115. številka. Ljubljana, v torek 22. maja. XXVII. leto, 1894. Iihaja Tlak dan iveicr, izimfii nedelje in praznik«, ter volja po polti prejeman aa a vstr o-ogers k e dežele za vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., aa jede« 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bb po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dežele toliko veC, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj s« izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. a- Prevrat v Srbiji. Odločilni korak je storjen. Mladi kralj Aleksander je na a\et in v interesu svojega maločisla-nega očeta Milana novic grešil zoper temeljna načela konstitucijonalne države. S kraljevim, včeraj ^ razglašenim ukazom ae je razveljavila ustava iz leta t8WT| na katero je bil kralj prisegel, in na mesto nje ne je uveljavila spaks, prejšnja ustava, b katero je zopet kralj dobil vso moč iu vso oblast v roke. Zajedno su se razveljavili tudi razni drugi zakoni, ki jamčijo državi poŠte no upravo in nezavisno pra-vosodstvo, prebivalstvu pa življenje in imetje. Milan je zopet absolutni vladar Srbiji, in kaj to pomeni za to nesrečno dižavo, \6 vsakdo, komur je v spominu, kako je ta človek nekdaj gospodaril. Iz brezna pozabe vstajajo sumne prikazni in zasedajo vsa važna javna mesta. Milanove marijo-nete, na čelu jim stari krvoločni Nikola Krstić, ki b« zadnja leta niso upali na dan, prišle bo zopet iz svojib brlogov, da pomagajo Milanu vladati in pleniti. Že to svedoči, kake namene imajo novi vladni možje, kaj čaka Srbijo in srbski narod. Začela bo bo zopet doba tajnih umorov — kdo se ne spominja, da je Garašanin Milanu javno očital, da je dal Heleno Markovičevo otrovati — in brutalnih nasilstev. Državne blagajnice se bodo plenile, koristi države in prebivalstva prodajale za gotov denar, ekratka, gospodovalo se bodo zopet tako, kakor pred usodno bitko pri Slivnici. Milan opravičuje ta svoj čin z zaroto radikalcev zoper Obrenoviča. Vodjo radikalne strauke, Pasica, in njegove somišljenike dolži, da so hoteli Karagjor-gjeviće spraviti na srbski prestol, na drugi strani pa dolži črnogorskega kneza, da je deloval na odstranitev Obrenovičev. 0 tej zaroti se s Brbske ofi-cijozne strani razširjajo bajkam podobne podrobnosti, katerih izvzemši plačane novine nihče ne veruje. Vse, kar se o tej zaroti pripoveduje, je tako smešno-ro-mantičuo, tako do cola neverjetno, da je brezdvojbeno le pretveza. Naravno verjetno je samo to, da bi Srbi bili veseli, ako bi ae Obrenovičev iznebili. Kako je srbski narod to najnovejšo protizakonito^ Obrenovičev vzprajel, o tem še ni zanesljivih poročil. Oficijozi seveda naznanjajo, da se prebivalstvo za prevrat uiti ne meni, češ, da je sito vednib strankarskih bojev, in da vlada v celi deželi najlepši red in mir. Domišljija oficijoznih poročevalcev je ravno tako znana, kakor njih resnicoljubnost. Zato fie ni moči reči, kakov utis je prevrat naredil na prebivalstvo. Radikalna stranka se gotovo iz lepa ne uda nego bo zastavila VBe Bile, da premaga Milana in prepreči njegove nakane. In ta stranka ima za soboj politično zreli, svobodoljubni in žilavi narod in to je tisti moment, ki bode odločil usodo Obrenovičev. O tem pač ni dvomiti, da bodo srbski radi-kalci po teh najnovejših izkušnjah začeli boj zoper to dinastijo, ki je v Srbiji nakopala monarhičnemu principu sploh nebroj sovražnikov. Kdo bi mogel o končnem izidu tega boja izreči kako domnevanje? Milan ima vojsko na svoji strani in za vsak Blučaj sme tudi računati na podporo od zunaj, od tiste strani, ki mu je bila tudi doslej materijelna in moralna zaslomba. Mogoče je pa tudi, da premaga narod vse ovire in da pride dan, ko bode obračunal z Obrenovići in jim plačal vse zlo, katero so mu prouzročili. Notranjske vode — Vipavski hudourniki — idrijske delavske razmere. Poslanec gospod dr. Andrej Ferjančič je v poslanski zbornici dne 16. maja t. 1. govoril: V novic nameravam v tej visoki zbornici govoriti o gospodarskih vprašanjih, zadevajočih moj volilni okraj. Če nanese slučaj, kakor danes, da dva zastopnika majhne kronovine zapored govorita in da se je predgovornik tudi z zadevami mojega volilnega okraja bavil, za kar sem mu bvaležeu, tako je neizogibno, da se glede nekaterih vprašanj dvakrat govori. Na splošne opomoje gospoda predgovornika glede nekaterih vprašanj se ne bodem oziral in se omejil, z ozirom na to, kar je povedal, samo na stvarne okolnosti. Vprašanje, katerega se predgovornik ni dotaknil, ki pa je vitalnega pomena za moj volilni okraj, je vprašanje o rsušenju notranjskih kotlin. Govoriti mi je o tej stvari toliko bolj, ker se kar nič ne bliža rešitvi in ker je nujno potrebno, da se izvrše tiste neizogibno potrebne priprave, katere imajo omogočiti in so pogoj definitivni rešitvi. S tem, da je vlada pred nekaterimi leti dala preiskati podzemske struge na Notranjskem, dosegli bo se uspehi, kateri bi mogli i m. ti najboljše posledice za tiste kraje, ako bi se preiskave nsdaljevale in popolnjevale. Gozdni pristav Putick, to je tisti Putick, ki je največ storil za rešitev Lugloških za-jetnikov, je večkrat preiskal podzemski tok notranjskih voda, postavljajoč pogostoma svoje življenje v nevarnost. On je dognal in tehnično se je tudi z druge strani dognalo, da so ovire odtoku vodam, ki v poBamnih kotlinah provzročujejo toliko po vodenj, mej dolino in mej podzemskim nadaljevanjem struge, da torej ne stoji regulacija nadzemeljskih strug v prvi vrsti — kar ni posebne važoosti —, ampak da gre za to, odpreti terco, Bkozi kateri teče nadzemaka voda v svoje podzemske struge. Putick je v tem oziru seveda le v najmanjši meri delal že poskuse. Putick je dal pri Planini izkopati takoimenovane katavotrone, to je, odprl je večje, zamašene ali zasute luknje in je dal izzidati. S tem je očitno dokazal, da bi se dosegli Čudoviti uspehi, ako bi se ta dela nadaljevala. A razen teh katavotronov se ni ničesar Btorilo, in, kakor sem že rekel, vsa stvar je nekaj let sem povsem zastala. Vem," da se navaja kot uzrok, zakaj da se na Notranjskem nič ne stori, to, da bi bil hitri odtok notranjskih voda nevaren Ljubljanskemu barju, oziroma da bi povečal nevarnost poplav. To ni povBem dognano, priznavam pa, da je prav, da se računa b to okolaostjo, če tudi je le mogoča. Pravi s*', da je najprej treba oBušiti Ljubljansko barje in skrbeti za bitri odtok padavin, in da se bo šele potem moglo misliti na to, da se odpeljejo vode iz notranjskih kotlin v Ljubljansko barje, ne da bi to kako škodo prouzročilo. Jaz sem takisto prijatelj osušenju Ljubljanskega barja, kakor sem pri|atelj preprečenju povodenj na Notranjskem. O vprašanju glede osušenja Ljubljanskega barja pa ne bom govoril, tem manj, ker je g. predgovornik LISTEK. Matica Slovenska". 17 (Tajnikovo poročilo o tU uit vunom in odborovem delovanji v XXIX. društveni dobi (1. VI. 1893—30. IV. 1894) na občnem zboru dne 17. majuika 1894. I.) (Konec.) Račune imajo čestiti zborniki tiskane v rokah in so jih imeli prej piBane v društveni pisarni na ogled. Gospodje presojevalci so jih dne* 4. aprila natanko pregledali, primerjali s knjigami in prilogami ter našli vse v popolnem redu. Bodi jim zato fie iz zbora dostojna zahvala. Računski aklep kaže navidezni primanjkljaj 190 gld, in sicer zategadelj, ker ae je, kar je znamenje umnega gospodarstva, tekom leta za okroglih 1500 gld. denarja več vložilo kakor potegnilo, zato da vloge sproti nosijo obresti. — Odbor Vam ne podajo letos proračuna sa 1. 1805, ker ne bi imel niti približno istinite podlage, marveč popravljeni, istinitejši proračun za tekoče leto, v katerega je za izdavanje knjig vpo-■tavljenih že 5250 gld. — Ker je .Matica" v prvem desetletji Imela avoje obCne zbore večinoma v poletnem časa, segale no njene upravne dobe po navadi od julija preteklega do junija tekočega leta; po tej dobi bo se pravilno ravnali tudi računski sklepi in proračuni. Ko se je pa v občnem zboru leta 1874 sklenilo, da bodi Matično upravno leto koledarsko leto, ne da bi se bili ob jednem roki občnih zborov preložili, poročalo ae je tudi pravilno 0 računskem sklepa preteklega, ne pa o proračunu tekočegn, marveč prihodnjega leta, ki ni mogel biti zanesljiv, ker mu je manjkalo istinite podlage, dejanskega prebitka ali primanjkljaja v blagajni z dnem 31. decembra dotičnega leta, s katerim se je račun sklen 1 To se je nadaljevalo vsa leta do najnovejšega časa. Kakor je razvidno iz bilance o društvenem premoženji, znaša Matičino imetje koncem leta 1893 vsega skupaj 57.248 gld. 48 kr. in ae je pomnožilo tekom zadnjega leta za 1137 gld. 29 kr., lani pa samo za 391 gld. 77V« kr. Letos prejmo društveniki prvič tudi račun o Knezovi uatanovi, ki kaže na 30 451 gld. 96 kr. glavnice, kar nese okroglih 1200 gld. letnih obreatij 1 a bo zadostovalo za izdavanje zabavne in poučne Knezove knjižnice. Mej depoziti bo ne nahaja več obveznica tukajšnje čitalnice, ker jo je upravništvo vrnilo čital-niškemu odboru na njega dotično prošnjo. Društveni knjižnici je prirastlo sadnje leto 509 knjig, zvezkov in časopisov; 386 po zamenji, 115 vsled daril in 8 po nakupu; 278 čeških, 119 ruskih, 57 slovenskih, 23 hrvaških, S nemških, 7 bolgarskih, po 6 Borbskib in srbBkib, 4 latinske in 1 poljska. .Matica' zamenjuje svoje knjige z 32 raznovrstnimi društvi in korporacijami; v najnovejšem času se je njim pridružilo še »Historično društvo v Lvovu". Zamenjevalcem so se pošiljala ob prejemu običajna potrdila, darovalcem pa, kjer ata nanesli udvorljivost in pa potreba, pismene zabvale. Daš 1. januvarja lani je štela Matičina književna zaloga 19.089 knjig in 240 zemljevidov. Tekom leta ji je prirastlo 3400 knjig, odpadlo pa 5423, in sicer 4505 poslanih društvenikom, 539 podarjenih raznovrstnim prosilcem, 379 pa poprodanih knjigotržcem in posameznikom. Koncem preteklega leta je torej zaloga štela 17 066 knjig in zvezkov ter 240 zemljevidov. — Popolnoma so lani pošle le: Marsova .Slovnica Češkega jezika", dra. E. H. Goste: „Pregled slovenskih čitalsic" in .Letopis za I. 1889". Za darila je bilo predaedoištvu merodajno običaji* j od borovo navodilo, in je prejela .Matica" od obdarovancev večinoma tudi primernih zahval. Da ae društvena hiša obdrži v dobrem stanu, bilo je lasi tekom leta treba zvršiti več bistvenih poprav. Vkljub tema se je hišnemu gospodarstvu o tej stvari precej obširno razpravljal. Na rečem pa, da bodi skrb za Ljubljansko barje odločilno za to, da se na Notranjskem nič ne stori; dela naj se, pripravlja naj se to, kar se mora na vsak način pripraviti, naj se Ljubljansko barje že prej ali slej osuši. Po predležečih projektih ni odtoka notranjskih voda na drug način omogočiti, kakor s pomočjo za-tvornic. Putick nasvetu je zatvornice, in te se s splošnega tehničnega stališča odobravajo, in tudi deželni stavbeni urad v Ljubljani se je zanje izrekel. Treba bi bilo, da se store neobhodno potrebna dela, da bi se mogle te zatvornice koj porabit*, čim bi bilo Ljubljansko barje osušeno. A to vprašanje še ni niti v toliko rešeno. Iz razprav oziroma iz poročila dež. odbora kranjskega o tem vprašanji se vidi to. Popolnoma izdelani operat imenovanega Puticka se je predložil dež. stavbenemu uradu, da izreče o njem svoje mnenje. Dež. stavbeni urad je Putickov projekt pregledal in je svojo aodbo izrekel takole (čita): „Neškodljiv odtok povodenj iz notranjskih kotlin je po teh nasvetih mogoč. Predao se pa začne delo, je treba: 1.) Dve leti sistematično opazovati in primerjati stanja voda, množine vodil in razmere padavin v krajih, katere je osuSiti; 2) v istem času storiti kar treba za detailni projekt, in 3.) na podlagi preiskav ad 1 in 2 izdelati detailni projekt in regulativ za porabo zatvornice.* „To mnenje" — pristavlja deželni odbor — „se je z dopisom z dne 13. decembra 1893 dopo-slalo c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj c. kr. poljedelskemu ministerstvu predlaga, da dotični detailni projekt potem, ko so se po mženerju Hraakemu v njegovi izjavi sub 1, 2 in 3 kot potrebno označene priprave storile, da izdelati po državnih organih". Dež. stavbeni urad v tem hipu ne ve, kako Btališče je zavzelo poljedelsko ministerstvo napram temu mnenju dež. stavbenega urada, in ni znano, ali hoče, kakor je bilo naprošeno, deželi pomoči in državnim organom naročiti, da izvrše priprave. Ker deželni Btavbeni urad, kakor sem pri njem uvedel, vsega tega ne \e, dovoljujem Bi predlagati resolucijo, proseč, da jo podpirate. Glasi se (čita): „C. kr. vlada Be pozivlje, da za odtok povodenj iz notranjskih kotlin 1. ) poskrbi za dotične kraje sistematična opazovanja Btanja voda, množine voda in razmer padavin 10 2. ) da po državnih organih izdelati projekt o odtoku in regulativ za ravnanje z zatvornicami. S to resolucijo se ločim od te zadeve in pridem k drugi, katero je s splošnimi opomnjami omenil gospod predgovornik; to je vprašanje o zagrajenju hudournikov v Vipavski dolini. (Konec prib.) Državni zbor. Na Dunaj i, 21. maja. V današnji seji, v kateri je govoril tudi poslanec dr. Ferjančič, nadaljevala se je razprava o proračunu trgovinskega mioisterstva. Pri točki .poštni in brzojavni uradi" nastala je posrečilo, da ni prekoračilo onega zneska, ki je bil kot petletni povpreček stroškov za hišne poprave postavljen v ta namen v proračun. Mej hišnimi strankami se tekom lanskega leta ni zvršila nobena sprememba. V poverjeništvuje zabeležiti več sprememb. Odboru je vedno na tem ležeče, da pridobi za društvo več Matičarjev. To se da pa v prvi vrsti in najboljše dosezati z dobrimi in mnogobrojnimi poverjeuiki. Novega poverjenika je dobil črni vrh nad Idrijo. Moravska dekanija se je razdelila v dve poverjeništvi b Bedežema v Moravčah in v Zagorji. Novega poverjenika so dobili Št. Peter na Krasu, Bohinj, Vrhnika, Kamna Gorica, Ptuj, Zavrt, Cirkoo. Novo poverjeništvu se je osnovalo za Ajdovščino. Novega poverjenika so dobili Komen, Pulj m Zagreb Izpraznjena so pa poverjeništva za Selca, Ločnik, Borovlje. Vseh poverjeništev štejemo 123. Mej Matičarji je opažati dosledno naraščanje. Koncem lanskega leta je štela Matica 2360 društve-nikov, namreč 7 častnih, 287 ustanovnih in 2066 letnih; torej vsega skupaj za 160 več kakor predlanskim. Ko je Btala Matica v prvi polovici društvo-uega obstanka v letu 1872 na vrhuncu, štela je 6 častuib, 392 ustanovnih in 1595 letnih, vsega skupaj torej 1993 drufitvenikov. Potem je njeno število skoz sedem let dosledno padalo, od 1. 1880 naprej daljša debata, v katero so posegli poslanci raznih strank in tudi minister grof Wurmbrand, ki je prosil člane obrtnega odseka odpuščanja, ker je je v zadnjem svojem govorn razžalil. Poal. dr. Vi-šaty je govoril o jezikovni ravnopravnosti, a ker je vedno uhajal na politično polje, vzel mu je predsednik besedo. Posl. dr. Ferjančič je priporočal podržavljenje pošte v Idriji is Krasji. Glede Idrije je sedaj pravi trenutek, ker je potekla pogodba s dosedanjim poštarjem. Na nizkih dohodkih naj se se spodtika erar, ker treba je uvažavati, da uradi in oaobito rudniško ravnateljstvo odpošiljajo nefranko-vane odposlatve, — dalje pa tudi trdo občuti Idrijsko prebivalstvo dostavnino za pisma, katera znaša v letu na stotine goldinarjev in ker ni v Idriji trgovine in industrije, se sestavljajo stotaki, katere dobiva poštar iz dostavoine od delavskega prebivalstva. Pošta v Kranji je bila že v letu 1893 v številu, da bo podržavi, tem gotoveie je pričakovati, da se to I. 1894 zgodi. Naposled je priporočal poslanec na željo poal. dra. Gregorčiča, da se napravi pošta na Slapu na Tolminskem in jedna pošta mej Tolminom in Kobaridom, kjer na daljavi 16 kilometrov ni nikake pošte in celo na kake tružice za pisma. Zbornica je vzprejela točko poštni in brzojavni uradi in aačela razpravo o točki .državne železnice". Pri tej točki sta govorila mimo nekaterih drugih poslancev, ki bo tolmačili želje raznih krono vin tudi poslanca dr. Ferjančič in Šuklje. Posl. dr. Ferjančič je dokazoval, da s stališča državnih interesov se je moči le potezati za železnico čez Karavanke. Kdor se unema za železnico čez Ture, temu je le za koristi Trata, kajti ta proga je negacija vseh državnih interesov. Državi vender ne more biti vse jedno, ali pospešuje promet iz sosedne Nemčije ali iz avatrijskih kronovin. Železnica čez Ture bi samo zapadnomu, neplodovitemu delu alpskih dežel koristila in k večjemu jednemu delu Češke. Vse druge kronovine zlasti pa dežela Kranjska zahtevajo gradnjo Železnice čez Karavanke, sosebno z ozirom na velikanske tarife južne železnice. H koncu se je govornik tudi potegoval za gradnjo železnice iz Gorice v Ajdovščino, katero progo bi bilo svezati z južno železnico. V istem smislu je govoril posl. Šuklje, priporočuje* ob jednem belokranjsko lokalno Železnico. V večerni seji se je razprava nadaljevala. Govorilo je več poslancev ia pa predsednik državnih železnic Bil in s k i, na kir je zbornica proračun trgovinskega ministra vzprejela. Prihodnja aeja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. maja. Prememba tiskovnega zakona. Levičarji hočejo aa vsak način nekaj doseči, kar bi po zasedanju drž. zbora mogli pokazati vo lilcem kot pridobitev. Zategadelj ao soglasao sklenili zahtevati, da se dožeae premem ba tiskovnega zakona še v tem zasedanju. Kakor se kaže, jim vlada te pa doaledno narašča in je prvotni vrhunec leta 1889 doseglo, zadnje leta pa za 300 prekosilo. Lr število ustanovnikov ne gre vzporedno s številom Matičarjev sploh. Za letos je plačalo dozdaj 571 letnikov. Od posameznih poverjeništev posebno napredujejo Idrija, Št. Peter, Radovljica, Bled, Rbnica, Vrhnika, Maribor, Smanje pri Jelšah, Št. Jurij ob južni železnici, Gorica, tržaška okolica. Lani je posebni odsek iz odbora napravil osnovo novim pravilom, katerim je občni zbor po odboru z jedno samo malo premembo pritrdil in katero je, kakor že zgoraj omenjeno, visoka ces. kr. deželna vlada tudi odobrila. Ker so bila prvotna pravila v marsičem zastarela in ker je bil po njih osnovan opravilni red, sastarel je tudi opravilni red, kateremu je iz istega uzroka treba preosnove. Zategadelj je odbor v svoji 98. seji sklenil sestaviti nov opra vilni red in izročiti to nalogo istemu odseku, kateri je napravil oanovo novim pravilom. Omenjeni odsek je svojo nalogo izvršil in odbor je v Bvoji zadnji seji to osnovo odobril; danes stopa pa pred občni zbor s samostojnim predlogom, da tej osnovi pritrdi tudi on. Novi načrt je zbornikom na ogled; iz njega naj se blagovole prepričati, da je bilo marsikaj pre-naredbe potrebnega. Poročevalec iz odseka bo pri 6. točki dajal na zahtevo pojasnila, i Izmej večjih slavnostij, h katerim povabljena, akromne želje noče izpolniti. Pravosodni miniater grof Schoaborn ae zoperstavlja vsaki premembi, ker je tiskovni odsek njegove predloge nekoliko predru-gačil. JPoljaki proti trgovinski pogodbi z Rusijo. V poljskem klubu nastala no baje ostra na-sprotatva glede trgovinske pogodbe z Ruaijo. Simpatična ni ta pogodba nobeni frakciji tega kluba, ah jedna se jej is gospodarskih in še bolj iz političnih razlogov z vso odločnostjo zoperstavlja. Vzlic tema odporu nekaterih poljskih poalancev se sodi, da se izreče klub sa pogodbo. Tudi trgovinski pogodbi z Rumuasko nasprotujejo nekateri poljski poslanci. Civilni zakon. V včerajšoji seji ogerske poslanske zbornice končala se je razprava o civilnem zakonu. Govorili so tudi minister8ki predsednik Wekerle, naučni minister Gsaky in pravosodni minister Szilagy, vsi seveda za predlogo. Glasovasje se je vršilo po imenih in je zbornica vzprejela predlogo o civilnem zakonu z 271 proti 105 glasom, torej z večino 166 glasov. Odsotnih je bilo 35 poslancev. Viinitje države. Stambulov — zaprt? Včeraj popoludue se je glasom časnikarskih poročil na Berolinski borzi povsem resno zatrjevalo, da je Koburžan dal Stambulova zapreti. Oficijelno ta vest še ni potrjena, verovala pa se je splošno in tudi uplivala na kurse bolgarakih papirjev. Rusija in Vatikan. Po daljših pogajanjih mej Rusijo in Vatikanom je baje ruska vlada dovolila, da se pred nekaj tedni izdana papeževa enciklika vroči poljskim škofom. Vlada se je temu doslej zategadelj ustavljala, ker je enciklika naslovljena sa poljske škofe sploh, ne glede na to, so-li ruski, nemški ali avstrijski podaniki, prav kakor da še obstoji kraljevina Poljska. Vsled tega, ker se je ruska vlada udala, sodijo razni listi, da imenuje svojega posredovalca pri Vatikanu, Izvotskega, oficijelnim zastopnikom. Take govorice so ae že večkrat raznafiale, a se doslej še niso nikdar obistinile. Nemčija in Španska. Najnovejše vesti iz Madrida naznanjajo, da je španska vlada prišla do prepričanja, da ae z Nemčijo gleda podališanja trgovinsko-političnega začasnega dogovora ne more zjediniti in da je zategadelj že sklenila, ustaviti vas pogajanja. Delavsko gibanje v Ameriki. Položaj v Penailvaniji je jako resen in vlada se boji velikanskih izgredov. Strajkujoči premogarji imajo dovolj sredstev na razpolaganje in ao pripravljeni na vsako eventuvalnost. ČJj traja štrajk le še teden dnij, nedostane tovarnam premoga. Tovarnarji so v tem slučaji primorani odpustiti svoje delavce, vsled česar bi prišlo 20 000 mož ob zaslužek. Dopisi. Is orniožkega okraju, 18. maja. [Izv. dop ] (Majniški izlet) ormožkega okrajnega učiteljskega društva k sv. Bolfanku blizu Središča v proslavo 251etaice državnih šolskih zakonov dne 10. t. m. zvršil se je tako sijajno, da si ga smejo njega marljivi udje šteti v čaat ia ponos. Vabilu odzvalo se je mnogo učiteljev in odličnih gostov iz domačega in ljutomerskega okraja. V krasno okinčanem šolskem poslopji pri sv. Bofaoku je predpoluduem slavnostno zborovanje otvoril predsednik društva ae je Matica častne dolžnosti znebila dostojuo, bodita omenjeni: Draškov ceva v Zagrebu dne 15. junija in Gunduličeva v Dubrovniku dae 26. junija. Pri prvi je bil v društvenem imenu navzočen odbornik Koblar, pri drugi odbornik dr. Tavčar. — Da se je vabilom na druge slavnosti tudi primerno odzivala, bodi tu le mimogrede kot samo ob sebi umljivo omenjeno. Posebna deputacija je Izročila častnemu članu, visokospoštovanemu in zaslužnemu bivšemu deželnemu predsedniku baroau Andreju Winklerju lično izdelano častno diplomo. Slavljenec se je za to odlikovanje zahvalil Matici v zelo laskavem pismu, katero je bilo svoje dni objavljeno v obeh tukajšnjih domačih dnevnikih. Dne 13. fabruvarja t. 1. je umrl v Zagrebu Matičin častni član, kanonik in bivši predsednik Jugoslavenske akademije, dr. Fran Rački. Matica je o tej priliki izrazila omenjenemu društvu brzojavno svoje sožalje, položila na pokojnikovo rakev venec s trakovi in bila pri velečaBtnem pogrebu dne 15 februvarja zastopana po odbornikih gospodih Koblarju, PleterŠniku, dr. Požarju in Rutarju. Dne 17. aprila je umrl v Ljubljani Matičin odbornik Ivan Tomšič, c. kr. vadn. učitelj, lastnik zUtega križca za zasluge, občinski svetovalec, urednik „Vrtca", itd. po dolgem in mučnem trpljenji. gotpod Anton Pore k ar. Toplo je pozira vil vse dofile tovariše, ude krajnega šolskega sveta ter goste, in v lepih besedah razvil pomen društvenega izleta in slavnostnega zborovanja. Nato je burno pozdravljen in ob splošnem zanimanji slavnostni govornik gosp. Josip Rajšp v krasnih besedah razvijal svoj govor o dobrodejnoBti novega državnega šolskega zakoss. četrtstoletja je torej preteklo, odkar se je s tem vele važnim dogodkom v zgodovini šolstva od« prla tudi najbornejšemu Avstrijancu pot do omike in izobrazbe. Staro šuto smemo po pravici primerjati neugodni zimi, nova šola zdi se nam pa kakor nadepolna pomlad. Naš premi ti vladar, ki tako po očetovsko vlada svoje narode, sprevidel je veliko važnost šolstva, katero je jedina podlaga sreče in zadovoljnosti narodov, zato preosnovale bo se šole z zakonom z dne 14. maja 1869 Ž njim zadobil je tudi učiteljski stan moč, da se ponosno druži drugim stanovom, zadobil je nekoliko pravic v so-cijalnem življenji in zboljšanje materijelnega stanja. Presvjtlemu cesarju izrazimo zato svojo ponižno uda-nust in hvaležnost s klicem : Bog blogoslovi in ohrani našega milega vladarja Franc Jožefa I. Slava mul — Po tem govoru odpela bb je cesarska pesem. Ogledavši si potem razne poskuse iz prirodoslovja, katere je izvajal na novih učilih tamošnje šole gosp. Ernst Slane, nadučitelj te šole, zbrali smo ne k basketu v gostilni g. Štamperja. O priličnom času napil je predsednik društva presvitlemu cesarju, kateremu se je odposlal udanostui telegram. Odpela se je na tu vnovič cesarska himna in trikratni „Slava mul" donel je po prostorni dvorani. Napili so nadalje g. Kosi naučnemu ministru Madevskemu, gosp. S lase deželnemu namestniku baron KUbecku, g. M. Šalamun deželnemu nadzorniku g. Jarcu. Gosp. Ivan Košar je v lepi besedi naslikal požrtvovalno delovanje ormožkega okr. šolskega sveta, izrazil željo, naj bi isti tudi v naprej krepko deloval, da bi se narodna šola tudi nadalje tako lepo razvijala, kakor se razvija, v korist milega slovenskega naroda, in napil predsedniku okr. šol. sveta g. okr. glavarju vitezu dru. Schererju. Gosp. Jos. Rajšp spominjal se je okr. Šolskega nadzornika g. Ranoerja, ki se radi važnega posla ni mogel udeležiti rdavnosti, a cenjenim damam, katere vse povsodi tako lepo poveličujejo slavnosti, napil je krepko zdravico gosp. Avg. Šabec. Vrsto oficijelnih napitnic zaključil je predsednik s tem, da je uapil vsem gostom. M>Čno petje umetnih zlasti pa narodnih pesmic, marsikaka lepa slovenska beseda zlasti ko je popoludan došlo več odličnih gostov iz Ormoža gg. dr. Geršak, dr. Omulec, Vek. Kranjec in iz Ljutomera poveličevala je slavnostni dan. Proti večeru smo si ogledali še kraj, kjer že dlje časa iščejo vrelce kamenega olja in nekoliko višje bdi smo še gostje g. KoBija ia njegove č. soproge. Pozneje je v dvorani zopet pričela se zabava s plesom, petjem in govori, ki je trajala do pozne noči. —c. Domače stvari. — (Nova proga dol. železnic: Grosuplje-H udolfovo-Straža) otvori se slovesno doc 31. t. m., kakor naznanjajo posebna vabila. Slavnostni vlak odide iz Ljubljane (južni kolodvor) ob Pokojnik je bil jako uiarl|iv in plodovit pisatelj; matičnemu odboru je pripadal 21 let in zelo vestno 17 let urejeval v Letopisu .Slovensko bibliografijo", katero po njem prevzame gospod profesor Perušek. Svojega odboruika se je Matica na zadnji poti častno spomnila po mnogobrojnih odbornikih in društve-nikih, na njegovo rakev je pa položila venec a trakovi in primernim napiaom. Ustanovnike je zgubila Matica vsled smrti v zadnji dobi štiri. Umrli so gg. Matej Vrečko, župnik na Ponikvi, dne 10. julija 1893, Fran Dolinar, Župnik v p. na Trati, dne 10 julija 1893.; Teodor Napret, c. kr. senatni predsednik v p. na Dunaji, duo 20. marcija 1894 in Jernej Jarc, Župnik v Dolu, duo 22. marcija 1894. — Dalje je zgubila Matica tri poverjenike, ti so: Harmel Adolf, dekan v Komnu, Smrekar Franc, vikar v Medani in Ambrož Matija, dekan v Kaplji. Poleg teh pa Še večje število letnih društvenikov, kojih pa zaradi obilice ne gre tu imenoma navajati. Vaem njim bodi blag spomin; vsem Matičarjem pa in prijateljem društva, kateri so društvo in njegov odbor v zadnji dobi rodoljubno podpirali, dostojno zahvalo, združeno z željo, da ostanejo Matici zvesti prijatelji tudi nadalje, ter ji pridobivajo vedno več podpornikov. 8. uri 10 min. in pride na Grosuplje ob 9 uri 3 min , v Višnjo Goro ob 9. uri 46 min., v Zatičino ob 10. uri 5 min., v Radobovo vas ob 10. uri 27 min., na Veliko Loko ob 10. uri 52 m*n., v Trebnje ob 11. uri 10 min., v Mirno peč ob 11. uri 37 minut, v Rudolfovo ob 12. uri 5 minut, na Stražo ob 12. uri 32 minut, v Rudolfovo nazaj ob 1. uri 10 minut. — Slavnostni obed bode na postaji v Rudolfovem. — Iz Rudolfovega odide slavnostni vlak ob 5. uri 30 minut in pride v Ljubljano ob 9. uri na južni kolodvor. — (Izlet „Sokola" v Novo Mesto.) Vozni listki za posebni vlak, ki bode vozil dne 3. junija v Novo Mesto in nazaj, se dobivajo od danes naprej v Ljubljani pri g. Čtšarku (v trafiki v Šelenburgovi ulici,) pri g. Miroslavu Soasu (v Špi-talski ulici,) pri g. Ivanu Sukliču (pod Trančo) in g. Antonu Zagorjanu (na Kongresnem trgu). Vožnja do Novega Mesta in nazaj stane iz Ljubljane (južni kolodvor): v I razredu 4 gld. 35 novč., v H. razredu 2 gld. 90 novč. in v III. razredu 1 gld. 45 novč. Vlak odide iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj in se vrne ob 12. uri po noči iz Novega Mesta v Ljubljano. — (Občni zbor gasilnega društva Ljubljanskega.) V mestni dvoraui vršil se je predvčerajšnjim občni zbor gasilnega društva Ljubljanskega v navzočnosti magistratoega svetnika Von-čine ter skoro vseh društvenih članov. Po kratkem ogovoru stotnika gosp. Dobe r 1 eta poročal je zapisnikar gosp. Dre I se o društvenem delovanji za dobo od 1. maja 1893 do konca aprila letošnjega leta, kojega poročilu posnamemo, da je društvo Ljubljansko v tej dobi uspešno stopilo v akcijo pri devetih požarih. Gasilno orodje, ki odgovarja vsem modernim zahtevam, nahaja se v dobrem stanji ter je le obžalovati, da društvo nima tudi primerne Bhrambe (depot). Društveni blagajnik goBp. A C. Achtschin poročal je o novčnem gospodarstvu gasilnega društva. Prejemki znašali so 2710 gld. 15 kr., mej temi prispevek mestne občine 800 gld., kranjske hranilnice 500 gld., iz deželnega gaBiloo-dru&tvenega zaklada 300 gld., podpornih članov 571 gld. Koncem društvenega leta ostalo je v blagajnici 361 gld. Društveni bolniški zaklal imel je 1464 gld. 89 kr. prejemkov in 382 gld. 20 kr. tro-škov, tako da je ostalo v blagajnici 1082 gld. 69 kr. Premoženja ima bolniška zaklada 8482 gld. 69 kr. Občni zbor odobril je poročili zapisnikarja in blagajnika brez ugovora. Potem storili bo članovi ob ljubo za prihodnji dve leti, podavši stotniku roko, stotnik pa je obljubil vestno izpolnjevanje svojih dolžnostij navzočemu županovemu namestniku. Potem sledile so volitve. Stotnikom bil je „per acclama-tiouem" zopet izvoljen gospod Fran Dober let; nadalje bili so izvoljeni gospodje: Albin Achtschin, Fran Schantel in Josip Gerber stotniki pojedinih oddelkov, V. Zirnatein, A. Pavšek in L. Strizel četo-vodjami, A. Drelse zapisnikarjem, A. Breskvar, J. Jordau ia M. Končar pa zaupnimi možmi. Predlog, naj bi se bolnim druStvenikom odslej namesto 50 plačevalo po 70 kr., onim pa, ki so pri požaru ponesrečili, po 1 gld. na dan, izročil se je odboru, da se o njem posvetuje ter potrebno ukrene. Predsednika kranjske hrandnice, kateri zavod je gasilnemu društvu naklonil že izdatnih subvencij, volil je občni zbor častnim članom. Konečno izrazila se je želja, naj bi mestna občina vaaj do prihodnjega leta, ko bode društvo slavilo petindvajsetletnih svojega obstanka, zgradilo novo in primerno shrambo za gasilno orodje. — (Orožne vaje reservuih častnikov.) Državno vojno ministarstvo je odredilo, da se reservni častniki, ki so profesorji ali dijaki, po-zovejo v času šolBkib počitnic tudi k prvim orožnim vajam, ako za to prosijo. Na prošnje reservnih Častnikov, ki niso v zadnjem letu študij, da se oproste od vaj zarad študij, se torej ne bode oziralo, nego se opozarja prosilce na to, da imaju pravico odložiti orožne vaje na čas šolskih počitnic. — (Novi trgovski f i r m i.) Pri deželnem kot trgovinskem sodišči v Ljubljani se je izbrisala združna firma G r o h e I n i k in I h 1 in sta se vpisali novi firmi J. Grobelnik, trgovec, Hugo I h 1, trgovec v Ljubljani. — (V okrajni cestni odbor za Vrhniški o k r a j) sta bila voljena g. Fran Galle, veleposestnik v Bistri, predsednikom, in gosp. Gabrijel Jelovšek, župan na Vrhniki njegovim namestnikom. — (Sova ljudska šola) odprla se je na primerno Blovesen način na Vrhu nad Idrijo dne 18. t. m. Za šolo godnih otrok zglašenih je 70. Pouk bode trajal od 1. aprila do 1. oktobra. — (Ekskurendna Sol a) s slovenskim poučnim jezikom ae je dovolila za Laze v Črnomaljskem okraji. — (Graški Slovenci.) Prihodnji zabavni večer izvenakad. podružnice sv. Cirila in Metoda bode dne 29. t. m. ob osmih zvečer v tako zvanem „rotben Saal" Ressource-restavracije. Gostje dobro došli I — „Jour-fixe" Slovencem je VBak torek zvečer v gostilni „zur Weinbecke" Klostervoesgasse. — (V Dunajski razstavi za Živila itd.) so štajerski Slovenci posebno častno zastopani po vinskem trgovca gosp. Seršćnu iz Ljutomera. Piše bo nam z Dunaja o tem: Ta vrli narodni trgovec, ki je bil pred par leti na Graški razstavi odlikovan s prvim priznanjem, razstavil je svoja izborna vina v posebto, v slovenskem slogu zgrajeni koči v „rotuodi". Tako so torej tudi Slovenci v sloveči „roejnarodni" vađi zastopani. To zlato kapljo točita die pristni Slovenki iz Ljutomera in tako se v š'roi „rotuodi" poleg mnogih druzib govoric razlega tudi lepa slovenska beseda. Priporočamo Slovencem, ki potujejo na Dunaj, to vrlo firmo; pa tudi domačim vmotržcem za njihova naročila. — (Slovenske šole v Trstu.) Poročilo šolskega odseka Tržaškega mestnega zbora, katerega smo na kratko omenili včeraj, je odloženo na dnevni red seje, ki bode danes zvečer. Seja utegne biti posebno burna, ker se bodo slovenski okoličanuki |ioslanci gotovo krepko potezali za slovenske šole ter se moško zavarovali zoper ošabni iredentovaki „Nikdar!" — (Jadranska Vila u Sušaku) s svojim tamburaškim zborom priredi v soboto 26. t. m. v prostorih BGrand R^btaurant Continental" na SuSaku koncert v korist siromašne dece sušačke ljudske šole. j r i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! S A Dunaj 22. maja. V današnji seji poslanske zbornice je naznanil predsednik, da je posl. Vid Prettner, zastopnik kmetskega volilnega okraja Št. Vid-Wolfsberg na Koroškem, odložil mandat. Zbornica je vzprejela predlog slovenskih poslancev, naj vlada preišče škodo, katero je toča ponekod na Kranjskem prouzročila, in naj dovoli prizadetemu prebivalstvu primerno podporo. Začela se je razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Oglasili so se coutra: Nabergoj, Bulat, dr. Gregorec; pro : Vošnjak. Dunaj 22. maja. Pravosodni minister grof Schdiiborn je v današnji seji odgovarjal na dr. FerjančiČa govor pri razpravi o dispo-zicijskem zakladu, llekel je, da priznava opravičenost pritožbe, ker najvišje sodišče ne ura-duje slovenski. Glede porot na Primorskem je rekel, da se mora zgoditi prememba tako, da bodo porotniki umeli jezik zatožencev, in obljubil naročiti sodiščem, naj rabijo slovenske tiskovine. Dunaj 22. maja. Justični odsek je sklenil, voliti permanenten odbor za rešitev civil-nopravdnega reda. Proračunski odsek je odklonil predlog, naj se nagrade rešitelji Lug-loških sojetnikov, prepustivši vladi, da dotič-nike nagradi po svoji previdnosti. Dunaj 22. maja. Proračunski odsek je sklenil, dovoliti naučni upravi za zgradbo gimnazij in učiteljišč kredit treh milijonov goldinarjev. Predloga pride še v tem zasedanju pred zbornico. Dunaj 22. maja. Mladočeški klub je predlog, naj se pravosodni minister grof Schon-born toži, ker je dal v parlamentu govorjene nenemške govore koutiskovati, zavrgel z vsemi proti petim glasom, ker zadeva še ni v vseh instancah rešena. Dunaj 22. maja. Grof Taaffe je odpotoval v Nalžov. Beligrad 22. maja. Vlada je odstavila Beligrajskega župana Marinko viča in na njegovo mesto postavila bivšega ministra generala Bo-gičevića. Garašanin je imenovan poslanikom v Parizu. London 22. maja. „Daily Telegraph" ja>lja iz Peterburga, da je ruska vlada naročila poslaniku v Belemgradu, naj ostane pasiven. V ruskih političnih krogih se sodi, da bode drž. prevrat uničil dinastijo Obrenovićev, ker je definitivno izgubila prijateljstvo in moralno podporo carjevo. Barcelona 22. maja. Obsojeni anarhisti so bili danes obglavljeni. Carezaelo^ Cin-dino se je spovedal, drugi pa so klicali: Živela anarhija! Narodno-gospodarske stvari. — Letina. Kakor se nam poroča iz raznih krajev naše domovine, nadejati se je letos dobre letine, ako toča ki se je že zal prikazala, in druge uime ne uničijo poljskih pridelkov- Vsled blagodejnega spomladtnskega dežja se je vegetacija sploh bujno razvila, ter je vsaj za 14 dnij prehitela istodobni lanski razvoj. Travniki in deteljisča obetajo obilno košnjo; rž, ki je vsled pomladanske suše nekoliko trpela, gre že v klasje ter v ugodnih legah tudi že cvete. Še lepše stoji pšenica ter je upati obilne žetve ne le na Kraniskem, nego v Avstriji Bplob, izvzemši Galicijo in Bukovino, od koder še vedno prihajajo tožbe o veliki suši. Jarina, in sicer ječmen in oves, dobro uspeva; pii Krškem je ječmen celo večjim delom že v klasji. Setev koruze in sočivja se je letos sicer nekoliko zakasnila, vendar pa sedaj prav lepo kaže. Prav lepo se razvija vinska trta; na Kranjskem so mladike že do 80 cm. dolge, amerikanske trte razcvetele so bo v Ptujskem okraji že početkom maja, v Dalmaciji pa so bile v istem česu že domače trte v cvetu, dočim se nahajajo v južni Dalmaciji že po 10 cm. dolgi grozdovi. Vinska letina utegne biti letos sploh ugodna, v Dalmaciji celo izredno dobra, nekoliko slabeja pa na Štajerskem, kjer se grozdje le bolj redko pojavlja. Vender pa se peronospora v mnogih krajih ž i sedaj pokazuje in treba bode torej marljivega in vztrajnega škropljenja z modro galico. Sadnemu drevju, ki je večjim delom že ocvetelo, je dež za časa cvetd nekoliko škodoval, večjo Škodo pa prizadevajo hrošči, katerih se povsod nahaja silna množina. Splošno se smemo torej letos nadejati izredno dobre letine. — Upravno poročilo državnik želeinic za 1. 1893. Generalno ravnateljstvo drž. železnic je obelodanilo obsežno knjigo, v kateri s številkami in grpfiša-imi predlogi izkazuje, kake rezultate je dosegla v minulem letu na dtž. železnicah. Finan-cijelni uspeli je dober, četudi ne tako dober, kakor bp je sodilo Dohodkov je bilo 80.026.377 gld. za 6 164.636 gld. več kakor I. 1892, troškov pa 54 907 334 gld., za 1 623.436 gld. več kakor 1. 1892. Obratni prebitek znaša 25.119,043 gld. za 4.541.000 gld. več kakor J. 1892. Iz izkaza je vidno, da po drž. železnice v vsakim oziru napre dovale in da so se Čisti dohodki železnice povečali za pol odstotka. Bratje Sokoli! Dne 23. majiiilcab 1894 vrSil ae bode društveni JOUR-FIXE" v steklenem salonu g. Ferlinca. Na vzporedu je: a) predavauje, b) taraburaoje, c) pet m- in d) razgovor o izletu v Novo Mesto. K- r je osobito radi izleta marsikaj dogovoriti, želeti je prav mnogobrojne udeležbe. Mia zilar! Odbor. Umrli so v Ljubljani: 17. maja: Uršula Černe, krčmarica, 66 let, Marije Terozije cesta št. —. Žiga Henrik pl. Appel, majorjev sin, 2 leti, Stari trg it. 8. 18. maja : Matthans Farlan, umirovlj. glavni davkar, 75'/« leta, Dunajska cesta št. 15. V deželni bolnici: 16. maja : Antonij* Kacin, delavka, 38 let. 17. maja: Joief Bretnik, delavec, 45 let. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 7289 mm. 728 5 mm. 728 6 mm 14 6° C 18 6° C 14 6* C si. zah. si. jzh. si. zah. dež. obl. d. jas. 700 mm. dežja. Srednja temperatnra 15*9°, sa 08* nad oormalom. ID-u.na.;5slsa, borza dne* 22 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlat* renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/...... AvBtro-ogerske bančne delnice . . . < Kreditne delnice......... London viBta.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 20 mark............ 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini . . ....... Dne 21. maja t. I. 470 državne srečke ki 1. 1854 po '250 gld Državne srečke iz I. 1HG4 po 100 telil.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obe. avstr. 4V,°/o »lati zast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... Rudolfove srećke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 2O0 gld. . Tramvvav-aruSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 98 gld. 40 kr. 98 ■ 35 120 9 76 97 m 95 • 120 9 50 ■ 95 H 10 • 998 n — m 852 m 75 n 125 ■ 25 ■ 61 m 12 ■ 2« • 9 • 95« it n 44 • 85 ■ 5 ■ 90 it 147 gld. _ kr. 200 ■ — ■ 127 n 25 n 123 n 75 n 198 • — m • — n 22 ■ 50 n 151 • 80 ■ 306 it — m l ■ 84 m Pretužnim srcem naznanjam, da se je moj ljubljeni sin učenec IV. razreda na vadnici po dolgotrajni bolesni in prejemli na smrtni postelji prvo sv. obhajilo, vil. letu svoje starosti, preselil v boljii svet ter bil danes položen v rodbinski grob. Ob j«dm;m izrekam iskreno zahvalo vsem, kateri so predragemu ruju čemu izkaza'i svojo zadnjo ljubeieu z darovanimi venci in z udeležb« pri pogrebu, posebno pa Se castitemu gospodu učitelju in ljubim soućencem rajneega. V Ljubljani, dne 22. majnika 1894. Dr. Jakob Kavčič (572) c. kr. drž. pravdnika namestnik. Pod ugodnimi pogoji da se v najem prodajalnica v močno obljudenem in zelo obiskovanem trgu na GtorenJ-Mkeui. — Kje? pove iz uljudnosti upravnistvo „Slovenskoga Naroda". (571—1) Naznanilo. Usojamo se časliteinu občinstvu uljudno naznaniti, da bodo nase prodajalnice z delikatesami ob nedeljah (izvzemši praznike) v poletji, to je od 27. majnika do vštetega 26. avgusta t. 1., le do 12. ure opoiudne odprte, popoludne pa popolnoma zaprte, vsled česar naše častite naročnike prosimo, da si svoje potrebščine od nas ob imenovanih dneh pravočasno preskrbeti blagovolijo. (566—1) Z velespoštovanjeni Ivan Buzzolini. Pavlina Mauser. Anton Stacul. VIZITN1CE priporoča. .Narodna Tiskarna" po nizki ceni. C. tr. glaTno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda vel?avn.egra od 1. majav 1894. Naatopno omenjani prihajal >J ln odhajatnl Aaei oanaćani so V *rednjrtvraj>aken* bamu. SrednJaavropakJ 6u ja k rajnemu eaen t LJubljani mm 9 minuti naprej. Odhod Is tajablj&ne (jui. kol.). Ob 1». uri S min. jn> moH OMbnl vlak ▼ Trbli, Pon tabel, Haljak, Oe-loveo, Franaenafeete, Ljubno, 6ea Selathal T Anaaee, Iachl, Oraan-ilon, Solnogred, Lend-Oaitnin, ZeU ne Jeaeru, Btevr, Lino, Itudejevice, PlaenJ, Marijina vara, Kger, Karlova Tare, Francove Tare, Prago. Lipiijo, Dunaj Tla Ametetten. Ob S. url 7 tnin. ajtttraf mola ni Tlak T Kočevje (t Rudolfovo od dneva otTOrJenja prometa). Oh T. ur* lO min. mjulraj oaebnl Tlak T Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeete, Ljubno, Dunaj, oee Selathal t Holnograd, Dunaj) vi a Amnti-Mon. Ob 11. uri 41 min. dopoludn« mešani Tlak t Kočevje (t Rudolfovo od dneva dvorjenja prometa). OS 11. uri SO min. dojtoludnti oeebni Tlak t Trbla, Pontabel, Beljak, Celo veo, Kranzrnefeita, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. hH 14 min. jtopmtudn* oeebni Tlak t Trbli, Beljak, Celovec, Kranaenifeite, Ljubno, čea Selathal t Solnogred, tiend-Oaateln, ZeU na jezeru, Inonioat, Bregnio, Curili, Oenavo, Paria, Steyr, Lino, Omun- den, lachl, Badejevioe, PlaenJ, Marijine vara, Bger, Pran oo v a vare, Karlova Tare, Prago, Lip« ko, Dunaj vi a Anutetten. Ob O. uri .fO min. zrrrr-r mešani Tlak t Kočevje (t Rudolfovo od dnova otvorjenja prometa). Prihod v Iajubljavno (jnž. kol.). Ob S. uri 88 min. mjutrut oaebni Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten, Lip-Bije, Prase, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Ltnoe, Stevra, Gtnunđena, Iselila, Aue- ■eea, Zeli a ne Jeaeru, Lend-Oaa teina, LJubnega, Celovca, Beljak«, Franaenafeit«, Trblia. Ob 8. uri O min. mjutrnj meiani Tlak Ia Kočevja (ia Budolfovega ato- prav od dnevi, ko boda promet otvorjen). Ob 11. eeri »7 min. dopotudn* oaebnl vlak ■ Dunaja via Anitetten, Lipa i je, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, BolnogTada, Linoa, Htejra, Pariaa, Oenave, Ouriha, Bregnioe, Inomoeta, Zella na Jeaeru, Lend-Oaatelna, I»nbnega, Celovca, Lienia, Pontabla, Trblia. Ob 19. Mri 44 mita. popoludne meiani vlak ii Kočevja (la Budolfovega •toprav od dneva, ko bode promet otvorjen). Ob 4. uri 48 ntin. jn>j>olur oaebnl vlak a Dunaja proko Ametettena in I^ubnega, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trblia. Ob Odhod lz LJubljane (drl. kol). 7. etri '.','* mite. »Jutrnj t Kamnik. » V. „ OS „ popoludn* n . a n avO n arerrt* 9 n ,, IO. ,, lO n tvrčer „ (alednjl Tlak le ob nedeljah ln praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob « eeri Mi min. rjutntl ia Kamnika. „ " , 11. H 1B , Oopotutin* m „ <4—113) ,, ,, HO „ awn»r . O. , BS „ mveier „ „ (alednjl Tlak le ob nedeljah in praznikih.) Išče se spretna brzojavna in poštna odpraviteljica za večjo p«.što na Notranjskem. Vstop takoj. — Pouudhe dbj ae poAiljajo ood imenom „Primorec" uj>r*viiiitvu „Slovenskega Naroda". (569—1) Oplemenjeni raki živi« se razpofiiljajo sveže takoj po njih lovu in se jamči za to, d>t doapejo živi. PoSlja ae po poštnem povzetju ter stano kofiara, v kateri je (540—3) lOO komadov l«>p!la umvu«IiiI1i rnkov . . S ald. SO , velikih rnkov......4 „ H5—lO komadov Nolo-rnkuv......S „ m. Potokcr. Monasterzyska, Galicija. Nadaljevanje prostovoljne prodaje. Grn^lna Kakovulk »prt zelenem liriImi" v Ij|iiblJaiBl nadalievult bode prosto« vol I n o proilajo po kosih dnč 28. maja 1894 ob 8. uri dopoludoe na I ei mesta. Na drobno bode se prodajalo blizu 150 oral hribov, njiv in travnikov kar se s tem daje na znanje. (558—2) Štev. 631. Razglas. (568—1) Putom mlri.-a.exiđ.ra.e dxetž;loe odda se zgradba novega zidanega mostu čez Bistrico v Kamniku. Stroflki prora&unieni bo na 32.100 goldinarjev. Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 2210 gld., uložiti je do 6. junija 1894 dopolutlne 11. ur« pri me* t nem žiipanntvti v Kamniku. kjer tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled leže\ :Ls/Eestrxo žiuLp>strLstT7-o Kamni "te dne" 20. maja 1894 Močnik s. r , župan. Iidajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastuiua in tisk .Narodne Tiskarne*. E7