in 24 v nadaljeva,-nem tečaj-u. Število učencev se je zvišalo naslednje leto na 111 učencev.
Po Preložniku, ki je odšel 1. 1889, je poučeval Ivan Perko. Ta mi i-mel obstanka. Leta 1892 je v Borštu Ferdo Breitschoff, leta 1896 pride Vinko Tubec, leta 1899 pa Rudolf Gross do leta 1902, nato Anton Urbančič. Urbančič je kljub nasprotstvu veliko napravil .za boršt ans,ko šolo.
V šolskem letu 1906 - 7 sta prvič dva učitelja v Borštu; Ludov-ik Žerjav in Gizela Bellinguer. Naslednje leto pa Kristijan Bogateč
in Štefanija Ceh-Kljun. Sedaj sta-nješole po-stane normalno. Od časa do časa so bile še spremembe; poučevali so:	Ivančič Alme, Franc
Košutnik, Jožef Jakopec, Fran Venturini, Ernest Švara do dobe, ko je bila nasilno iztrgana slovenska beseda iz tistih učilnic, ki so jih dogradili domačini s svojimi žrtvami.
Ponovno je pognala svoje brstje iz starih korenin- borštanska šola leta- 1943 po zaslugi č. g. župnika Franca Malalana, gdč. Petaros Zdenke, poštne uradnice iz Boršta, in Zahar Pepce.
S prihodnjim letom bo borštanska šola številčno najmočnejša šola v Bregu. Višji šolski nadzornik, preden odide na zasluženi pokoi, naj poskrbi, da se bo uresničila obljuba za četrto učno moč. Učencev bo 65!
1855	1955
Stoletnica šole
v Borštu
Bivši učenci priredijo dne 31. julija ob 16.30 v Borštu v Hribenci
PROSLAVO 100 - letnice ustanovitve šole.
-Govorila bosta gg. učitelj Stanko Škrinjar in župnik Fr. Malalan. — Nastopili bodo pevski zbori, folklorna skupina iz Brega in domača godba.
TRŽAŠKI PREPIHI
Pretipana vnema tov. Fuplana
V Zgoniku se že nad leto časa pridno uveljavlja in udejstvuje dramska skupina mladih in nadarjenih igralcev, ki se nem je po zaslugi požrtvovalne učiteljske dvojice Lupinčevih že večkra-t uspešno predstavila in ki nam tudi za bodočo jesen obeta kako prijetno presenečenje. Trenutno pa ima ista skupina v načrtu koristno ekskurzijo po slovenski Koroški, kjer na merava — po vsej verjetnosti — tudi nastopiti in svojim koroškim bratom izpričati svojo ljubezen dc slovenske besede in kulture, ki nas — mimo vseh meja in pregrad — združuje v eno samo narodno, družinsko skupnost.
Pri vsem tem bi se marsikomu zdelo kar neverjetno kak-o si neka določena politična skupinica narodnih in političnih -brodolomcev more nad požrtvovalnostjo naših učiteljev in	prizadevnostjo mladine
tako nesramno ustvarjati svoj monopol in	neupravičeno zbirati . .
politični kapital. In vendar je to gola resnica.
-Plačani	(ali udarniški?) kurir
glasila »Unione socialista indipen-dente« - alias komunističnega »Primorskega dnevnika« vsaj enkrat tedensko ublaži vso zapadno tržaško okolico, da skuša tako zaman povezati strgane niti med našim življenjem	in peščico izkoreninje-
nih — slučajno slovensko govorečih pripadnikov tuje stranke, oziroma strančice (USI) ter na ramenih 17 milijonov izstradanih bra-
onkraj Fernetičev udobno ži- I njegovih posojilih in glasovanju v
..flotii list** in posojilo RCEfiHT
Danes že vrabci čivkajo po strehah, da je prišel 1. 1950 dr. Besednjak iz Beograda v Trst ne samo s potnim listom jugoslovanske vlade, ampak tudi s ločnimi navodili, da mora na Tržaškem- in Goriškem razbiti slovenske demokratične antikomunist ične organizacije. Ko mu je uspelo razgnati Slovensko krščansko socialno zvezo«, je pričel izdajati svoj- »Novi list«. Ta lis-t, ki se kaže ,na videz Slovencem kot nedolžno nadstrankarsko jagnje in se je doslej izogibal polemikam, is vendar svoje pisanje usmerjal dosledno v. zagovarjanje in opravičevanje komunistične politike beograjskega režima in je z dr.. Besednjakom kumoval pripravam Beograda za razbitje Svobodnega tržaškega ozemlja.
V številki od 21. julija je »Novi list« prinesel farizejsko zvit napad na dr. Agneletta, vsled česar je ta poslal popravek, ki ga v celoti objavljamo, da bo slovenska javnost vedela, da tudi »Novi list« -trobi v isti rog s komunistični časopisi, ko gre za napade na demokratično gibanje in na njegove predstavnike. Evo popravek:
Za moralno obnovo
V 27. številki »Demokracije« sem či-tal članek, ki govori o nekem Chessmanu, obsojenem na smrt zaradi številnih zločinov, Sam Chess-man -trdi, da človek nima pravice -odločati o življenju in smrti soljudi in menim, da. je nekaj teh obsojenčevih trditev popolnoma pravilnih. Ce je Chessman prišel do svojih zaključkov s tem, da se -je opiral na naravni zakon, potem ima deloma prav.
Danes je človek naravni zakon skoro pbvsod zavrgel in poteptal. Ne zdi se mu več primeren za nove prilike. Trenutno je človek zavzel položaj n-ad sočlovekom ter se iizdatno poslužuje tega, da lahko čim bolj izkoristi to svojo oblast. Povsod po svetu je nastal tak položaj. Dan za dnem prihajajo vesti izza »železne zavese«, kako kopica ljudi izrablja svoje podložne. A to jim še ni zadosti. Hoteli bi zasužnjiti ves svet. V. to svr-ho se poslužujejo ogromne .propagande, vseh mogočih sredstev, da bi človeštvo postalo slepo i-n poslušno o-rodje malega števila ljudi. Ta kopica se ne straši nobenih žrtev, še tako nečloveških množičnih likvidacij, in zasužnjenja narodov.
Ti ljudje v -resnici odločajo v vsem in o vsem. Postavijo zakone in z njimi kaznujejo zločine in dobra dela, morijo razbojnike in pravičnike. Ustvarjajo si svoj lastni zakon, po katerem lahko ok-radejo tudi manjše narode, da postanejo na tak način- -neškodljivi.
Ob koncu- XVIII. stoletja je ša kolikor toliko vladalo na .svetu poštenje. Človeški značaj je bil še trden, človeško dostojanstvo še spoštovano. Današnje človeštvo pe no-
če poznati več poštenja, ne značaj-
nosti, ne klica lastne vesti. Človek samo čaka. kaj bo. Ne zaveda se več svoje moči in dostojanstva, ne zna več razločevati med dobrim in zlom. Ta »nadčlovek«, ki je v svoji nadutosti naravni zakon zavr gel, si ga prikrojil v lastno koris1 ostalemu človeštvu ne privošči več istih dobrin in pravic, ki jih. sam uživa. Ves svet je pognal v en sam vrtinec medsebojnega sovraštva in iz-rabljanja.
Ce pregledamo današnji položaj in napravimo končni obračun, vidimo, da je svet razdeljen v dve struji; v demokratično sVobodo in v komunistično tiranijo. Strahotna moč atomskega orožja, grožnje z novo vojno, vse to bega in plaši ljudi. Ti isti ljudje pa ne pomislijo, da je morda še -večja tragika v tem, da je velik del človeštva pozabil na naravni zakon, da zanika soljudem pravico odločanja in mirnega, 'svobodnega življenja, da si po krivici lasti pravico nad sočlo-vekov-im življenjem.
In kaj ne pride ob takem razmišljanju človek do neke slu-tnje. da se bo narava sama maščevala nad pohlepnostjo i-n nemaščevano krivičnostjo svojih obrok? Pomislimo samo na razne vremenske ne-pri.li.ke, na razne prirodne pojave, ki se že dolgo niso pojavljali v taki obliki, kot -ravno v novejši dobi.
Namesto raznih podpisovanj spomenic in listin proti upora-bi atomskega orožja,, za borbo ,za mir In podobno, bi človeštvo rešila pogube moralna obnova in zopetno u-veljavljanje in upoštevanje naravnega zakona.
F. B . . . č
27. julija 1955.
Gospod DRAGO LEG1SA, odgovorni urednik »Novega lista« TRST,
Via Fabio Filzi, 10 Z ozirom na članek, objavljen v »Novem listu« od 21. j-ulija t. 1. pod naslovom: Slovencem v razmišljanje, Vas paziva-m, da objavite v smislu zakona naslednji popravek: Ni moj namen braniti gospodar jenje tržaškega občinskega podje-' tja A-CEGAT. Ker pa kličete Slovence vkup, ker sem zu posojilo ACEGAT glasoval, moram popraviti krive predpostavke in trditve onega članka, vsled katerih ste hoteli ovaditi ta »dogodek« o mojem glasovanju slovenski javnosti, da o njem razmišlja.
Na krivi poti ste, ko v gornjem članku trdite, da je gospodarjenje z ljudskim denarjem pri ACEGAT skrajno lahkomiselno, da vzbuja splošno nevoljo ter da je skrajni čas, da odgovorna oblastva odrede proti ACEGAT-u preiskavo. fCa j t i kot v Trstu tiskani list, -bi moral »Novi list« dobro vedeti, da je gospodarjenje ACEGAT pod stalno kontrolo odgovornih državnih- oblasti, vsled česar je Vaša zahteva po preiskavi samo propagandna, da ne rečem demagoška gesta, zato da ■bolj -upali.
Ravno tako je kriva in brez podlage trditev, da je zahteva ACEGAT po posojilu 1 milijarde 300 milijonov lir višek takega lahkomiselnega gospodarjenja. Ce ste či-ta-li, za katera dela ACEG-AT to posojilo potrebuje, ne morete vendar v dobri veji trditi, da je -to posojilo višek, mislili ste — lahkomiselnosti. Kajti vsak stvarno in brez predsodkov sodeč človek, ki mu jo napredek tržaške občine in dobrobit .njenega prebivalstva pri -srcu, bo priznal, da so ona našteta dela (kot vodni rezervoarji, avtobusne in tramvajske proge, razširjenje plinskega omrežja) potrebna in koristna, in bo priznal, da, če kdaj. je ravno sedanji čas najugodnejši moment za najetje posojila, ko tržaška karta v, Rimu še velja.
Komunisti in -misini -so glasovali proti posojilu predvsem zato, ker ni ,v upravni komisiji ACEGAT zastopana manjšina, tedaj iz principa, ne pa iz skrbi, da bi moralo »vse zgube in primanjkljaje krit! naše prebivalstvo in njegovi o-troci«.
Jaz sem pred glasovanjem ponovil zahtevo po zastopstvu manjšine v upravni komisiji in s to rezervo -sem za posojilo glasoval. Glasoval pa sem zato, ker sem prepričan, da z ene strani zahtevati od ACEGAT, da gra-di trolejbusne (avtobusne) proge do Grljana in -Sesljana, zahtevati ljudske kotpeli za naše vasi, -razsvetljavo in plin z druge strani pa odrekati podjetju ACEGAT sredstva, ki so za to nujno potrebna, bi bilo neresno in pustolovsko ter nedostojno.
Moje glasovanje za posojilo in s tem obenem za nova ogromna dela ravno v času pereče brezposelnosti,
ni nika-k moj »skupni nastop z Bar-
tolijem in ostalimi .nasprotniki našega naroda«, ampak izraz moje-ga čuta odgovornosti nasproti svojim volivcem, ko gre za nujne potrebe občine in -koristi najširših slojev prebivalstva; kakor tudi izraz mojega prepričanja kot od raznih totalitarnih strank in režimov neodvisnega svobodnega človeka, izvoljenega .na narodni in demokratični podlagi za upravljanje tržaške občine. -Glasovanje za posojilo je bilo izključno upravnega in ne političnega značaja in se je tikalo le uprave tržaške občine, Vi pa ste iz tega hoteli napraviti proti meni politično kampanjo pred vsem slovenskim .narodom. Zato pričakujem, da boste to krivico popravili..
Z odličnim spoštovanjem
Dr. Josip Agneletto, 1. r.
Mladina iz Bošta priredi v nedeljo 31. julija in v ponedeljek 1. avgusta od 19.30 do 24. -ure
Tradicionalno Sagro
Zn jedačo skrbljeno!
in pijačo po-
tov
večih komunističnih užitkarjev v Trstu. Kdo je ta nadebudni (a premalo!) kurir, pove naslov. Vendar se nam zdi potrebno, da tu poudarimo nekaj neizpodbitnih, resničnih ugotovitev, ki izhajajo iz te in vsake pretirane komunisitčne prizadevnosti in vneme:
a) komuniste ne vodi nikaka vnema do podpiranja in širjenja narodne kulture in zavesti, temveč jim je to le krinka, s katero zr-ie doseči p-av nasprotno;
b) vsako, kakršnokoli združenje, k. giblje in utripa- izven njihovih vod d in ki vsaj na zunaj ni ideološko odvisno od komunistom nasprotne strani, nezadržno in do o-nemog-losti hvalijo z očitnim namenom, de ustvarijo v javnosti videz, da spada to v njihovo »napredno«« območje, s čimer dosežejo svoj cilj, ki je neizogibno ta, da združenje pred antikomunistično javnostjo in celo pred oblastjo kompromitirajo in diskreditirajo. Jasno je, da komunisti točno vedo za mnenje, ki ga imajo drugi o njihovih sopotniških, pe bodisi še -tako umetniških in aru-tiniranih ansamblih;
c) za kritje, teh in drugih namenov uporabljajo komunisti — stal no in dosledno —- najnevarnejšo parolo: nepolitičnost, s katero operirajo tudi v lastnih, »kulturnih« združenjih na vse one naivneže, ki smatrajo komunistično gibanje ko! katerokoli demokratično stranko, ■kateri je kulturni procvit naroda, njegovo izročilo in slednja njegbva svetinja v “resnici nadstrankarska in skupna dediščina vseh brez razlike. Toda s komunisti ni tako. Njim služi to le za varanje in goljufanje tistih, ki se jim goljufati pustijo. -Svojo »vnemo« za narodov vsestran-ski blagor pa so že mili-jenkrat neovrgljivo dokazali zlasti med tako imenovano »ljudsko revolucijo«, ko so protikomunistične študente in njihove vzgojitelje — duhovnike in profesorje — zverinsko likvidirali in včasih še žive zmetali v brezna. Teh naših ljudi ne bomo nikdar pozabili, kakor jih pozabiti ne morejo njihovi neutolažljivi svojci, ki jih .zaman že deset let čakajo.
Komunistična »kultura« so torej pasti! Le s pastmi so oni danes na oblasti. To vemo tudi v Zgoniku, tov. Furlan, zato Vaše hvale v glasilu komunistične »Unione socialista indipendente« nihče ne potrebuje, -ker je načelno nesprejemljiva in praktično samo škodljiva. Prepričani smo tudi, da bo naša mladina žela uspehe priznanja in zadoščenje predvsem brez Vas in »Primorskega dnevnika«, zato se posvetite raje socialni problematiki v trpeči domovini, kjer so naši bratje deset let po vojni še vedno — po komunistični krivdi — lačni in raztrgani.
Toliko v priporočilo do nadaljnjega.	ZORA
mestnem svetu. Kako bi moglo tudi biti drugače! Sorodniške vezi. interesna skupnost, skrbi za more bitno izmeno titovske straže, ko-njunkturni nasmehi za poklicne strankarske politike....
Nauke in nasvete našemu ljudstvu pa, naj si kar zase obdržijo. Tisti, ki so v zadnjih desetih Wtih pridno posedali po najrazličnejših strankarskih poltronah, dokler niso našli najudobnejše zase in ne za naše ljudstvo — saj je izbrana poi-trona skovana iz žuljev in krvi slovenskega človeka — naj se š' nadalje pogreznejo v mehke blaži ne, da ne bo neprijetnost z maslom, ki se tako rado topi ob pasjih dneh.
Vratarski posli sicer donašajo napitnine; naših ljudi pa tudi skozi dvoriščna vrata ne bodo speljali v Titov hram, pa čeprav poskušajo rdečo zvezdo, srp in kladivo preg-r-ni.ti s katoliško prevleko. Tisti, ki so pri Capuzzeri prvi postavi'i STO na boben po eksekutorskih direktivah, naj tolkač in- činele kar lepo odložijo; hrup jim namreč nebo v veselje....
Vratarji z bobnom
Pri »Novem listu« so promptno | pozobali -spletkarske modrosti »Primorskega dnevnika« o ACEGATU.
f Franko Stopar
Skupina slovenskih dijakov skavtov je te dni taborila v Kanalski dolini, v prelepi Zajzeri. Fantje so se imenitno počutili; uživali sveži gorski zrak, se zabavali in peli ob tabornem ognju, hodili na izlete.
Na veliko žalost pa je v to idilično počitniško razpoloženje koi strela z jasnega udarila strašna nesreča. V ponedeljek, 25. t. m., se je prav na nekem takem izletu ponesrečil srednješolec štirinajstletni Franko Stopar. Na prevozu - v tržaško bolnišnico je mladi, nadvse dobri in pametni fant podlegel poškodbam.
Franko Stopar je bil sin edinec zavedne škedenjske matere. Oče mu .je že zelo zgodaj umrl in mali Franko je skušal nadomestovati svoji mami moža. Mati se je trudila v težki ponočni službi in kolikokrat ji je Franko zjutraj pripravil kavo, da je mama lahko zajtrkovala, ko je prišUi domov z delu.
Kaj ni to grenka zavest, da pokliče Bog k sebi prav take dobre, zlate otroke, ki bi bili največja o-pora staršev, najtrdnejša gotovost naroda na tem trpinčenem koščku naše zemlje?
Kaj naj človek reče materi, ki je živela le za sina?
Grozoten je bil ta udarec. Vendar pa je le ena tolažba, ena zavest:' da je z Vami, gospa Stoparjeva.. vsa tržaška javnost, da sočustvujejo in so z mislimi pri Vas v teh težkih trenutkih vsi, ki so poznali in imeli radi Vašega otroka, Vašega Frankota!
Najgloblje sožalje izraža užaloščeni materi tudi uredništvo »De-nokracije«.
Kolonija SDD v Devinu
-
1 g
Kako lepo nam je potekel ta mesec počitnic! Odnesli bomo tudi letos lepe spomine o devinski koloniji. Skoda, da bo, treba v soboto že pripraviti kovčke in se odpelja-ti domov. Hvaležni smo vsem, ki tako lepo skrbijo za nas.
Ob 10.30 zjutraj se bomo že pripeljali v Trst v -ulico Machiavelli 22, kjer nas bodo pričakovali naši ljubljeni starši.
nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1955-56. Prednostne lestvice so na vpogled od 26. julija do vključno 4. avgusta 1955 na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ulica Lazzaretto Vecchio št. 9, med 10. in 12. uro dopoldne.
Prednostne lestvice
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in
NA KOROŠKO t
V dneh 3. in 4. septembra pojdejo Nabrežinci na Koroško. Prijave sprejemajo do 7. avgusta v trgovini Terčon v Nabrežini, v Trstu pa SDtZ, ul. Machiavelli 22-11. Ker je število omejeno, požurite s prijavo.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI DELI » P I
NADOMESTNI A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
M Izb PiI Kmetovalci podjetniki
!
Deske smrekove, macesnove in trdih letov, trame in parket* nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
•lala
R S T
Sonnlno, S 4