MOSCANSKA VI. LETNIK GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE AVGUST 1965 8. ST. Družbenogospodarsko življe-Je naše komune se odvija pod P^Soji, ki se ustvarjajo v cc-i ni družbeni skupnosti jugo-ovanskih narodov. Z drugimi of j arn': ce'°tno družbenogo-podarsko življenje komune nart aj4u'n .P°le^a v odvisnosti od ružbenih dogajanj izven naše • °mune, tj. v drugih komunah republikah. Zato ni mogoče stvar jati in razvijati družbenogospodarskega življenja na-e komune izolirano od celotne ružbe, kar pomeni, da je tre-a Pojmovati družbenogospo-carsk‘ razvoj komune kot pro-es, ki je najtesneje povezan ružbenogospodarsko vsebino azvoja celotne družbene skup-0s ■■ Zaradi te neizbežne po- vezanosti z ostalo oz. s celotno družbeno skupnostjo je razumljivo, da se bo moralo družbenogospodarsko življenje naše komune prilagoditi pogojem, ki jih bodo ustvarile skupščine družbenopolitične skupnosti (zveze, republike in občine). Temeljni akti, ki so dali vsebino bodočemu družbenogospodarskemu življenju, so bili sprejeti na zasedanju zvezne skupščine. Na osnovi teh pa bodo republiške in občinske skupščine sprejele dodatne predpise, ki bodo veljali izključno za področje naše republike oz. občine. S sprejetjem teh predpisov bodo šele ustvarjeni formalni pogoji za bodoče gospodarjenje z ustvarje- nimi sredstvi v vseh delovnih organizacijah. Čeprav ima vse zakonito ukrepanje skupščinskih telesna prvi pogled zgolj gospodarski značaj, posega le-to tako globoko v celotno družbeno življenje, da bo vplivalo na gospodarjenje tako v gospodarskih organizacijah, ki ustvarjajo sredstva narodnega dohodka, kot v delovnih organizacijah, ki ustvarjajo sredstva narodnega dohodka (proračunske delovne organizacije idr.). Spremembe, ki so pred durmi, spreminjajo položaj posameznih gospodarskih organizacij oziroma skupin, ki ustvarjajo sredstva narodnega dohodka ter usklajajo potrošnjo teh sredstev z realno gospodarsko zmo- usmerjevalnimi ukrepi usklajevale potrošnjo z realnimi gospodarskimi dosežki. Delovne organizacije (gospodarske organizacije, enote družbenih služb, uprave itn.) naše komune pa bodo morale prilagoditi dosedanji način gospodarjenja s sredstvi splošnim pogojem, ki jih bodo ustvarile skupščine družbenopolitičnih skupnosti. To prilagajanje in usklajevanje s splošnimi pogoji gospodarjenja s sredstvi bo vsekakor najzahtevnejše in vsebinsko, tako v vzrokih kot v posledicah, najtežje izvedljivo. Smeri dosedanjega razvoja družbenogospodarskega življenja v naši komuni se v ničemer bistveno ne razlikujejo od značilnosti družbenogospodarskega razvoja celotne družbene skupnosti SFRJ, ki so narekovale tako obsežno gospodarsko reformo, pred katero stojimo. Izhajajoč iz te ugotovitve, lahko pričakujemo, da bodo imele vse naše delov, organizacije opravka s podobnimi nalogami, nakazanimi v številnih referatih, ki so obravnavali gospodarsko reformo (CK ZKJ. skupščina SFRJ, skupščina SRS itn.). Ne glede na vrsto bo vsaka gospodarska organizacija naše komune morala težiti k izpopolnitvi osnovne naloge: k dvigu produktivnosti in osnovnih sredstev. Za dosego tega cilja bodo gospodarske organizacije imele na razpolago večja sredstva iz delitve dohodka (uve- raščanje osebnih dohodkov in s tem odločanje o perspektivnem razvoju gospodarske organizacije. Ker se sredstva, ki se trošijo za osebne dohodke in zmanjševanjem stroškov, bodo morali organi samoupravljanja in operativne službe ukrepati tudi v tej smeri. Prizadevanja za večjo produktivnost in ekonomičnost ob gospodarsko smotrnih odločitvah delitve sredstev delovnih kolektivov med osebne dohodke in sklade bodo ustvarila slehernemu kolektivu gospodarsko trdne osnove nadaljnjega obstoja in razvoja. Delovne organizacije, katerih poglavitni vir dohodkov je proračun naše občinske skupščine, bodo morale spričo splošne orientacije k znižanju razpoložljivih sredstev proračuna ukrepati v smeri odkrivanja vseh obstoječih organizacijskih in programskih rezerv. Zmanjševanje sredstev občinskega proračuna se pojavlja kot nujna posledica usklajevanja med realno vrednostjo družbenogospodarskih dosežkov in njihovo zmogljivostjo, kar določa obseg proračunske potrošnje na področju celotnega področja SFRJ in s tem tudi naše komune. Zaradi splošnega zmanjševanja sredstev za proračunsko potrošnjo je zmanjševanje teh sredstev v naši komuni neizbežno. Prav tako bo neizbežno tudi potrebe razvoja gospodarske or ganlzacije, ustvarjajo tudi Gospodarska reforma bo tudi v naši komuni terjala globoke spremembe v družbenogospodarskem življenju SPREJET je odlok o prometnem davku od NEPREMIČNIN IN PRAVIC Na podlagi 16". člena statuta občine Ljubljana Mo-ste-p0ijc in 1. in 15. člena temeljnega zakona o promet-nem davku od nepremičnin in pravic (Ur. 1. SFRJ, št. I*-217/65) je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti anc 15. julija 1965 sprejela ODLOK o prometnem davku od nepremičnin in pravic 1. člen V občini Ljubljana Moste-Polje se plačuje prometni avck od nepremičnin in pravic po davčnih stopnjah, 1 so predpisane s tem odlokom. 2. člen Prometni davek od odplačnega prenosa lastninske Pravice na nepremičnine se plača po naslednjih davčnih st°Pnjah: davčna osnova davčna stopnja do 100.000 5 % nad 100.000 do 300.000 6% nad 300.000 do 500.000 7 % nad 500.000 do 700.000 8% nad 700.000 do 1,000.000 9 % nad 1,000.000 do 1,300.000 10 % nad 1,300.000 do 1,600.000 11 % nad 1,600.000 do 2,000.000 12 % nad 2,000.000 do 2,500.000 14 % nad 2,500.000 - 15 % 3. člen tcntP/?inu’tni davek od odplačnega prenosa pravice pa-do r cencc). pravice užitka, pravice stvarne služnosti cnte, pravice modela in znamke sc plača: po stopnji • °d prenosa pravice patenta (licence) • od prenosa pravice užitka °d prenosa drugih pravic iz tega člena 2 % 5 % Od *' C,Cn uP0rabi.Oeljnr ’ Zastaranja in ostalo se uporabljajo določbe te-lllr. i «i-ma^°na o davku od nepremičnin in pravic PrispevlT, , št- 12/65) in zakona o prisilni izterjavi ' In davkov občanov (Ur. 1. SRS, št. 11/65). Ko ■ . - 8- *len dela c vcljatl ta odlok, preneha veljati tar. št. 3. Nubljan.1. i;c °bfinskega prometnega davka v občini a Moste-Polje, Glasnik št. 42-368/64. prr,niba: adl°Ka ri!'ni|i!,'^,no’ se Prometni davek v smislu tega hlA, jn .‘"'uje pri prodaji stanovanj oz. stanovanj-s* 110 rlcJi °er 1** ‘‘d izdaje uporabnega dovolje-^van^k "a to, kolikokrat je bilo stanovanjc oa — a*a hiša predmet prodaje gljivostjo in realnim uspehom celotnega družbenega gospodarstva. Realno vrednost gospodarjenja je zaradi široke izmenjave v komuni ustvarjenih proizvodov in denarnih sredstev potrošnje težko ugotavljati za področje naše komune. To nalogo bodo opravljale širše družbenopolitične skupnosti (republike, zveze), ki bodo z dopolnilnimi predpisi in plansko — dene so nadaljnje olajšave v delitvi med podjetjem in družbo). Z neutemeljenim dviganjem osebnih dohodkov prek dosežene stopnje produktivnosti si bodo delovni kolektivi ptežkočali perspektivno zagotovljeni razvoj svoje gospodarske organizacije. Zato bo poleg zagotavljanja višje stopnje razvoja produktivnosti družbeno zelo pomembna naslednja naloga: gospodarsko smotrno na- prilagajanje programov delovnih organizacij s področja proračunske potrošnje novonastalim pogojem njihovega financiranja. Ob koncu lahko ugotovimo, da bo ne glede na konkretno vsebino bodočih predpisov vsem delovnim organizacijam skupna naloga: učinkovitejše delo ob zmanjšanem in racionalnejšem trošenju družbenih sredstev vseh oblik. A. B. skiipkosT GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE Bralci, občani! Na svoji zadnji redni seji se je uredništvo odločilo predlagati cenjenim bralcem in vsem občanom za novi naslov našega glasila predlog Danice Lipicer in Ivana Lukančiča NASA SKUPNOST, ki od vseh poslanih še najbolj ustreza. Napravili smo že tudi predlog za grafično izvedbo novega naslova in za oboje velja: koliko ima kdo boljše predloge, naj nam jih pošlje do 15. avgusti! t. L — sicer bo izšla že septembrska številka v novi obleki s predlaganim naslovom NASA SKUPNOST. Vsem, ki so sodelovali pri natečaju, lepa hvala! Uredništvo Trgovina, gostinstvo in turizem v občini V zadnjih letih našega družbenega razvoja smo pričeli v trgovini uvajati sodobne oblike organizacije in poslovanja. To je imelo in ima za posledico postopen napredek in modernizacijo trgovine. Kljub temu pa ugotavljamo, da razvoj trgovine še vedno zaostaja za celotnim gospodarskim razvojem v občini in da so prodajne in skladiščne kapacitete še vedno nezadostne. Število prodajaln Ves trgovski in predvsem de-tajlistični promet sloni na 79 prodajalnah različnih strok podjetij, katerih sedeži so izven naše občine; 84 % teh prodajaln odpade na prodajo prehrambenih in le 16 % na prodajo neprehrambenih artiklov. Močno razvita trgovska mreža v centru mesta vpliva na nerazvitost prodajaln za vrsto artiklov široke potrošnje (predvsem stanovanjska oprema, gospodinjski stroji konfekcija, motorna vozila in drugo), katerih potrošnja se je v zadnjih letih močno dvignila. Zato je precejšnja pomanjkljivost, da na našem območju ni nobene prodajalne, ki bi nudila potrošnikom te, predvsem tehnične dobrine. Na področju občine se je še najbolj razvila najosnovnejša trgovska mreža, tj. trgovina prehrambenih strok; ves ostali del trgovskega prometa je premalo razvit. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da ima ok. 37.000 občanov na razpolago le 13 prodajaln neprehrambene stroke. Prodajalne posameznih strok in skupin so na področju Most in Polja, špecerijske prodajalne v obrobnih predelih pa ima- • (Nadaljevanje na 2. str.) Trgovina, gostinstvo in turizem v občini 0 (Nadaljevanje s 1. strani) jo značaj »prodajaln z mešanim blagom«. Te prodajalne so prilagojene vsakodnevnim potrebam tamkajšnih občanov in imajo poleg vseh živil, enostavnih gospodinjskih potrebščin, toaletnih in čistilnih sredstev še manjšo izbiro tekstila, železnine, papirja itn. Na 470 prebivalcev odpade 1 prodajalna in na 563 prebivalcev 1 prodajalna z živili. Poslovni prostori Poslovni prostori, v katerih opravlja trgovina svojo dejavnost, merijo 4.421 m2. Od tega odpade 2.687 m2 na prodajalne in 1.7342 m na skladiščne prostore. Le nekaj prodajaln je urejenih tako, da odgovarjajo predpisanim tehničnim in zdravstveno tehničnim pogojem in so preskrbljene s potrebnimi napravami in opremo. To dopušča trditev, da je trgovina na področju občine organizacijsko izredno slabo razvita in da torej obstajajo nezadovoljive organizacijske osnove za njeno učinkovito poslovanje. Skoraj vsi skladiščni prostori pripadajo prehrambeni stroki. Neustrezajoče je tudi razmerje med prodajnimi in skladiščnimi prostori, saj je del skladiščnih površin ob obstoječih prodajnih prostorih odločno premajhen; 5 skupin prodajaln oz. 16 prodajaln je celo brez skladiščnih prostorov. Vsekakor je najbolj prizadeta skupina prodajaln sadja in zelenjave, ki posluje brez skladiščnega prostora. Promet Trgovina na drobno je v letu 1964 ustvarila 5,061.324.000 dinarjev, kar je za 12 % več kot leta 1963. Ta porast je posledica povečanja življenjskih stroškov in sprememb cen, kar je bilo najbolj občutno v tem letu. Od celotne realizacije odpade 60 % na realizacijo prehrambenih in 40 % na nepre-hrambene artikle. Med neživil-skimi artikli predstavlja prodaja kuriva kar 45% in prodaja bencina in plinskega olja 29 %; le 26 % odpade na prodajo tekstila, obutve, papirja, železnine in tobaka. Število zaposlenih V letu 1964 je bilo v trgovini zaposlenih 351 delavcev in 27 vajencev. Trenutno stanje ni kritično, saj trgovska podjetja sama skrbijo za strokovni dvig zaposlenih. Na-spnottoo pa je zelo kritičen dotok vajencev. Od 12 skupin trgovinske dejavnosti zaposlujejo vajence le 4. Problem pri vzgoji kadrov predstavlja tudi občutno pomanjkanje stanovanj in internatskih prostorov. Teritorialna razporeditev posameznih strok in skupin Trgovska mreža je najbolj razširjena na terenu Most, oziroma so občani ožjega predela Most najbolje preskrbljeni z aisoirltfiimieinitiotn trgovine. Čeprav živi na tem ozemlju le okiod 14 % vsega prebivalstva občine, je tu 34 % vseh prodajaln. Na vsem ostalem ozemlju občine je trgovska mreža razmeroma slabo razvita. Zlasti velja ta ugotovitev za neprehrambeno stroko. Od posameznih skupin kaže še najboljšo teriorialno razporeditev špecerijska, saj je zastopana po vseh področjih občine. Najkritičnejše je stanje trgovske mreže v Jaršah. Dejstvo je namreč, da se Jarše hitro širijo kot strnjeno naselje in torej izredno hitro narašča število prebivalstva. Skladno s tem bi se morala razvijati tudi vsaj osnovna trgovska mreža. Na vsem področju Jarš poslujejo za 4.600 občanov le po 1 špecerijska trgovina, mesnica, zelenjavna trgovina (kiosk) in prodaja kruha. To stanje je toliko bolj pereče, ker se Jarše razvijajo v izrazito mestno naselje. Preskrba z mesom Potrebe prebivalstva po mesu in mesnih izdelkih krije 11 poslovalnic, ki so predvsem v Mostah in Polju. Problem prodaje mesa in mesnih izdelkov obstaja predvsem v okolišu Zadvora, kjer ni nobene tovrstne prodajalne; v obrobnih predelih pa potreba po mesnicah, zaradi pretežno kmečkega prebivalstva, ni tako občutna. Tehnična oprema mesnic je v vseh primerih zadovoljiva: ena poslovalnica je nova, ostale pa so skoraj vse renovirane in opremljene z ustreznimi hladilnimi napravami. Založenost v prodajalnah mesa na splošno ni bila zadovoljiva. Boljšo založenost je v zadnjem času opaziti v poslo-valnicah Vinoigradln. živ. kombinata Ljutomer in Radgona, kjer je dobava mesa redna, kakovostna in količinsko zadostna. Preskrba z mlekom Oskrbo z mlekom in mlečnimi izdieiUsi posredujerjo Ljub-ijansiko mletkame v 5 sipecializi-naniih potstavallnicah in. drugih špecerijskih poslovalnicah, kjer obstaja ta potreba. Te so predvsem v Mostah in središču Polja, v ostalem predelu pa se potrošniki oskrbujejo z mlekom neposredno pri zasebnih proizvajalcih. Preskrba s kruhom Potrebe potrošnikov po kruhu in pecivu krije kombinat Žito s svojimi 5 poslovalnicami. Poleg teh prodajaln pa nudijo, zlasti kruh, vse prodajalne mešanega tipa, kjer obstaja za to potreba, in vse mlekarne. Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje aflaesča da je občanom omogočen vpogled zazidalnega predloga stanovanjske četrti Selo, ki obsega zemljišče vzhodno od nove Kajuhove ceste do črpališča Toplarne med Zaloško cesto in Ljubljanico. Razgrnitev bo v ulici Vide Pregarčeve 8 (pritličje) od 21. julija do vključno 21. avgusta 1965 od 8. do 14. ure in od 16. do 19. ure. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Inštrukcijsko-analitska skupina za gradbeništvo in urbanizem Preskrba s sadjem in zelenjavo Prrasfarlba s sadjem in zelenjavo opravlja trgovsko podjetje Trgohlad s 5 poslovalnicami (3 poslovalnice na tržnici, po 1 kiosk na Kodeljevem in v Jaršah) in KZ Polje z 1 poslovalnico. Sadje in zelenjavo nudijo tudi špecerijske poslovalnice, predvsem povrtnine, pa tudi zasebni proizvajalci. Glede na to, da je v občini precejšnje število zasebnih proizvajalcev zelenjave in povrt-nin, ni občutiti večjega pomanjkanja tega blaga. Glede na razvoj soseske in strnjenih naselij se na eni strani zmanjšujejo vrtne površine, na drugi strani pa povečuje število prebivalstva, ki se v celoti preskrbuje z zelenjavo v trgovski mreži; zato bo treba težiti, da bi tovrstne trgovine bolj razširili. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti občutnejše težave pri oskrbovanju občanov s temi pomembnimi življenjskimi potrebščinami. Primerjava z mestnimi občinami Za boljši pregled o stanju trgovine na drobno v občini podajamo stanje trgovine v ostalih ljubljanskih občinah. Podatki so iz leta 1963, ker novejših podatkov še ni na razpolago. realizacije ddpade na prodajo alkoholnih, brezalkoholnih pijač in ostalo, le 30 % na prodajo hrane. To nesorazmerje izhaja Iz dejstva, da prodaja hrane zahteva več priprave, večji riziko in več strokovno usposobljenega kadra, ki ga pa v, gostinstvu ni. Gospo da relke zmogljri.vas.tii gostinstva po setetorjih lastmii-šltva Družbeni sektor SteVilo gostišč v družbenem selktonju gositiinstva se je s prehodom gostišč v zasebni sole tor zmanjšalo na 7. Ta gostišča so: Gostinsko podjetje Moste, kii ima v svojem sestavu 3 obralte, sgosltillina Slovenske 'gorice, Zadobrova, Zaloški hram, gostišči Pri garažah in Na peči in Bife Kodeljevo. Večina teh gostišč posluje v stavbah, ka so v družbeni lasti. Po svoji zmogljiivosti so to vsa večja gostišča, ki imajo nad polovico vseh zaposlenih ter ustvarjajo okoli 60 % celotnega prometa, razen gostišča Na peči, ki ustvarja najlnižjd promet lin posluje z mimimall-mo rentabilnostjo. Zasebni sektor Na podlagi republiške uredbe o zasebnih gostiščih je v občini s 1. I. 1965 prešlo 18 go- Letni promet v 000 din na rt C XI O •Ho /Š ■O m”, > T3 8 8 £ S 8 a a > k/} a Lj. Center 31.367 416 Lj. Bežigrad 5.860 76 Lj. M.-Poljte 2.829 81 Lj. Vič- Rud. 3.869 110 Lj. Šiška 4.843 135 Skupaj Ljiublj. občine 48.768 818 Okr. Ljubljana Primerjanje stanja trgovine v občini Ljubljana Moste-Polje z drugimi občinami in podatki za bivši okraj Ljubljana kaže različno vrednost obstoječega stanja. Enoten je edino zaključek, da je trgovina v naši občini najslabše razvita Ta ugotovitev izhaja iz dejstva, da je v naši občini na razpolago najmanj prodajnih prostorov (2.829 m2). Pa tudi v številu prodajaln naša občina znatno zaostaja za ostalimi ljubljanskimi občinami (81). Da je v občini prodajni prostor zelo skromen, dokazuje tudi relativno visok promet na m2 prodajnega prostora in pa podatek, da odpade na prebivalca le 0,08 m2 prodajnega prostora, medtem ko je povprečje mesta Ljubljane 0,22 in okraja Ljubljana 0,16 m2. Gostinstvo Gospodarske zmogljivosti gostinstva Na področju naše občine posluje 33 gostinskih obratov v sestavu 7 gospodarskih organizacij in 24 zasebnih gostišč. Ti obrati imajo na razpolago 80 gostinskih sob v skupni površini 2,096 m2. Pomemben kazalec gostinskih zmogljivosti je tudi število sedežev. V zaprtih gostinskih sobah je na razpolago 2.432 sedežev, na prostem pa 1.757 sedežev. V gostinskih obratih naše občine je zaposlenih 147 gostinskih delavcev. Kuhinje teh gostinskih obratov merijo 588 m2, z zmogljivostjo 1.680 obrokov — kosil dnevno. Poudariti je, da zasebna gostišča nimajo svojih kuhinj, ampak jih imajo le v souporabi. Gostišča so v letu 1964 ustvarila 706,760.000 dinarjev; 70 % 136.413 1.809 1.327 18.183 0,73 84.526 1.096 179 10.262 0,16 55.703 1.594 122 14.461 0,08 41.670 1.184 85 13.522 0,07 40.490 1.128 112 11.000 0,10 95.030 1.593 356 15.880 0,22 60.555 1.270 208 15.100 0,16 Stišč az družbenega v zasebni sektor. Razlogi za ta prehod so naslednjS: zgradbe, lokali in kuhinje teh gostišč so zasebna lastnina bivših gostilničarjev, dosedamljiih upravnikov teh gostišč. Gostišča so se vodila kot družbeni sektor z vsemi pravicami! lin dolžnosti gostinskih podjetij. Tako stanje je povzročilo težave, zlasti ko je bito potrebno opremljati in urejati prostore, opremo in sanitarije ter jo to privedlo do toga, da so se družbena sredstva vlagala v zasebno lastnino. Polog tega so imela gostišča kuhinje le v souporabi lin v najemu gostinske prostore, za kar so plačevala visoke najemnine. Gostišča so razpolagala z minimalnimi lastnimi sredstvi, ki niso zadoščala niti za enostavno reprodukcijo. Vse to so razlogi, ki so pripeljali do teh sprememb. S tem prehodom se je število zasebnih gostišč povečalo od dotedanjih 6 na 24. V začetku leta je bil med občinsko skupščino din vsemi samostojnimi gostidl sklenjen sporazum, s kaitenim sta se občina in samostojni gostinec zavezala, da se bosta pri nadaljnjem poslovanju ravnala po njem. Finančne obveznosti so jim določene s pogodbo, Sklenjene med Občino in samostojnim gostincem v začetku leta, in to za vsako leto posebej. S tem je zagotovljeno načelo nagrajevanja po delu dn dana možnost vzdrževanja obrata v Skladu s sodobnimi potrebami. Gostišča družbenega sektorja, ki so lizpolnjevala pogoje za prehod v privatni sektor, so s 1. I. 1965 uvrščene med zasebnike. Tako imamo v letu 1964 24 zasebnih gostišč. Ge primerjamo obveznosti, ki so jlih zavezanci družbenega dn zasebnega sektorja plačevali v letu 1964, z obveznosti ra leta 1965, lahko ugotovimo, da so te v letu 1965 nižje. V letu 1964 so hillli gostinci družbenega sektorja obremenjeni s prometnim davkom od ustvarjenega prometa, s prodajo alkoholnih pi jač in s prispevkom iz dohodka po paV-Sallniih pogodbah, medtem ko so bili zasebniki obdavčeni s prometnim davkom liln dohodnino po pavšalnih osnovah. Vise (te obveznosti so v skupnem znesku znašale 50 milijonov dinarjev. Poleg teh so se od osebnega dohodka upravnikov gostišč (sedaj lastnikov gostinskih obratov) dn njihovih družinskih članov plačevali še (prispevki iz osebnega dohodka, ki so znašali okoli 8 milijonov dinarjev. Torej bi bile Skupne Obveznosti leta 1964 58 milijonov. V letu 1965 se je z vsemi zasabmimlii gostinci sklenilo po-godbe o pavšalni osnovi za odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti in prometnega davka. Po tčh pogodbah, ki obsegajo tudi oh" važnosti iz osebnega dohodka lastnikov gostinskih obratov, se je določilo 48 miildjonov din obveznosti. Frimanjava z letom 1964 pokaže, da so obveznosti leta 1965 za 10 milijonov nižje. Manjšo obremenitev s° omogočili predvsem ugodnejši ekonomski instrumenti, kčt so obdavčenje alkoholnih P*i-jač, po (količini in ugodna stopnja prispevka iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti-Za urejanje Okolice gostišč Si11 sanitarnih naprav se je odstopilo od odmerjienih prispevkov in davkov 1,5 milijona. Teritorialna razporeditev Za ugotavljanjie gospodaršk učinkovitosti ni dovolj, vemo, 'kolikšno je število obratov, s kolikšno Številom sadežev razpolagajo, pač P» ^ pomembno tudi, kako so ratz porejeni po območju občine-Zlasti to velja za tip obratov-Wi je namenjen nudenju obv čajindlh gostinskih uslug-gospodarsko moč gostišč v i razilto turističnih predelih ne velja, ker jie tam prav ^ radi tega koncentracija stiišč neprimarmo gostejša. to veljajo te ugotovitve le splošen tip gostišča. Gastinski obrati (33) »o i »rejeni razmeroma eniL5i-erno po vsem območju :. Takšna razporeditev k i dejstvo, da so ti b® lošmega značaja. Ce bi očneje razviti obrati s , Stično rekreacijskim m, ki Itorej ne bi bili “'“r..; mi občanom v svoji ^ npalk občanom iz 1T1,£f .-p edelov, bi bila koncerti teh obratov v Pbh^^nej-n mestnih predelov mo? . Talkšno orientacijo jo tudi padalki o (kažejo, da je ta ce °, strnjenih naseljih, 111S ti . je v podeželskih P1'®. ^ zmeroroa manjši. Takš . »vna orientacija g0® j-ecP javnosti je odraz dno omenjenega tir. PlgA. Žllv-lJ 1NANJE ZA MESN° INDUSTRIJ0 sija za ocenjevanje P^0 jugoslovanske ^ je na XXXU- gadd sejmu v Novem bl75 ela v ocenjevanje jZ mesnih proi2'-’'’.. jp-(slovanskih mes 0. kih podjetij. Mesni ^0. \E so prejeli e oo jn a antipasto, pJ. , skie-Uprava sejma J, vni' vezati stike s sil ,)i!Cm- mizacijami v N'7 Mad-nski, Poljski in Letošnji učni uspeh približno enak lanskemu Učni uspeh ob koncu šolskega leta 1964/65 Sola Število v 1964/65 Izdelalo z uspehom (napreduje) Vide Pregairc T3 S £ >N •to 1 t € •S i S Sil g £ S c/5 8 0 32 481 473 954 193 253 262 57 60 825 86,5 127 13,3 2 3,61 95,80 2- Sostro 14 201 225 426 48 102 156 45 45 396 92,95 30 7,05 - 3,34 95,86 '*• Ketrte-Mum 30 478 450 928 186 219 304 48 55 812 87,50 113 12,17 3 3,63 95,75 4. Hrušica 6 94 57 151 35 41 43 18 - 137 90,72 14 9,28 - 3,6 96,9 5- Nove Jarše 23 334 313 647 91 178 213 45 45 572 88,40 70 10,82 - 3,54 97,71 Polje 36 591 561 1152 128 280 424 143 60 1035 89,70 115 10,10 2 3,50 96,7 ». Besnica 1 9 16 25 2 11 7 2 - 22 88,- 3 12,- - 3,12 96,- 8- Janče 1 14 13 27 1 12 10 _ - 23 85,18 4 14,82 - 3,50 95,3 8- Javor 1 9 11 20 2 8 5 4 _ 19 95,- 1 5,- - 3,6 94,6 10' Prežganje Ih Dolsko 12> Senožeti 2 24 18 42 9 13 8 9 - 39 92,86 2 4,76 1 3,6 92,8 3 37 35 72 15 14 24 11 - 64 88,89 7 9,72 1 3,6 95,4 1 11 7 18 1 10 5 2 _ 10 100,- _ - 3,50 96,21 Zadobrova *4. Zalog 15' Lipoglav 4 61 55 116 29 31 30 15 2 107 92,24 9 7,76 - 3,80 97,69 5 71 63 134 32 60 37 4 1 134 100,- - - - 4,05 96,1 2 23 17 40 4 15 12 3 2 36 90,- 4 10,- - 3,- 97,1 1G- Krtževska vas 4 30 33 63 7 21 27 5 2 62 98,41 1 1,59 - 3,70 98,62 Skupno v % 165 2468 2347 4815 783 1268 16,26 26,33 1567 411 272 4301 32,54 89,32 8,54 500 10,38 14 3,62 5,65 0,30 96,78 ^ ogled učnega uspeha na na-tiarm0611' v me&ecu junojlij odrittiScHr6’ ^ 53110 irneli v 16£ ikaikf . , neka3 n^anj učencem r '*,ain'l aii piredlainskim, la je m S9'32 % še ,i,r; ° sc 1)0 uspeh verjetne tok ,V^nj'*’ l*cer t*0 neki odsto-jb 8- razredu, ki ima- izpite, te uspešne PribiTa^° b° učni uspeh j, “no enak lansikbletnemu. ločbfT8 i Veyajo nove do-Po k-*2™0113 ° osnovni šoli, dov,inne morejo napre-iniaio ^^enoi v 1- razredu, če enak^ Kako nezadostno oceno; ne učenci od 2. do 7. iz iniajo nezadostno li Ti pTrT0^’v katerem so ime-že prejšnje leto. no \wTJejo Pa z 1 nezadost-na2;r^no učenci od 2. do 7. onrneT^’ al*to Jih ne zadrži prej UČenof^ zapreka. Za take Začetu, ^orajo šole takoj v šolskega leta orgami- zaralti dodaltno pomoč v učenju. Med posamaznlmi šolami v uspehu na splošno ni velikih razlik. Seveda moramo pri-merjati med seboj le ena!la>-vredno organdziiraine, tj. popolne šode med seboj in nižje organizirane med seboj. Med popolnimi ima najboljši uspeh šola Sostro (92,95%), med nižje organiziranimi pa Senožeti in Zalog, kjer so napredovali vsi učenci. Tudi srednja ocena je v Zalogu najvišja (4,05). Ge je tuldi kriterij ocenjevanja v Zalogu dovolj visok, poltem je (to kar lep uspeh. Veliko število odločnih in prav dobrih nam zaigptovlja, da bodo imele tudi naše srednje in ©okltione šole dovolj priliva. Pri bežnem pogledu uspeha po razredih takoj zapazimo, da je ta v nižjih razredih precej višji kakor v višjih. To je ra- zumljivo, saj je učenja vedno več, vedho več je tudi predmetov, mladima pa se v višjih razredih srečuje vedno bolj že tudi z življenjem in sama s seboj. Ge izvzamemo 8, razred, kjer bodo lahko opravili popravne 'izpite, je najslabšd uspeh v 7. razredih (81,15%). Povprečni uspeh na področju zavoda za prosvetno pedagoško službo Ljubljana I. je na osnovnih šolah 89,20 %; šole naše občine so torej malo nad tem povprečjem. V gimnaziji Moste je Mo 467 dijakov. Izdelalo jih je v juniju 74,30%; 100 dijakov ima popravne izpite, 18 pa jih bo ponavljalo. Povprečni uspeh na gimnazijah je 74,99 %, torej jia tudi meščanska gimnazija blizu tega. Po uspehu so naj-slaibšli drugi razredi, najboljši pa seveda četrti. Toliko na kraltko v številkah. Več bi vedeli povedati učitelji, ki so si prizadevali, da bi bil -uspeh čimbolj šd, mnogo bd nam lahko raztolmačili ravnatelji šol, nekaj tudi starši in ne nazadnje tudi učenci in dijaki, 'ki so še kako dobri sodniki in ocenjevalci. TU bi dostikrat najbolje ocenili, kdo jim je največ dal, kako jim je dajal in kdo jim je znal razširjati obzorje tako, da pri tem ni pozabil tudi na vzgajanje. Pri mnogih učencih pa -pride to spoznanje šele po nekaj letih. JK Srečanje pionirjev na prireditvi Svobodno morje V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in v počastitev 20-letnice osvoboditve je bila od 25. do 27. junija v Kopru prireditev pod geslom Svobodno morje. Poleg koprskih pionirjev se je udeležilo okrog 80 pionirjev iz vseh krajev Slovenije in pionirji z Reke. Iz naše občine sva se udeležila tega izleta Stane Tomc in podpisani. Iz Ljubljane, kjer smo se zbrali vsi pionirji Slovenije, smo se skupaj z vodniki odpeljali z avtobusoma mimo Vrhnike, Postojne in prispeli v Koper, kjer so nas pričakali tamkajšnji pionirji. V poslopju občinske skupščine nas je sprejel predsednik skupščine in nam zaželel dobrodošlico pa prijetno počutje v Kopru. V prijetnem razpoloženju nam je potem hitro mineval čas, koprski pionirji pa so ves čas hiteli s svojimi filmskimi in foto kamerami in snemali. Od tu smo odšli na ogled razstave Pionirski foto, kjer so bili razstavljeni eksponati pionirskih foto krožkov iz vse Slovenije. Proti večeru smo šli na ogled koprske luke, kjer nas je vodnik seznanil z delom v njej. Nato smo odšli v šolo, kjer so nas čakali pionirji in pionirke, s katerimi smo odšli na njihove domove k počitku. Prav to nas je še bolj zbližalo, saj smo ob večerih izmenjavali misli o življenju in delu v naših krajih in v njihovem. Drugi dan gostovanja je bil namenjen prireditvi Svobodno morje. 2e zjutraj smo vstopili v manjši ladji, ki sta nas odpeljali v Piran. Izkrcali smo se in si ogledali film o mornarskem življenju. Ogledali smo si še druge znamenitosti v Piranu. Neki upokojeni kapitan ladje nas je sprejel in nam zaželel vse dobro. Skupno z njim smo bili gosti v domu Splošne plovbe. Ogledali smo si mestni muzej in akvarij. Od tu smo nadaljevali pot do Portoroža, kjer smo si ogledali potapljaške spretnosti, ki so jih izvajali trije potapljači. Tudi kopanje v lepem junijskem popoldnevu se nam je zelo prileglo. Po kopanju smo se vrnili v Koper. Reški pionirji so se zvečer predstavili na prireditvi z glasbo, recitacijami in petjem. V nedeljo zjutraj smo odšli v Izolo, kjer smo si ogledali republiško tekmovanje z jadrnicami pionirjev—modelarjev. Po tekmovanju smo se vrnili v Koper in približal se je čas, da smo se poslovili od koprskih pionirjev. Hitro, prehitro so minile ure našega bivanja na našem morju in poslovili smo se od dobrih tovarišev, ki so nam pripravili vse najlepše. Nepopisno mi bodo ostali v spominu trije dnevi potovanja, sprejema in sproščenega ozračja ob naši obali. Misli se mi bodo spletale o delu mornarjev, o njihovi skrbi na naših vodah in ljudeh, ki posvečajo toliko skrbi nam pionirjem. Zato hočem dokazati svojo ljubezen do njih z učenjem in spoštovanjem naše res lepe domovine Jugoslavije in našega skrbnega voditelja tovariša Tita. Branko Kastelic osn. š. Sostro se mladei se lahko s ^la, krepi i vedri. (Za ^oHčni špo telesna vzgo °\se čimve, ^več ukva Vfem tako k Zri1*,’ atrakci *0ledi vlečejc dušuje za m športe. (Od n tovriih jih s T0seo -76 P10^ stalno prebiva-le) .' Zdravnik sem že sedem lahi!n Upam' da bom ta poklic Prostem6 ,dolgo °PravljalA V nr„ , trn času se posvečam Pa m'S6rn ^TTtžini »čisti-« hobby Slasb' ';)arvna fotografija in kakšna? več 7nhVna 'n resna- No, malo odem, bavne — po napornem in itiofn brneni delu človek ne Bach-i S u^at* in dojemati npr. Kateri Pereči so trenutno najbolj Problemi v zdravstvu? Probwavstvu so že več *et isti "H. Formiranje dohodka na sedanji način onemogoča, da bi samoupravljanje in nagrajevanje po delu zaživelo tako, kot smo pričakovali. Levji delež pri tem odpade na nefunkcionalno sklepanje pogodb z zavodom za socialno zavarovanje. Lansko pogodbo smo sklenili šele v jeseni, z letošnjo pa kaže, da ne bo nič bolje, ker je še nimamo. Jasno je, da 9 — 10 mesečna negotovost, ko ne vemo s kakšnimi sredstvi razpolagamo, ovira učinkovito delo. Pa še neki problem občutimo pred-.vsim aplošini zdraivtnite — strokovno izpopolnjevanje. V razliko od zdravnikov specialistov imamo mi najmanj seminarjev in strokovnih sestankov, čeprav bi bili tega najbolj potrebni. Vse breme strokovnega izpopolnjevanja pade samo na naša ramena. Ali naš ZD ustreza vsem potrebam, kakšne bolezni prevladujejo in kateri ljudje se največ zatekajo po pomoč? Ce se bo občina razvijala z istim tempom gospodarske rasti, potem bodo potrebe kmalu prerasle možnosti ZD. V sedanji situaciji pa je glavno, da z boljšo organizacijo smotrno izkoristimo že obstoječe kapacitete. Predvsem bi bilo treba skrajšati čas čakanja, tako da bi lahko delo nemoteno potekalo tudi v izjemnih prilikah (epidemije, dopusti). V naših ordinacijah imamo najbolj pestro sliko vseh obolenj. Bolniški stalež se je precej zvišal. Imamo precejšnje število kroničnih bolnikov, nekaj novih primerov TBC in čedalje večje'število obratnih nesreč in poškodb. Čeprav so to lažje poškodbe, zahtevajo daljše zdravljenje in s tem ustrezen delovni izpad. Mislim, da je temu kriv predvsem star strojni park v naših tovarnah in neustrezna delovna zaščita. Tudi živčni bolniki in pa bolniki z obolenji prebavnega sistema (predvsem sezone!) so precej stalni obiskovalci našega ZD. Se je problem administracije oz. pisanja po ordinacijah kaj izboljšal? Pisanja je vedno več — o reduciranju ni govora. S pisanjem je obremenjen predvsem strokovno sposoben srednji kader. Bolničarka oz. sestra bi lahko storila vse tisto, kar največkrat delam sam — dajem injekcije, previjam in podobno — kajti, ona mora predvsem pisati goro obrazcev ... Poklicni nasvet proti »najmodernejši« bolezni našega časa? Rakasta obolenja so za medicino še vedno problem št. 1. Tisk o tem večkrat nestrokovno piše, kar med ljudi po nepotrebnem vnaša le zmedo in preplah. Za nas je najvažnejša pravočasna diagnoza. To mnogokrat omogoča uspešno zdravljenje. Medicina ima na razpolago uspešna sredstva — če je bolezen pravočasno ugotovljena. Zdi pa se mi, da je prevelika panika odveč in da strah množici hipohondrov škoduje drugje — predvsem na živcih. Za te bi bilo treba uvesti psihoterapijo. Slovite kot zelo učinkovit in cenjen zdravnik. Cernu pripisujete ta sloves? Vsak pacient pride v ordinacijo z nekim vzrokom. Pričakuje pomoč — moraš razumeti njegove težave in se mu približati, mu ustvariti zaupanje. To je osnova za naše delo in za uspešno zdravljenje. To pa je poleg znanja tudi vse! Gostinski delavec VILI FLISEK Vili Fliisek je član odiboira za (turizem in prireditve piri mie-Hinem svetu Ljubljana in pni občinske odiboru za trgovino in gostinstvOi Ljubljana Mo-ste-Poije. — Kako gledate na položaj zasebnih gostinskih podjetij? Glede na to, da želimo dlz-bojšati turizem tudi v naši občini, je položaj zasebnih gostišč v zadnjem času mnoge boljši, kakor je bil dosedaj. Zaradi sprostitve delovanja zasebnih obraltov imajo lastniki večjo možnost tudi za sodobno ureditev gostišč. Ko tako iz- boljšujejo svojo gostinsko dejavnost, jo prilagajajo zboljša-vi širše gostinske dejavnosti nasploh. — Kakšen odnos ima skupnost do ureditve gostinskih lokalov? Skupnost bo morala biti do gostlncec še pozornejša in jlim dati še več možnosti za unejaj-nje gostinskih obratov. Le talko bomo dali tudi turizmu najširše možnosti razvoja. Dobre kuhin je in solidne postrežbe pa nikakor ne smemo zanemariti. V prijetnem okolju je gostovo počutje nedvomno boljše, kakor v neprimernem gostišču, kjer ima gost občutek, da se lahko tudi neprimerno vede. — Kako pa je z delom v gostinstvu? V družbenem ali privatnem sektorju naj bi delali vsi gostinski delavci, kadar je to potrebno, ne glede na delovni čas; tudi vodja, predvsem v vrsti malenkosti, ki se včasih zde nekemu na prvi pogled nepomembne. Ker so gostij c na-ši stalni »sodelavci«, je nujno, da so ti ob vsakem trenutku hitro in Solidno postreženi. Večkrat pa imamo priliko videti, da temu ni tako. — Kot vodja gostinskega obrata Zadobrova skrbite za ureditev gostišča. Kaj vse je prispeval kolektiv za njegovo ureditev? V 5 letih, kar delam v tem gostišču, smo vanj vložili čez 5 milijonov dinarjev, predvsem za in ventar in za sodobno ureditev kuhinje. Ob vsakem položaju lahko postrežemo 200 gostov. Ugotavljam pa, da nam manjka še nekaj drugih izboljšav, najprej hladilna točilna miza in dve manjši sobi. — Nad vašim gostinskim lokalom imajo pouk osnovnošolci — kako gledate na ta problem? V nobenem pogledu ni primemo, da sta v enem poslopju šola in gostilna. Otroci vidijo stvari, katerih ne bi smeli videti in je s lem v nevarnosti njihova osnovna morala. Nujno je treba ti dve ustanovi ločiti. — Slišati je bilo, da pri svetu za gostinstvo občinske skupščine Mostc-Poljc razmišljate o ureditvi gradu na Kodeljevem za gostinski center — koliko so te govorice utemeljene? Naš svet za gostinstvo je sestavil komisijo za ureditev Kodeljevega gradu v gostinske namene. Ta je naprosila zavod za ureditev stare Ljlubljane, naj pripravi vse potrebno za preureditev gradu z okolico v gostinski obralt s približno 250 sedeži. Svet za gostinstvo je tudi že določil upravo gostinskega podjetja Zadobrova, naj pripravi vse za začetek osnov- nih del na tem področju. Ce bodo te misli uresničene, bo dobila naša občina kakor tudi vsa Ljubljana prijetno gostinsko središče s prepotrebnimi prenočišči v naši industrijski občini. Tako naj bi bilo. Trenutni položaj pa je drugačen. Okolje Kodeljevega gradu in sam grad bosta prav kmalu uničena če ostaneta v takšnem slbalnjU, kakršna Sta danes, saj ni nobenega gospodarja, ki bi za vse to skrbel. Sem neorganizirano vozijo smeti in gramoz, uničuje se park in tudi podjetje Cnevama ga uporablja v svoje namene. Urejen grad in okolica pa bi bila lah-ko donosna postavka turističnega dela. Z ureditvijo tega centra bi bila dana tudi večja možnost za obstoj in delovanje turističnega društva v občini. 'Z GEJZIROV Ce dnevniki spregovore Počitn.;,.,, ^ru0°šolci so bili med Vezni nrHi1tedna na °b-noh, T>ntSl v bKinjih tovar-°dločiij ^ P® so se nekateri Ca mešen ostonejo še do kon-ZaposUu a’ mo0oče celo več. ^liko, LS?0 r.oke: ,n to je že toni n e ^uniJsko sonce do-LiuKi?0 sončenje, če je S° i°lska ,J,ncu- da se od lavo. e* ki oviralo vre Del kar zani-se s ^in t0var* i* b ■ ,0dn^ezpanili. Val *n tudi za ddo so tu Odkritje spominskega obeležja v Besnici “•fl izvodihjb bitumenskih mas in hladnih premazov s pihanjem. Za to tehnično izboljšavo bi potrebovali v Izolirki ok. 100,000.000 dinarjev. Upravi-čenasjt gradnje je kolektivu znana. Za domače razmere bi ta preureditev pomenila niz pridobitev, ki bi obenem rešile že dolgo pereče probleme. Proizvodnja posameznega izdelka ne omogoča izdelave velikih količin v kratkem času. S to proizvodno napravo bi v Izolirki lahko opravili najtežja delovna mesta, zmanjšali Število zaposlenih, potrebe po skladiščnih prostorih ne bi bila več tako poroča, transport surovin in izdelkov bi postal preprost in minimalen. Pri minimalnem dosegu fizičnega dela bi lahko celo pocenili svoje (izdelke. Dne 16. julija je bilo v Besniški dolini odkrito spominsko obeležje ko je komaj pred 24 leti formirana skupina partizanov krenila prek Kašeljskega hriba med Debenim vrhom in Pečarjem proti potoku Besnica, Na tej svoji poti se je srečala z nemško patruljo in na enega od vojakov je bil izstreljen prvi partizanski smrtonosni strel v Sloveniji. Odkritja spominskega obeležja so se udeležili predsednik občinske skupščine Vlado Cme, podpredsednik občinske skupščine Poide Maček ml. — Poldač, politični sekretarka Ob. kom. ZK Karla Novak, preživeli člani Zaloške partizanske skupine in mnogi drugi družbeni in politični delavci občine Moste-Polje. Uvodne besede ob odkritju spomenika pa je spregovoril Franc Mazovcc. Elaborat je plod neto j letnih izkušenj v domačem obratu in predlogov številnih podjetij, kli so s svojimi izkušnjami pomagali prti zadnji varianti tega predloga. Skrb za strokovne kadre V Saturnusu predstavlja pomanjkanje strokovnjakov še vedno problem, ki ga rešujejo z načrtno in sistematično vzgojo. V poklicnih strokovnih šolah kovinske in grafične stroke imajo 85 učencev, na srednjih strokovnih šolah in na fakultetah pa 29 dijakov in študentov. Za njih šolanje izda podjetje letno kar 15 milijonov dinar jev. Camtrailni delavski svet je pri sprejemanju pravilnika o štipendiranju in pravilnika o sprejemu in nagradah učencev na poklicnih šolah zahteval, da so nagrade dijakov in učencev v poklicnih šolah odvisne od učnih uspehov. Kolektiv podjetja SAP Je praznoval Kolektiv podjetja SAP je v začetku julija praznoval kar tri pomembne dogodke v svojem podjetju: 20-letnico osvoboditve, 20-letnico obstoja podjetja in otvoritev obrata družbene prehrane v podjetju. Na slovesnosti so sodelovali tudi pihalni orkester milice, slovenski oktet in gojenci glasbene šole Moste-Polje, navzoči pa so bili poleg članov kolektiva tudi gostje: predsednik občinske skupščine Moste-Polje Vlado Črne, politična sekretarka Obč. kom. ZK Karla Novak in drugi družbeno politični delavci občine. Najzaslužnejši delavci so dobili priznanja in darila, kolektiv sam pa je z novim obratom družbene prehrane pridobil prepotrebne prostore za vsakodnevno redno prehrano. Izšel je ZBORNIK PRISPEVKOV IZ ZGODOVINE DELAVSKEGA GIBANJA MED VOJNAMA IN IZ NOV NA PODROČJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Uredniški odbor zbornika ob 20-letnici osvoboditve je izpolnil obljubo; pred dnevom borca je izšla celotna naklada ZBORNIKA (2650 izvodov), nekaj dni kasneje pa je zbranim gostom predstavil novo knjigo glavni in odgovorni urednik Polde Maček ml. — Poldač: Letos mineva dvajset let, odkar smo slavili triumf svoje narodnoosvobodilne vstaje proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Neposredni cilji našega boja so bili doseženi — izgnan je bil okupator —, slavili pa smo tudi zmago v boju za vzpostavljanje revolucionarne oblasti delovnega ljudstva in za ukinitev vseh oblik izkoriščanja človeka po človeku. Ta zmaga je bila izbojevana skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom komunistične partije. Tudi naši kraji in občani so k tej zmagi prispevali svoj delež. Žrtve, ki so jih dali, kažejo, da se je bojevalo na strani narodnoosvobodilne vojske domala vse prebivalstvo vzhodnega dela Ljubljane. Cez 960 žrtev je velik prispevek in bodoči rodovi bodo lahko ponosni na svoj kraj in prednike. Prav ta dogajanja, boj delavskega razreda in narodnoosvobodilni boj, smo hoteli prikazati v Zborniku, ki je sedaj pred nami. Preteklo je poldrugo leto, ko smo januarja 1964 sedli skupaj in sklenili, da se resno lotimo zbiranja gradiva iz zgodovine delavskega gibanja na tem področju. Pri tem nas je vodila želja, da ohranimo pred pozabo boj delovnega ljudstva teh krajev pred vojno in v narodnoosvobodilnem boju, želja, da seznanimo mlado generacijo s preteklostjo, bojem in prispevkom naših občanov k skupni zmagi za novo socialistično Jugoslavijo, želja, da damo priznanje vsem žrtvam, ki so padle zato, da mi lepše živimo, pa tudi odgovornost do zgodovine, saij je lahko tudi naš prispevek — Zbornik —, četudi ne izpod peresa zgodovinarja, prispevek ki lahko obogati zgodovino našega delavskega gibanja. Avtorji smo se lotili dela brez velikih ambicij. Pri delu smo naleteli na težave s katerimi se srečuje vsakdo, ki prične orati ledino. Neurejeno gradivo, pomanjkanje študlij in monografij, malo napisanih in zbranih spominov pa tudi osebne težave, siaj nas je veičina avtorjev še začetnikov na tem področju — vse to daje zborniku pečat pomanjkljivosti in začetništva. Čeprav smo se tega zavedali, je le zaradi trdne obljube, da drvajsetlLeitnici osvoboditve posvetimo kar največ pozornosti, pred nami ta zbornik. Vsi smo težili, da bi bilo naše delo kar najobjektivnejše, čimboljše in da bi zajeli ter prikazalo vso širino delavskega gibanja. Navedel sem že razloge, zaradi katerih tega nismo dosegli. Naredili smo le poskus, dali okvir, katerega bodo drugi dopolnjevali, popravljali in dajali gibanju širino, kakršno je imelo. Avtorji smo prepričani, da bodo naši prispevki vzpodbudili širši krog ljudi, ki bodo s svojo kritiko pomagali, da bomo ugotovili no samo nova dejstva, ampak tudi bolj vsestransko osvetlili in natančnejše ocenili mnoge dogodke. Avtorji pričakujemo kritiko ne samo s strani zgodovinarjev, ampak tudi iz vrst aktivistov, bork in borcev, ki sovražnih obdobjih oblikovali linijo partije, uveljavljali njeno politiko in sodelovali s puško v roki v boju proti okupatorju in za novo socialistično Jugoslavijo. Le tako se bo ob kritiki našega dela dopolnjevala zgodovina naših krajev in gibanja. Ne morem pa mimo zadovoljstva nad tem, da so avtorji velik del svojih prispevkov namenili predvojnemu delavskemu gibanju in vlogi partije-Menim, da marsikdaj, ko pišemo in govorimo o ljudski revoluciji in narodno osvobodiiflinl vojni, premalo posežemo nazaj v čas, ko se je kovala revolucionarna misel v boju proti protiljudskim režimom v stari Jugoslaviji, v stavkovnih bojih, ki so jih vodile ljudske množice pred vojno itn. Le zaradi predvojnega dela partije so se naši občani s tako močjo in v taki širini vključili v narodnoosvobodilni boj. Sli so s partijo, ki je bila edina vodilna sila v naših krajih že pre“ vojno, s partijo, ki je bila edina sposobna zbrati in združiti demokratične in patriotifne ljudske sile ter jih organizirati za oboroženi odpor proti okupatorju in za odločilni boj 'ia narodno osvoboditev. Partija je imela ljudi, prekaljene ^ trdnem ilegalnem boju v stan Jugoslaviji in ti so šli v odločilni boj na čelu vseh progresivnih in patriotičnih sil. Namen avtorjev in uredniškega odbora je bil prikaza« tudi širino sodelovanje naši« občanov v narodnoosvobodilnem boju. To nam je le delno uspelo. Menim, da že samo sP1' ski padlih, nosilcev spomenic 1941, herojev in revoluciona jev govore, da je bilo sodel vanje res množično. Avtorji so nekatera doga jo nja med NOV postavili. naJT sto, ki jim po času in vre. xe sti pripadajo. Menim, da Je . čas, da si tudi zgodovinarji P , beležijo, da je Zaloška Par v zanska grupa 16. julija Besnici ubila nemškega voja ‘ Toeffeleja in da to ni ^ jlaslno kot pdšeijo neikiatterd. nim, da smo si edini v tetn. danes niti ni toliko važno, . je padel prvi partizanski* in kje prvi okupator. Zelino da se dakumentirana dejs ^ postavijo na svoje mesto, d naša zgodovina čim obje ^ nejša, čim popolnejša in drugi strani zato, da se v P ^ vilni luči prikaže PrisP.vo-udeležencev NOV, ki so 2 vali vse, tudi svoje Zivljc") Vsem avtorjem in 1cjn škemu odboru se za^v ,-..ieiP za sodelovanje. Zahvaljuj se tudi vsem, ki so na ka,.‘ koli drug način P°maga« ^ Zborniku. Želim, da bi sP.^gjl Ijali komentarje, da bl il» posluh za pripombe, duP in kritiko. Želim tudi, da daljevali z zbiranjem ‘ . pCv-polnjevanjem svojih P kov. , . tudi Končno se zahvalujem j- družbenopolitičnim mfc ^e. jam, občinski skupščini ” delovnim organizacijam z je rialno pomoč in sodclo “■VLJUDNOST- PRODAJALKE V MLEČNI RESTAVRA-CIJI NA ZALOŠKI CESTI 18 Dogodilo se je pred nedaven neko sredo popoldne. Stre-0la mi je Olga Hrnčič. Kje dobila kvalifikacijo za pro-^Mko, ne vem. Vprašanje Je tudi, če ji sploh kdo kaj vove o dolžnostih in vljudno-do strank. Kupila sem 21 mleka in 2 eklenici kisle vode. Po nje-47^ra^uriu nai bi zneslo z dinarjev. Ko jo mirno vpra-11r}• za-kaj toliko (v resnici je f“to »ge skupaj le 332 dinar-1 Ji'. 'car je kasneje zračunala di njena mlajša sodelavka-vrodajaika), me je obsula s ho grobih žaljivk: »Jaz ra-dunam že 20 let! Ce Vam ni .• a,u’ Pa pojdite drugam, saj e dovolj mlekarn! »Na mo-zmP?JOVTU> Pripombo, da se je tila, mi je zabrusila, naj zr jrno rekla: »Vi se pa ne }te važno! Ne vmešavajte tn nič ne jezikajte!« Ptujem javnost, kdo naj mor111 starega človeka, ki ne e tako hitro računati in se r,rn !nore braniti pred takimi 20 ki morda res že koTist?11^11110^0’ toda—v čigavo Marica Rupret poletni dnevi obfirir*; P*avalni bazen v ‘eh dLhin ta k° referr, P°'n, da mi ^aajo. n ° Je še bazen za r S°Vora .Plavanju ne mor S6veda tn6* 3e kopalcev pi Za Pri®/o še zdaleč ni opo fini di rrf01:uma v na: 'jke rekrV. 3Uclje tak '71" vS*S:^ - ' bomb J19-' d°voi se k0 ’ /apisanih \ °Palvi počutili ?ajno°bi khnistno’ *kega hdo nast hi bUo^,0 stra “ h nesreč nre°il0 nesreč,'ia; Sa ne un/Ski spo1 P belite ah ' Sev°d; asss«& n°- Tn f0mal°krat > J nanu-eč m birpoieaCijo 1 tanio “ se 2 Proti’ ofkvizit< hapr^/ačilu " nov Tretje medrepubliško prvenstvo v moto krosu V počastitev 20-letnice osvoboditve in občinskega praznika je AMD Moste priredilo po športnem koledarju III. dirko medrepubliškega tekmovanja Hrvatska-Slovenija. Tekmovanja v moto krosu v Sneberjah ob Savi se je udeležilo 25 tekmovalcev. Lepo nedeljsko popoldne je privabilo več tisoč gledalcev. Tekmovalna steza ima nekaj blagih spustov in vzponov pa tudi več naravnih preprek in je za tekmovalce dokaj zahtevna. Zmagovalec je bil Boris Maurin (vseučilišče Zagreb), ki je v skupni oceni zbral 280 točk. Drugi najboljši je bil Ciril Novak (AMD Moste) z 235 točkami, tretji pa je bil Zlatko Zemljič (vseučilišče Zagreb), ki je zbral 210 točl$. Prireditelj je prva 3 mesta nagradil s pokali in častnimi venci. Športno tekmovanje invalidov naše občine je postalo tradicionalno Prejšnji mestec je občinsko predsedstva Zveze vojaških vojmih invalidav občine Ljub. Moste-Polje razdelilo .pohvale zmagovalnim ekipam, ki so sodelovale v športnih tekmovanjih. Tekmovali so invalidi, ki živijo v občini, in športniki, ki so zaposleni v delovnih organizacijah na območju naše občine. Občinsko predsedstvo ZVVI je podelilo priznanja za sodelovanje na športnem področju tudi ekipam, ki se niso uvrstile na prva tri mesta, in posameznikom, ki so sodelovali v tekmovanju. S tem tekmovanjem so invalidi proslavili dve pomembni obletnici, in sicer 20-letnico osvoboditve, združeno z občinskim praznikom, in peto obletnico športnega tekmovanja med invalidi in člani delovnih organizacij. Za tekmovanje se je prijavilo 21 ekip iz 16 delovnih organizacij, tekmovalo pa je 94 tekmovalcev. Vse tekme so odigrali v mesecu maju, tekmovali pa so v balinanju, keg-lanju in streljanju z zračno puško. Invalidi so se zelo potrudili, saj je njihova ekipa dosegla lepe rezultate in se v vseh treh disciplinah uvrstila na druga mesta. V balinanju je sodelovalo 10 ekip: prvo mesto je dosegla ekipa bolnišnice za duševne in živčne bolezni iz Polja, tretje pa ekipa Slovenije ceste. V keglanju je tekmova- Tekmovanje na čas v bazenu na Vevčah Trener vevškega plavalnega kluba Slavija Janez Gašperlin uvaja plavalce Slavije, člane pionirske in mladinske ekipe, na tekmovanje v drugi republiški plavalni ligi. Enkrat tedensko tekmujejo na čas in izpopolnjujejo svoje sposobnosti, ki so jih pridobili na tedenskih plavalnih vajah. Plavalci vadijo dvakrat dnevno, prosto imajo le ob nedeljah in kadar menjajo vodo v bazenu. Moške ekipe članov, mladincev ali pionirjev bodo, kot kažejo letošnji rezultati, lahko uspešne na raznih tekmovarjjih, ker so dobili dva nova talen.tirana plavalca: Niko Potočnik bo precejšnja okrepitev v prostem in hrbtnem slogu, Miloš Dimic pa bo izpolnil vrzel med plavalci prsnega stila. Zal ima PK Slavija probleme s plavalkami, vendar trener upa, da bo tudi med njimi vzgojil dobre tekmovalke. lo 7 ekip: prvo mesto je dosegla ekipa Izolirke, tretjega pa ekipa Slovenija avto promet. V streljanju z zračno puško je zasedla prvo mesto ekipa Gradisa z 817 krogi, tretje mesto pa je pripadlo ekipi železniške tovorne poštaje Ljubljama-Mo-site. Predsedstvo ZVVI občine Ljubljana Moste-Polje prireja talka tekmovanja od leta 1960 ob občinskem prazniku. Športniki iz delovnih organizacij in invalidi sodijo, naj bi taka tekmovanja organizirali tudi v bodoče. Pavle Kirn MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR Rokometni klub Slovan je proslavil 15-letnico svojega obstoja res nadvse uspešno. Dekleta so igrale dve tekmi s slovenskimi prvakinjami iz Pirana in obe tesno izgubile, medtem ko so fantje zmagali v zelo močni mednarodni konkurenci. Vse nasprotnike so odpravili s še enkrat več doseženimi goli, kot so jih prejeli — predvsem Celjane, ki so se v letošnjem slovenskem prvenstvu uvrstili pred njimi. Kljub temu pa so bili Celjani na tem turnirju drugi, reprezentanca poljskih rudarjev s 4 državnimi reprezentanti tretja, klub West VVicn z Dunaja pa s 3 reprezentanti četrti. Najboljši strelec turnirja je bil Slovanovec Pavel Kos. PLAKETE NAJPOŽRTVOVALNEJSIM FUNKCIONARJEM Predsednik občinske skupščine Moste-Polje Vlado Černe je priredil sprejem za športne funkcionarje. Ob tej priložnosti je predsednik republiškega odbora Jugoslovanskih športnih iger predal priznanje in nagrado (150.000 dinarjev) občinski zvezi za telesno kulturo, ki je v tem tekmovanju zasedla tretje mesto v Sloveniji. Predane so bile tudi pohvale in plakete okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana: prejeli so jih rokometni klub Slovan in hokejski klub Slavija, Mira Miklavčič, Albin Galof, Bogdan Sturm, Jože Bezlaj in Rudi Puhar. Ob ZTK je podelila plakete funkcionarjem, ki delujejo v športnem življenju naše občine že več kot 10 let, in priznanja najstarejšim igralcem rokometnega kluba Slovan, ki slavi letos 15-letnico svojega delovanja. Jože Borštnar, športni funkcionar - nič več Ni slučaj, da se je prav ta čas odpovedal opravljanja vseh športnih funkcij že tretji izmed voditeljev telesno kulturnega življenja v naši občini: poleg predsednika občinske zveze za telesno kulturo Borisa Kobala in predsednika nogometnega kluba Slovan Antona Nanuta zdaj še Jože Borštnar. Nedvomno ta proces še ni končan, vendar se s polno mero zaskrbljenosti končno le vprašajmo: zakaj? Z Jožetom Borštnarjem je prenehal delovati človek, na čigar delo so v zadnjih osmih letih vezani domala vsi kvalitetni uspehi delavskega športnega društva Slovan, človek, ki je mnogo prispeval, da danes obstajajo v naši občini boljši kot drugod vsaj minimalni pogoji za razvoj telesne kulture. Jože Borštnar je bil dolga leta predsednik DŽD Slovan, od 1962 do 1964 pa predsednik občinske zveze za telesno kulturo Moste-Polje. Vsem je znano, koliko veljajo posamezne ekipe DSD Slovan v zveznem merilu, pa najsi bo to v nogometu, rokometu ali košarki. V letih, ko je vodil Ob ZTK, se je ta organizacijsko uredila, dobila profesionalnega sekretarja, postala gonilna sila in organizator vseh množičnih tekmovanj in akcij v telesni kulturi. Po osmih letih vsakodnevnega dela za dejavnost, potrebno vsem in nepriznano tam, kjer bi bilo treba, po osmih letih optimizma v uspešno rešitev vseh problemov, ki jemljejo funkcionarjem voljo, pa je žal postalo jasno, da tako ne gre več! Športni funkcionar — to pomeni človeka, ki skrbi za to, da bo imel klub za redno delo denar, človeka, ki se odpoveduje osebnemu življenju in ne pozna prostih nedelj ne popol-dnevov — zato, da bi navadil na zdrav način življenja vse mlade ljudi, da bi pripravil občanom prijetno rekreacijo in ne navsezadnje, da bi jim izboljšal družbeni standard. Silno malo je že takih ljudi, ki so pripravljeni za te in take cilje žrtvovati svoje že tako skopo odmerjene proste ure, čeprav je za izvajanje in zagotovitev tega zadolžena vsa družba. Ze dolgo je bilo znano, da je Jože Borštnar zelo obremenjen na svojem delovnem mestu, da poleg tega še študira na višji kadrovski šoli, da ima družino, da iz dneva v dan že osem let dela kot športni funkcionar, toda vedeli smo, da vse to le ne more biti vzrok njegovega odstopa. Zato smo ga poprosili, da nam sam pove nekaj o tem: Statistiki, odseki za narodno obrambo, zavodi za pedagoško službo, dnevno časopisje itn. — vsi so že mnogo povedali in napisali o tem, kako primanjkuje našim ljudem osnovne telesne izobrazbe, kako jim manjka dopolnilne pa razvedrilne in krepilne telesne vadbe. Pri tem vsi rožljajo z res zaskrbljujočimi odstotki telesnih deformacij, o mladincih, nesposobnih za vojaško službo, o visokih odstotkih nesreč pri delu zaradi pomanjkanja koncentracije, prisebnosti, moči in vzdržljivosti. Vsi poudarjajo, da bi vse to v veliki meri lahko odpravili s telesno vadbo ... Občani to beremo in smo za-pre^aščeni nad grozečimi številkami, odgovorni ljudje zagotavljajo in se pridušajo, da je treba to rešiti. V jugoslovanskem in slovenskem merilu priredimo kongres telesne kulture. Omenjene številke so glavni predmet razprave. Vsi se strinjamo z zaključki, kajti problem je res pereč ... Toda vse se ustavi pri sredstvih. Nikakor ne moremo razumeti, da vse to pač tudi stane. Danes, ko je naš osebni standard neprimerno višji kot pred vojno, ko ima malone vsaka družina stanovanje s kopal- nico, modernimi gospodinjskimi pripomočki in v garaži avtomobil — danes je redka šola in redek kraj, kjer bi bila telovadnica ali igrišče. Celo nasprotno! Pred vojno je bilo tako rekoč v vsaki vasi telesno-vzgojno društvo s svojo telovadnico, danes pa so v teh prostorih obrati tovarn. Novih telovadnic in igrišč ne gradimo. Za vso telesno vzgojo občanov v 16 društvih s prek 35 klubi je letos na voljo 19,500.000 dinarjev, in to za množičnost, kvaliteto, vzdrževanje objektov in za investicije. (Pripis pisca: klub republiške lige porabi letno 5 milijonov — in v občini Moste-Polje so 4 taki klubi; klub zvezne lige potrebuje 14 milijonov letno — v naši občini je en tak klub; vzdrževanje športnega parka Kodeljevo stane letno 4 milijone dinarjev, vzdrževanje vsake telovadnice TVD Partizan (3) po 1,000.000 dinarjev. Poleg omenjenega je še 30 sekcij, družin, klubov ali društev. Za investicije ne gre niti dinarja!) Nikogar ne zanima, kje dobiti potrebna sredstva. To je stvar športnega funkcionarja. Po vsem tem je videti, kot da so maloštevilni športni funkcionarji vzeli posamezna športna društva ali klube v zakup, kot da je to le njihov osebni užitek. Odgovornim, ki to tako tolmačijo, povem v imenu vseh funkcionarjev, da se temu užitku odpovedujemo. Kolikor pa je to družbena naloga, potem sodim, da morajo nositi odgovornost vsi tisti, ki jim je družba to zaupala. Pri tem mislim predvsem občinsko skupščino, predsedstvo ObO SZDL, občinski komite ZK in Ob kom. ZMS, ki bi naj vsi o tem vsaj razpravljali. Različne težave smo doslej reševali le v obliki nujnih posvetov z odgovornimi, nakar so sledile zasilne rešitve. Vendar menim, da mora biti temu enkrat konec. S tem bo morda tudi konec kvalitetnega športa v naši občini, rezultata, ki smo si ga priborili po dolgoletnem vztrajnem delu. Ker pa sem sodeloval pri formiranju tega, kar stediaij imamo, vem, da se to ne da zopet doseči v letu ali dveh. In če je mnenje družbe — ki ga izreka po svojih voljenih predstavnikih — tako, potem je tako pač najbolj prav. IZREDNI OBČNI ZBOR NK SLOVAN NK Slovain Ljubljana Moste je imel konec julija izredni občni zbor. Predsednik odbora je nadrobno orisal celotno delovanje kluba, ki je bil v pretekli sezoni najuspešnejši, saj je dosegel I. mesto v slovenski ligi in s tem avtomatično vstop v II. zvezno ligo. Isitočasno je predeči! nadaljnje delo v tej ligi, za kar bodo potrebna precejšnja finančna sredstva, ki si jih bo moral klub zagotoviti za redno svoje delo. Zaradi finančne problematike NK Slovan je bila izvoljena posebna gospodarska komisija. Tudi predsednik tehnične in mladinske komisije sta podrobno poročala o delu nogometnega kluba, pa o rekon-strufcedji igrišča in garderob. Uipraivni odbor NK Slovan je sklenil v bodoče posvetiti največjo pozornost vzgoji pionirjev in mladine, iz teh vrst pa bo kasneje moči pridobiti čim-več svojih bodočih igralcev. Izvoljen je bil tudi novi odbor NK Slovan s predsednikom Veliborjem Radisavljevičem. Kot prvo nalogo bo moral novi odbor glede na nove gospodarske pogoje takoj ugotoviti realne možnosti financiranja iz gospodarskih organizacij. SLIKE Z RAZSTAVE Posebnega poudarka letošnji razstavi je dal Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in v NOV na področju občine Ljubljana. Moste-Polje, ki je izšel prav na dan otvoritve razstave 3. julija in so bili dokumenti zanj razstavljeni v pritličju razstavnih prostorov. O namenu in pomenu zbornika je spregovoril njegov glavni in odgovorni urednik Polde Maček ml. — Poldač Razgovoru o zborniku so prisostvovali vidnejši družbenoolitični delavci in avtorji prispevkov, med njimi tudi Pepca Kardelj, Letošnja gospodarska razstava ob občinskem prazniku se je vključila v dan borca s posebnim poudarkom na 20-Ietnici osvoboditve in 15-Ietnici delavskega samoupravljanja, V tem slovesnem in delovnem tonu je odprl razstavo predsednik odbora za gospodarsko razstavo Jože Borštnar. Pred maketo nove toplarne v Mostah so se obiskovalci radi ustavljali, njeno mogočno poslopje že dominira nad širšo okolico in daje novo podobo temu dela mesta. > < Vzgojno varstvo, šolstvo in kultura so prikazovali svoje razvojne poti od osvoboditve do danes. Okusno prirejen razstavni prostor je privabljal tudi najmlajše. Domiselno aranžiran razstavni prostor delovne organizacije Zima je bil nagrajen s 1. nagrado, saj so obiskovalci razstave lahko takoj videli funkcionalnost eksponatov, njih estetsko razvrstitev in skladnost celote. H te V. m: • lov« in ribiči LD Pugled so v telovadnici osn. š. Ketteja in Murna pričarali cel hrib z gozdnimi živalmi, lovsko kočo in z ribnikom, polnim živahnih postrvi — prava paša za mlade obiskovalec razstave. -1950-1965 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦********* * glasil® Meščanska skupnost, B ,jC) SZDL Ljubljana MostC',)(<) i*-izide enkrat mesečno v i-** ^ vodih. Ureja uredniški glavni in odgovorni l,r,(rCg-Bogdan Sturm, lektor i» jg0 tor Milan Pritekclj. B° g,oV< in slike pošiljajte na Uredništvo in uprava ^ Ljubi j. Ob Ljubljanici e telefon 3n-!»!>0. Rokopis ^ vračamo. Tekoči račun Ljubljana, obč. odbor ^ Ljubljana Mostc-PoUc. og 2lJ. čanska skupnost <><><’ ^ (iin»r' Celoletna naročnina 2i t. jev, polletna 12« dinarj' Vgtevil- Ijivo naprej) posamezna ^ ^g, ku 20 dinarjev. Tisk