Pcituin* plačana v gotovini.
ŠTEV. 175.
V LJUBLJANI, petek, 5. avgusta 1927.
Posamezna Številka Din i.~ LETO IV.
■Bg
r
Id&aja ▼sak dan opoldne, tevzewsšl nedelje in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, Inozemstvo Din 80"—,
Neoovisei političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu Stev. 18.633,
Slovenci — jeziček na tehtnici.
V	»Jutru« objavlja neki psevdo-nev-kalec svoje misli o slovenski politiki, te misli niso niti originalne, niti poseb-110 utemeljene, temveč imajo samo ta n&nien, da branijo politiko SDS in sicer s stališča slovenstva. Zanimivo je pri tem samo to, da se esdeesarska gospoda ženira s slovenskega stališča braniti svojo politiko in je zato ta posel prepustila gospodu nevtralcu.
Po tej karakterizaciji jutrovske slovenske politike iz peresa nevtralca je jasno, da ni tem prerokovanjem pripisoval' 1)0S^,!le Pažnje. Če se mi vseeno ažurno (z izvajanjem nevtralca«, po-eni storimo to le vsled tega, ker je ta najnovejši slovenski politik zapisal tudi ti ditev, ki £e dolgo straši po nekaterih
slovenskih glavah.
Gospod nevtralec L ant reč pravi, da smo Slovenci v boju med Srbi in Hrvati jeziček na tehtnici. Pri tem računa gospod nevtralec tako, ko vsi naivneži. Srbi, Hrvati in Slovenci tvorimo po eno enoto. Če se mi odločimo za Srbe, potem je razmerje 2 : 1 in. Hrvati se morajo udati. Če se pa narobe odločimo za Hrvate, potem je razmerje 2:1 za Hrvate in Srbi se morajo udati. V sporu med Srbi in Hrvati smo torej odločilni mi Slovenci in zato bodo tako Srbi ko Hrvati iskali našo pomoč in jo zato tudi dobro nagradili. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, s to nebratsko »logiko« zaključuje g. nevtralec svoje smešno modrovanje.
Toda ta konjunktivna politika je do-. cela zgrešena in absolutno napačna, ker Slovenci ne moremo hoteti, da bi bili jeziček na tehtnici. Ne kot Slovenci in ne kot Jugoslovani, ker bi s tako namiš-jeno vlogo spor samo povečavah, ne pa zmanjšali in pri tem tvegali, da lepega dne nastopijo proti nam i Hrvati i Srbi.
Pa mi tudi ne moremo biti jeziček na tehtnici in samo človek, ki nima o politiki in o življenju narodov niti pojma, more razlagati take domišljave otročarije. Da govorimo konkretnejše. Hrvati so n. pr. proti kakemu srbskemu predlogu. Če smo za srbski predlog mi, ali bodo zato Hrvati od svojega odpora odstopili? Ne, temveč nastopili bodo še proti nam. Sedaj pa pride nevtralni modrijan s svojim ugovorom in reče: Skupno s Srbi bomo mi Hrvate prisilili, da sprejmejo srbski predlog. Sedaj pa vprašamo mi: s čim boste prisilili: Ali s silo, ali tvegate državljansko vojno? Ali naj na tak način rešujemo svoje spore? Naj samo zavlada boj med Srbi in Hrvati, pa bomo Slovenci kmalu videli, kako nas bo Italijan naučil, kakšna neumnost je bila bahava sanjarija o jezičku na tehtnici.
In da še jasnejše pokažemo vso praznoto nevtralne teorije. Recimo mi Hrvati in Slovenci se združimo v katerikoli stvari proti Srbom. Kaj si g. nevralec res misli, da bodo sedaj Srbi padli na kolena? Imeli smo v Jugoslaviji že dosti samosrbskih vlad, proti katerim so bili Slovenci in Hrvati, pa še srbski opo-zicionaloi /povrhu v najhujši opoziciji, toda jeziček na tehtnici je bil cisto biez učinka. Ne sanjajte, gospodje, pri belem dnevu!
Pač pa se more zgoditi to, da se Hrvati in Srbi sporazumejo brez nas in da nam potem izplačajo našo konjunktur-110 politiko, ko smo hoteli spor med našimi brati uporabiti za kšeft. Kako bo pa tedaj tarnal nevtralec iz »Jutra«, je seveda drugo vprašanje.
Naloga šlovenske politike je čisto druga. V si bsko-hrvatski spor se ne smemo
Finančni odbor proti vladi.
Beograd, 5. avgusta. Za sejo finančnega odbora, ki se je vršila včeraj popoldne, je vladal v političnih krogih velik interes. Seja je bila odrejena za 4. in pol popoldne. Od vladne večine je bil navzoč edino demokrat dr. Šečerov in pa radikali, ki pa so več ali manj pašičevci. Drugih ni bilo.
Preden je bila seja otvorjena je sporočil predsednik finančnega odbora Radonjič, da je prispelo nekaj brzojavk od Članov finančnega odbora, ki se opravičujejo, zakaj ne morejo priti na sejo, tako dr. Behmen, dr. Novakovič, Kosta Gnjatič in drugi. Nato se je prešlo na dnevni red in kot prva točka pride v razpravo uredba o nagradah sodnih ek-sekutorjev na teritoriju apelacijskega sodišča v Novem Sadu. Dr. Radonjič izjavlja, da bi bil moral minister financ po členu 129. finančnega zakona izdati to uredbo sporazumno s finančnim odborom. Toda minister financ je poslal službeno pismo finančnemu odboru, a drugo privatno njemu. V privatnem pismu zahteva finančni minister, da ga finančni odbor, ko bo dokončal delo na tej uredbi, obvesti o rezultatu. Minister financ smatra, da je finančni odbor njegov navaden biro, a to ne sme biti, je rekel Radonjič ogorčeno. Nato čita pismo in kritizira delo vlade.
Predsednik kraljevske vlade, je dejal Radonjič, je takrat, ko je bila narodna skupščina razpuščena, izjavil, da je razpuščena zato, ker ni bila sposobna za delo. Kot predsednik finančnega odbora pa izjavljam, da je finančni odbor delal in da je to 52. njegova seja. Vsi zakonski načrti, ki so bili predloženi, so bili tu absolvirani. S tega mesta kon-statiram z obžalovanjem, da člani vlade sabotirajo delo finančnega odbora.
Za Radonjičem dobi besedo Svetozar Pribičevič, ki je imel skoro revolucionaren govor. Pribičevič izvaja med drugim, da je dejal minister za pravosod-stvo na zborovanju v Kragujevcu, da je radikalna stranka sprejela ustavo, da zagotovi večji vpliv srbskemu plemenu.
V	nadaljni kritiki pravi Pribičevič: Sramujem se, da sem v državi, ki ni nič drugega ko bivša Avstro-Ogrska. (Paši-čevci ploskajo). Izjavljam, da bom javno pozval narod, ako se bo tako nadaljevalo, da napravi obračun. Pašičevci: »Oho, to pomeni upor!« Pribičevič: Narod ima pravico, da se upre, ako se gazi zakon — tega nisem rekel jaz, temveč Gambeta, ki ni bil ne boljševik in ne komunist.
Na koncu poda tale formalen predlog: Finančni odbor stavlja z dnevnega reda razpravo o predloženih uredbah ter sklicujoč se na člen 314 finančnega zakona stavi na dnevni red razpravo o težki finančni krizi v državi in poziva predstavnike vlade, da na tej seji ob-razlože korake, ki jih je vlada storila, oziroma, ki jih bo storila, da odvrne katastrofalne posledice za državo.
Po nekem vprašanju dr. Šečerova govori nato Ljuba Segedinac. Šečerov, ki se strinja s tem, da se uredba spravi z dnevnega reda, predlaga resolucijo, v kateri zahteva, da mora vlada v čim krajšem roku po določilih člena 314 fin. zakona predložiti ukrepe za uspešno pobijanje krize.
Za njim govore Joca Jovanovič, Oto Gavrilovič in Ljuba Popovič. Nato dobi besedo Fran Smodej, ki pravi, da v Sloveniji ni terorja, a ako je teror v drugih krajih države, ga njegova stranka najostreje obsoja, ker je bila njegova stranka vsikdar proti terorju.
Končno povzame besedo predsednik finančnega odbora Radonjič, ki pravi, da je sklical finančni odbor sporazumno, z vlado, ker mu je vlada poslala uredbo in on smatra, da vlada, ako mu pošlje uredbo, želi, da se ta uredba tudi obravnava in sprejme. Ni točno, da bi se bil izogibal vlade. Nato je prečital predlog Svetozarja Pribičeviča in ga dal na glasovanje. Za predlog so glasovali vsi člani razen dr. Šečerova. Za Šečerov predlog so glasovali Šečerov, Smodej in Pušenjak, vsi drugi so glasovali proti.
»SKLEPI BIVŠIH POSLANCEV VLADE NE ZANIMAJO.«
Beograd, 5. avg. Po včerajšnji seji finančnega odbora je neki član vlade izjavil to-le: Nas ne interesirajo sklepi bivših poslancev, nas bodo interesirali sklepi onih poslancev, ki bodo prisil po 11. septembru v narodno skupščino. Na včerajšnji seji finančnega odbora se je govorilo o neki odgovornosti za gospodarstvo v državi. Ta odgovornost ne mole pasti na nas, ker vse, kar delamo, delamo po predpisih zakonov. Ako se v novi skupščini ne bo dalo delati, poj-demo zopet na volitve, četudi brez novega proračuna.
vmešavati, razven da bratsko, brez pro-iitarskih namenov, posredujemo. Za tako posredovanje pa nam bodo hvaležni i Srbi i Hrvati, ker ne eni ne drugi nimajo bd medsebojnega (spora nobene koristi.
Ker pa nismo tako močni ko Srbi in tudi ne tako ko Hrvati, je naša naloga v tem, da zasiguramo Sloveniji tako pozicijo, da ne bo mogla biti nikdar majo-rizirana, temveč da bo o svoji upravi sama odločevala, ker le tako more kot obmejna in najbolj izpostavljena pokrajina s svojim posebnim jezikom razviti vse svoje možnosti. To je naloga slovenske politike in samo taka politika je tudi v skladu z jugoslovansko.
Jeziček pa, ki ga predlaga nevtralec iz »Jutra«, je profitarski in v najostrejšem nasprotju z jugoslovanstvom.
PAŠIČEVCI PRIČNO BOJ Z VLADO.
Beograd, 5. avgusta. Nepričakovan govor Svetozarja Pribičeviča, ki ga je imel na seji finančnega odbora, kakor tudi odločen govor Ljube Popoviča, sta splošni predmet komentarjev. Misli se, da bo sedaj prišlo do odkrite borbe med vlado in pašičevci.
Vprašanje, ki sedaj najbolj zanima, je, ali bo finančni odbor nadaljeval delo brez sporazuma z vlado, kakor nekak konvent in kako stališče bo napram temu zavzela vlada in Velja Vukičevič. Vsekakor je dejstvo, da bi finančni odbor s takim postopanjem napravil vladi velike neprijetnosti, ker bo morala vlada ali pristati na predlog odbora in s tem prevzeti vse obveznosti ali pa prekiniti odnošaje s finančnim odborom. Ako sprejme predlog odbora, potem bi 1° značiloda sama sebe tlesavuira in da odobrava delo odbora za sanacijo gospodarske krize. Ako se to zgodi, bi na reševanju tega našega najvažnejšega problema delal odbor, ki vladi ni povše-či, a ne vlada sama. Razume se, da bi bilo to za opozicjo najboljša parola.
Popolen neuspeh ženevske konference.
Ženeva, 5. avgusta. Včeraj se je vršila zadnja seja konference za pomorsko razorožitev. Glavni govor je imel angleški delegat Bridgeman, ki je v svojem dolgem govoru razložil angleško stališče. Za njih je še govoril japonski delegat Šahito.
Gibson, delegat Združenih držav, je izjavil, da se angleška vlada nikakor ni potrudila razumeti stališča, ki ga zavzema Amerika glede morskega razorože-vanja.
Vsi delegati odkrito izjavljajo, da se je končala konferenca s popolnim neuspehom.
PRED PRIČETKOM POGAJANJ ZA SOLUNSKO PRISTANIŠČE.
Budimpešta, 5. avgusta. Včerajšnji listi javljajo, da se prično v kratkem pogajanja med Jugoslavijo in Grško radi otvoritve jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Madjarsko časopisje je mnenja, da bodo potekli razgovori med jugoslovansko in grško vlado glede tega vprašanja v redu in da je pričakovati pozitivne rešitve.
BRATIANU HOČE SPRAVITI V RE-GENTSKI SVET TUDI KRALJICO -VDOVO.
Bukarešta, 5. avgusta. Kakor se do-znava iz dobro informiranih krogov, dela ministrski predsednik Bratianu z vsemi silami na to, da pride v regentski svet tudi kraljica-vdova Marija.
Princ, Karel je dal izjavo, v kateri pravi, da bo v tem slučaju poskusil na vsak način doseči svoje pravice in priti na rumunski prestol.
BRATIANU IŠČE POSOJILO.
Bukarešta, 5. avgusta. V soboto namerava odpotovati predsednik vlade Bratianu v spremstvu finančnega ministra in zunanjega ministra Titulescuja v inozemstvo. Posetili bodo ob tej priliki Pariz in London, na svojem povratku pa se mislijo ustaviti za par dni tudi v Berlinu.
Kakor se doznava iz dobro informiranih krogov, misli dobiti Bratianu v inozemstvu večje posojilo za rumunsko državo.
BOLGARSKO - TURŠKA TRGOVINSKA POGODBA PODALJŠANA.
Sofija, 5. avgusta. Med bolgarsko in turško vlado se je dosegel sporazum, da se bolgarsko-turška trgovinska pogodba, ki poteče 10. avgusta, podaljša še za tri mesece.
- . s-.*	?	.	*•*
----------_■■'!■» "■■■	-f"	■ ■;------
SESTANEK RIBARJA S ŠKOFOM AKSAMOVIČEM.
Beograd, 5. avgusta. Dr. Ivan Ribar, nosilec liste demokratske stranke v vi-rovitiškem volilnem okrožju, se je sestal v Djakovu z biskupom Aksamovičem, s katerim se je, dalje časa razgovarjal. Ta sestanek se komentira v političnih krogih na različne načine. Trdi se celo, da bo igral biskup Aksamovič v demokratski stranki neko posebno vlogo.
POSVETOVANJE VUKIČEVIČA. Beograd, 5. avgusta. Včeraj je bil ponovno pri predsedniku vlade g. Velji Vukičeviču g. Antič, načelnik personalnega oddelka v notranjem ministrstvu. Istotako je bil včeraj na posetu pri g. Velji Vukičeviču tudi g. Peleš, kateri je referiral o položaju na Hrvatskem.
DAUDET V BELGIJI.
Pariz, 5. avgusta. Kot poroča, »Action Francaise«, je Leon Daudet prišel s svojo družino preko belgijske meje.
TIFUS V BEOGRADU. Beograd, 5. avgusta. V Beogradu se že dalje časa širi tifus.
G. Urek, kaj pravite na to?
Beograjsko sVreme objavlja sledečo izjavo posl. Irana Puclja:
»G. Ivan Urek, oblastni poslanec, ter njegovi prijatelji, ki so se od nas ločili, so zahtevali v našem tajništvu ali skupščinski mandat za g. Urcka (nosilstvo liste, op. ur.) aii 100.000 dinarjev. Danes mi je dejal g. Korošec (oba sta imela isti dan shod v Kranju in v Kranju je podal g. Pucelj tudi to izjavo, op. ur.), da so se naši disidenti ponujali tudi njemu, pod pogojem da dobe mandat. Kakor vidite, ne gre tu za kake načelne stvari, tenvveč samo za mandat. Naši bivši prvaki so s tem sicer izgubili svoj osebni ugled, naša stranka pa s tem nič ne izgubi. Neko diktaturo pa, ki jo baje vrši v mariborskem okraju g. Radič, to so jim irn-putirali njihovi novi zavezniki — samostojni demokrati.«
Tako pravi g. Pucelj in sedaj imate besedo Vi, g. Urek! Kajti Vi ste v nekem oklicu v zvezi z gg. Kušarjem in Roškarjem na visoko govorili o vzrokih, ki so Vas privedli do tega, da kandidirate na esdeesarski listi. Samo razlika je v tem, da govori g. Pucelj
o	mandatu in 100.000 dinarjih, dočim govorite Vi samo o nekih idealnih stvareh. Do-sedaj pa še vedno velja, da lov za mandatom ali za denarjem ni ravno znak idealizma in zato ste Vi, g. Urek, dolžni, da vso stvar razčistite.
Obdolžitve g. Puclja so konkretne in zato
Vam ne bo težko te obdolžitve zavrniti in tudi dokazati njih neresničnost, če so seveda res neresnične. Jasno pa je to, da je nemogoče, da bi imeli obenem prav Vi in pa g. Pucelj. Prav more imeti samo eden in Vala dolžnost, g. Urek, je, da dokažete, da imate prav Vi.
Ne zaradi tega, da si poboljšate ali poslabšate volivne šanse, temveč zato, da tudi s svoje strani pripomorete, da bodo v našem javnem življenju vladale v resnici razmere, ki ne bodo v sramoto nobenemu Slovencu. To je tudi vzrok, da se v vso zadevo vmešavamo tudi mi, ki nimamo sicer nobenega strankarskega vzroka, da bi se vmešavali v Vaš boj z g. Pucljem.
Toda naše javne razmere so že dovolj nezdrave in ni treba, da bi pri nas nastajale nove stranke zato, ker se je kdo zaljubil v mandat ali pa v še bolj realnih 100.000 dinarjev. Zato treba, da se vsa zadeva, ki je z izjavo g. Puclja postala javna zadeva, razčisti in zato pričakujemo, da boste, g. Urek, poklicali g. Puclja na odgovor ter dokazali, da je njegova obdolžitev neresnična.
Pripominjamo pa, da ne more javnost čakati na odgovor do 11. septembra, temveč pojasnilo mora priti preje, da bodo volivci
11.	septembra že vedeli, če je bila izjava g. Puclja resnična ali ne.
V	takih stvareh pomeni molk vedno in vselej samo priznanje.
Program demokratske stranke.
V	Arnavtovičih je priredila Demokratska zajednica velik shod, na katerem je podal Ljuba Davidovič v velikem govoru tudi program demokratske stranke, kakor ga ta misli uveljavljati v vladi. Ljuba Davidovič je izvajal:
Demokratska zajednica je vstopila v vlado, da zasigura svobodne volitve. ^Da se to doseže, je treba, da se prečisti državni aparat in da se odstranijo vsi oni uradniki, ki itočejo svobodnih volitev. Čakali smo cele tri mesece, da se naše zahteve prično uresničevati. Vzrok je bil v tem, ker v notranjem ministrstvu niso imeli ne časa in ne ljudi, ki bi hoteli pohiteti s to stvarjo. Med tem pa so se pritožbe kopičile in zato smo morali na shodih povedati, da treba vladno koalicijo razbiti, če ne bo svobodnih volitev. Hoteli smo, da se sklenjena pogodba tudi izvršuje in naše geslo je bilo: zvestobo za zvestobo.
Moram priznati, da je sedaj bolje. Zato sem prepričan, da se bo v tem smislu nadaljevalo do konca in da bo vladna koalicija zasigurala votivno svobodo vsem poštenim državljanom. To je potrebno, ker mora biti skupščina izraz narodne volje, ne pa da pošilja poslance v skupščino policija. Poslanec mora vršiti kontrolo nad delom vlade in vsakega posameznega ministra, česar pa ne more storiti poslanec, ki je prišel v skupščino le po milosti policije in ministrov, ki imajo policijo v rokah.
Ker so se naše zahteve začele izpolnjevati, zato bo sedanja koalicija ostala in bo še si-gurnejša in trajnejša, ko dosedaj.
KAJ ZAHTEVA DEMOKRATSKA ZAJEDNICA OD NOVE VLADE?
Glavna zahteva demokratske zajednice je, da bo skupščina sprejela zakon o ministrski odgovornosti. Po sedanjem zakonu so ministri zelo malo odgovorni. Lažje je sedaj izvesti revizijo ustave, kakor pa staviti ministra pod odgvornost.
Drugo, kar hočemo, je zakon proti korupciji, da se prepreči zloraba narodne imovine od strani državnih organov.
Nato treba izpremeniti zakon o samoupravi. Kar imamo danes, to niso nobene samouprave. Hočemo širše samouprave, da se narod sam upravlja v občini, okraju in oblasti. Tem samoupravam je treba osigurati tudi finančna sredstva, da bodo mogle izhajati.
Nato je govoril Ljuba Davidovič o gospodarskem programu. Država mora narod rešiti iz sedanjega težkega položaja in mu dati možnost za delo; Produkcija se mora najmanj podvojiti. Posebno skrb treba posvetiti kmetu, ki tvori večino naroda. Kmetu treba dati cen kredit, da more plačati svoje dolgove.
V	državi imamo 200.000 uradnikov, kar je preveč. Število uradnikov je zato treba reducirati, toda pametno. Iti morajo slabi, ne pa dobri. A tudi se ne sme izvršiti redukcija tako, da bi bili uradniki kar čez noč vrženi na cesto. Glavna gospodarska naloga pa je, da se povsodi uvede štednja.
poudarja, kako da Rusiji manjka tuji pital. Poleg tega pa naglaša Lee, da Nemčija sigurno postala finančni diktator .iad vso Evropo, če bi se situacija še nadalje razvijala tako, kakor dosedaj.
Že nekaj mesecev se govori med poznavalci ameriških financ, da ni Wall Street brez interesa za Rusijo in te govorice dobivajo vedno bolj določno obliko.
Brezdvomno obstoji v Združenih državah še precejšnja opozicija proti sovjetskemu sistemu v Rusiji. Ker pa se povprečni Ameri-kanec mnogo več bavi z lastnimi interesi, kakor pa z ruskimi razmerami, nima ta opozicija odločilnega pomena. Na vse zadnje pa to ne bi bil prvi slučaj, ko je ameriški kapitalizem benevolentno spregledal vse grehe in nedostatke, ker je tako zahteval — trgovski interes. \Vall Street smatra ruski trg za preveč tečno jed, da bi jo odklonil iz političnih ali nravstvenih ozirov. Vsi ti argumenti vedno bolj sprijaznjujjo ameriške kapitaliste z mislijo priznanja sovjetske Rubije, dokler to ne postane dejstvo. Po splošnem političnem razpoloženju se more sklepati, da bo to dejstvo že za časa predsedniških volitev uresničeno, če ne bi med tem prišli kaki nepredvideni dogodki.
Politične vesti.
Pred spremembo odooSajev Amerike k Sovjetom.
Iz Newyorka poroča »češkemu Slovu; njegov posebni dopisnik to-le:
Gotovi lahko razumljivi pojavi dokazujejo, da posveča ameriški kapital vedno večjo pozornost Rusiji. Predvsem vsled tega, ker evropski trgi ne morejo več sprejemati ame-i iškega blaga, dočim je neizmerna Rusija v tem pogledu skoraj nedotaknjena.
Čeprav doni danes še absurdno, vendar je že danes računati s tem, da se bodo v bližnji bodočnosti pričela med Združ. državami Sev. Amerike in sovjetsko Rusijo pogajanja, katerih osnovna točka bo priznanje sovjetske Rusije. Čeprav izgleda ta misel na prvi hip absurdna, ni za poučenega opazovalca že dolgo časa nobeno iznenadenje. Računa se, da bo odločilni korak v tem pogledui storjen po predsedniških volitvah, ko bo Wali Street zahteval, da se 'Rusija odpre ameriškemu kapitalu.	.
Kar se tiče Rusije, je danes položaj trga za kapital ta, da ima Nemčija največji dobiček od preloma med Anglijo in Rusijo in da bo ameriški kapital v svoji kategorični potrebi po novih trgih brezpogojno iskal tudi ruski trg.
Ze sedaj je opaziti v kapitalističnem tis.iu
sistematično kampanjo za spremembo ameriške politike napram Rusiji in sicer v prijateljskem smislu. Wall Streetu blizu stoječi listi pripisujejo izvajanjem Trockega in njegovih pristašev o ruski kapitalni potrebi večji pomen.
Pozornost je vzbudila tudi pred nedavnim izišla knjiga od J. Lee-a, ki poroča o svojem potovanju po sovjetski Rusiji in pri tem naglaša velike možnosti investiranja ameriškega kapitala. Če se upošteva, da je Lee plačan zastopnik mnogih amen^uh kapitalistov in med njimi tudi Rockefellei a, je razumljivo, da ni šel Lee po svoji lastni volji v Rusijo, temveč po naročilu ameriških kapitalistov.
Lee-ova knjiga pokazuje mnogo več simpatij za malokapitalistično Rusijo, kakor pa bi se od takega zastopnika kapitalizma moglo pričakovati. Lee stalno poudarja, kako Rusija silno potrebuje ameriški kapital, obenem pa tudi naglaša, da bi ameriški kapitalisti brez vsake nevarnosti mogli potovati po Rusiji, če bi ameriška vlada prevzela gotova jamstva.
V	knjigi Lee-a mnogokrat omenjena izvajanja Trockega, ki vedno znova in znova
—	»Journal des Debats< o albanskem problemu. Ugledni pariški list piše, da ni bilo mogoče ob priliki zadnjega jugoslovansko-albanskega konflikta točno pregledati vse situacije. Med Beogradom in Rimom so bile izmenjane neke note, nato pa se je dobilo samo lakoničen odgovor, da je konflikt likvidiran. Vendar pa vsa stvar ni tako enostavna. Geografsko je vprašanje Albanije rešeno z aktom od dne 31. julija 1926, ko je bil javljen točen rezultat albanske razmejitvene komisije. Toda s tem aktom so bile določene samo meje Albanije do Jugoslavije in Grške, dočim je ostalo mejno vprašanje med Albanijo in Italijo odprto. Tako ima danes Italija v posesti otok Sasseno, toda samo de lacto, nikakor pa ne de iure. Zato je treba vprašanje albanske razmejitve z Italijo še rešiti. — Še bolj zapletena pa je albanska situacija v političnem oziru. Tako je popolnoma nepoznan obseg italijansko-albanskega pakta. Dejstvo je le to, da človek v Albaniji naleti pri vsakem koraku na italijansko kontrolo. Italija je sklenila z Albanijo celo vrsto dogovorov, ki so vsi zaviti v meglo. Posledica vseh teh dogovorov pa je, da ima Italija danes Albanijo v roki in da ni več jasno, če je Albanija, ki je članica Zveze narodov, še svobodna država, ali pa je že izročena v mandat Italije. Vsi prijatelji miru se morajo zato zainteresirati za vprašanje Albanije.
= V subotiškem okraju so vložene te liste:
1	radičevska, nosilec Stjepan Radič; 2. samo-siojno demokratska, 3. radikalna, nosilec dr. Radonjič; 4 radikalna (vladna), nosilec minister dr Subotič, in 5. demokratska, katere nosilec še ni določen. Verjetno pa je, da bodo zadnje dneve vložene še nove liste.
= »Temps« o Mussolinijevem ekspozeju. Pariški »Temps« je napisal k Mussolinijevemu ekspozeju obširen komentar, ki je zlasti zanimiv z ozirom na stališče pariškega lista uo »Anschlussa«. Med drugim pravi Temps: Samo želeti je, da bi energične Mussolinijeve besede razpršile iluzije gotovih krogov v tujini, kjer se misli, da bi bilo mogoče pridobiti Italijo z gotovimi koncesijami do popustljivosti v priključitvenem vprašanju. Italija je bolj iuteresiraiia, ko marsikatera druga država, da ne pride do Anschlussa. Kajti vsa njena pozicija, ki si jo je pridobila s svetovno vojno v centralni Evropi, in celo njena lastna bodočnost odvisi od tega problema. Ustvaritev mogočne Nemčije v centralni Evropi, kar bi imelo za posledico oživ-ljenje nemškega »Dranga« na vzhod in proti Trstu, oboje bi moralo uničiti italijanski vpliv v srednji Evropi. Nikakor ni mogoče pričakovati od vlade Mussolinija, da bi vodila tako politiko resignacije. Tudi v slučaju, da bi gotovi oziri povzročili zbližanje med Nemčijo in Italijo, bi si mogla Nemčija pridobiti italijansko prijateljstvo le, če bi se docela odrekla priključitvi Avstrije. Nič pa ne kaže na to, da bi bila Nemčija pripravljena resignirati na priključitev.
= Madjarski socialisti so raje v Češkoslovaški ko na Madjarskem. »Czehoslovakai Nepszava«, glasilo madjarskih socialnih demokratov, piše, da madjarski narod, ki hoče živeti v miru in prijateljstvu s češkoslovaškim, nima vzroka in niti volje podpirati akcije lorda Rothermera. Madjarske manjšine uživajo na Češkoslovaškem večje pravice v
ka- kulturnem, gospodarskem in socialnem po-bo gledu, ko njih bratje na Madjarskem. Zato žive rajše v svobodoumni Češkoslovaški ko. pa v reakcionarni Madjarski. — Te.izjave si g. lord Rothermere gotovo ne bo dal v okvir, je vendar malo prehud poper.
— Fantastične vesti o habsburških in wit-telbachških načrtih. Madjarski listi prinašajo fantastične vesti o dogovoru, ki je bil sklenjen med Žito in bavarskim prestolonaslednikom Ruprechtom. Rezultat tega dogovora je, da se je najstarejši sin kralja Karla preselil v Luxemburg, kjer bo dobil čisto drugo ■ zgojo. Po tem sporazumu bi tvorile Avstrija in Nemčija dvojno monarhijo na prestol pa bi prišel Oton Habsburški. Salzburg in Tirolska bi se združila z Bavarsko, kjer bi zasedel prestol Ruprecht. Razširjena Bavarska ,i dvojna monarhija bi bile članice nemške zveze. Ker bi s tem zmagala v Nemčiji federativna ureditev države, upajo Habsburžani, da se zavezniki njih namenom ne bi uprli; Novi načrt legitimistov podpirajo zlasti višji erkveni krogi. — Če je ta fantastična vest samo plod vročine iz pasjih dni, madjarski lsiti ne povedo.
= Medzavezniška kontrolna komisija *#• hteva razpust dunajske občinske straže. Ker so se avstrijski meščanski krogi bali, da bi najvišje upravno sodišče odklonilo njih zahtevo po razpustu dunajske občinske straže, so se iz previdnosti obrnili na bolj varno instanco — na medzavezniško vojaško kontrolno komisijo. Ne sicer direktno, pač pa indirektno, kar je bilo ravno tako sigurno. Medzavezniška kontrolna komisija je seveda njih želji rada ustregla in tako je prišla na Dunaj že njena zahteva, da treba občinsko stražo razpustiti. Če ne bi bilo tej zahtevi zadoščeno, potem bi veleposlaniška konferenca nastopila z učinkovitejšimi sredstvi. — Pikantna je na vsak način zahteva avstrij; skih nacionalistov. Toliko so grmeli proti zavezniški kontroli, sedaj pa sami prosijo to kontrolo za pomoč	,	11
=Zmaga Stalina nad Trockijem. Kakor vsi znaki kažejo, je dosegel Georgijec Stalin odločilno zmago nad Trockijem. Kakor poroča ofioielna »Pravda«, se je pričel splošen beg iz vrst opozicije. Tekom sedanjega zasedanja osrednjega lizvršilnega. odbora komunistične stranke bo najbrže prišlo do ostre sodbe nad opozicijo. Po vsej verjetnosti so prejeli člani opozicije ultimatum, da se takoj podvržejo Stalinu ali pa se pripravijo na posledice. Nato je cela vrsta opozicionaj cev preklicala' svoje prejšnje izjave. M®, njimi tudi bivši finančni komisar Sokol*}1' kov, Leninova vdova Nadežda Krupskaja. ki sedaj vehementno napada Trockega. Jjja_
Stane Mencinger;
PariSka pisma.
MONTMARTRE.
Kamor se ozreš, so bajno razsvetljena zabavišča. Teatri, music-halli, kabareti, kinematografi, kavarne. Sredi ceste vrtiljaki ;n razne komedijantske atrakcije. Ulica je nad vse živahna. Vsi narodi, vsi sloji so zastopani. Krenemo v smeri »Moulin Rougec-a. Spotoma vidimo več zanimivih prizorov. Tam nekje na vratih kavarne so se prostitutke sprle radi klientele. Drugod vidite dva potepuha, ki s svojim ponašanjem izzivata mimoidoče. Policija le redko intervenira. Sicer pa je treba priznati pariškim redarjem skrajno popustljivost.
Na Plače Blanche smo. Preobilje luči. Veliko, rdeče iluminirano vetrno kolo se monotono vrti nad fasado Moulin Rougea. Prisostvujemo reviji v tem musichallu. Prijetna muzika, krasna scenerija, čudovito razkošje in dekor v kostumih, girls, golota, mastne šale Evo vam revije v music-hallu. Če ste v Moulin Rouge, boste najbolj ploskali sve-tovnoznani in večno mladi vedetti Mist n-guette, v »Folies-Bergšresc se boste navduševali za novo kreolsko zvezdo Josephine Baker, v »Casino de Pariš« pa vas bo razve-
selil predvsem Georges Chevalier. In pa, mimogrede rečemo, če bi radi govorili s kakšnim novodošlim znancem, pa nimate njegove adrese, prisostvujte predstavi v Fo-lies Bergeres, tam ga gotovo srečate.
Music-hall mora pripisovati svoj uspeh v prvi vrsti propadu sodobnega teatra. Vsem tistim, ki so se že naveličali vedno istih zgodb o možu, ženi in »hišnem prijatelju«, daje music-hall prijetno zabavo, niz lepili videzov, da, včasih celo več, duševno razvedrilo, kakršnega jim dandanes niti komedija in drama največkrat ne da.
Res je, da ima sodobni music-hall v prvi vrsti vulgarne vabljivosti. Golota in mastne šale privlačijo publiko, ki ima najvulgar-nejši okus. Toda med posetniki music-hallov jih je tudi mnogo, ki so sprejemljivi za kaj več, ki iščejo novih umetniških užitkov. Ve-rejte mi, da se je v music-hallu naredilo po vojni več poizkusov v iskanju nove gledališke umetnosti bolj v teatrih. Zdi se mi, da bo služil music-hall kot posrednik, kot sredstvo, pri ustvarjanju nove umetnosti, ki bo odgovarjala duhu dobe, v kateri živimo in ki bo izražala okus, nemirna čuvstva in borbo kontrastov sodobnega življenja.
Nepristranski opazovalec bo prej spoznal dosedanje uspehe v razvoju dekorativne umetnosti, če bo posečal music-hall mesto
teatra, tudi bo prej odkril skrite vire moderne muzike, ako posluša bizarne melodije jazzbanda nego če prisostvuje predstavam italijanskih oper v Opera Comique. Tudi bo spoznal več potez na obrazu modernega življenja na promenoarju music-halla kot na galeriji Odeona. Pri vsem tem pa je treba reči, da tudi music-hall nima bodočnosti, če se ne bo pojavilo resno stremljenje iskati pota nove umetnosti.
Toda pustimo ta razmišljanja in vrnimo se raje v pestro montmartresko življenje. Žene, ki jih srečavate po neštetih montmarter-skih lokalih, imajo svojevrstno mentaliteto. Najsi bodo rojene Parižanke, .ali pa Pri*®" ljeuke iz Alžira ali južne Amerike, eno j
ss	rt
?	0J,, qtnnnio v karieri mnogih plesalk
slovesom, stopnjo	»	lahko
v kabaretih merijo po tem, dali si ze lanno
kupijo »maquereauje« ali ne. Sicer pa nazi-vaio moške, ki si kupujejo zen, »kabiljo«, kar ni preveč časten naziv. Ne vem, dali so ti' nazivi že prišli v enciklopedijo. Spuščati se podrobneje v to terminologijo, ni prav nič zanimivo. Zato si raje oglejmo drugo zanimivost tega veseljaškega okraja. To so artistični kabareti.
starih komunistov, ki mu pripadajo *--■ j rejši člani komunistične stranke, j® P. odbor voditeljev opozicije, da izstopal centralnega odbora stranke. — Z druge si ni pa se poroča, da ne bo strankin oaD sklepal o izključitvi Trockega in Zmovj
va iz stranke, temveč bo prepustil odločitev strankinemu kongresu, ki se sestane v novembru.
= Za sklicanje poljskega sejma. Pri sejm-skem maršalu Rataju se je vršilo posvetovanje šefov parlamentarnih klubov o sklicanju izrednega zasedanja sejma. Največje poljske stranke, ko narodno - demokratska, soc. demokratska, ljudska stranka »PiasU, krščansko-demokratska, stranka dela in radikalna stranka »Wyzwolonie« so se zjedi- , nile, da se predlaga predsedniku republike sklicanje izrednega zasedanja sejma v prvi polovici septembra. Ta predlog je podpisala že več ko ena tretjina poslancev in mora biti zato sejni sklican. Program zasedanja bo določen na prihodnji seji šefov klubov.
r_ Obnovitev diplomatskih odnošajev med Češkoslovaško in Vatikanom. Časopisi poročajo, da so bila pogajanja med kardinalnim državnim podtajnikom Gasparrijem in češkoslovaškim podtajnikom za zunanje zadeve absolutno uspešna in da bodo v kratkem obnovljeni pred dvema letoma prekinjeni diplomatski odnošaji.
— Beg članov leningradske opozicije. »Lo-kalanzeiger poroča iz Vilne, da je prišlo na rusko-poljski meji do krvavega boja med tihotapci in uradniki G. P. U. — V boju so bili ubiti 4 tihotapci in 2 uradnika, 8 tihotapcev in 2 obmejna stražarja sta bila težko ranjena. Do boja je prišlo, ker so hoteli spraviti tihotapci nekatere člane leningrajske opozicije čez mejo. Baje gre za opozicio-nalce, ki so aranžirali atentat na leningrad-ski sovjet. Med bojem se je opozicionalceni posrečilo pobegniti na poljsko ozemlje. — Opozicionalci pravijo, da imajo pri sebi uničujoč material proti Stalinu.
Današnji artistični kabareti so skoro brez izjeme povsem degenerirali od svojega prvotnega namena in oblike. Prvi tak kabaret je ustanovil plemič Salis v ta namen, d* se tam recitiralo stare francoske peso>. mlajši literati iznašali v zaključ^ so svoje proizvode. V takšnem « , vict bUMi Frangoi,
gueritte in še m g radi shajali v te in-
'Stal?, p« vojni „ poseb-
no vsled močnega pritoka Anglosaksoncev ti kabareti na široko odprli vrata senzacij željni publiki in pri tem čisto izgubili svoje lice. Umetniki so si poiskali novih, skritih zavetišč v kabaretih pa so ostali še »chan-sonnierji« in laži-bohemi, ki nudijo publiki le najvulgarnejšo zabavo.
Onstran bazilike Sacre Coeur se v napol podrti hišici v skriti, samotni ulici razširi vsak večer en sam artistični kabaret, ki še ni zgubil povsem svojega prvotnega značaja in originalnosti, to je »Zapin agile«. Neznan radi svojega skritega položaja in diskretnosti svojih stalnih posetnikov se je dosedaj še očuval radovednosti široke publike in je edino zatočišče zadnjih montmarterski i poetov, toda tudi njegova amerikanizacija je
skoro neizogibna.	„	.
(Dalja pa« )
Unevne -vesti-
— Avdijence na Biedu. Predvčerajšnjim je prispel na Bled vojni ataše našega poslaništva v Rimu, brigadni general Rašič. Kralj ga je sprejel v avdienci.
— Mesti Snšak in Split plačata stroške za komisijo za svobodno cono. Ministrstvo trgovine in industrije je določilo svoječasno komisijo, ki bi imela na licu mesta proučiti ffleje za svobodno cono na Sušaku, v Šibeniku, Splitu in Gružu. Ta komisija pa svoje naloge ni mogla lizvršiti, ker v ministrstvu ni bil zato predviden potrebni kredit. Ministrstvo je o tem obvestilo prizadete občine, nakar je votirala najpreje sušaška, nato pa se splitska mestna občina potrebni kredit, aa pride komisija na lice mesta in odda
mnenje glede otvoritve proste cone. v Splii^3 Pride najPreJe na Suša k, nato pa
n ~ J* sodne službe. Imenovani so: Josip KU->, doslej pri okrožnem sodišču v Novem fflestu za ravnatelja zemljiške knjige v 1. s*uptni II. kategorije pri deželnem sodišču ^ Ljubljani; Jakob Podlesnik, doslej višji pi-armški predstojnik pri okrožnem sodišču v Mariboru za pisarniškega ravnatelja v sku-Pjni II. kategorije pri istem sodišču; Rajko jtoler, doslej pisarniški predstojnik pri deželnem sodišču v Ljubljani za pisarniškega Ravnatelja v 2. skupini, II. kategorija pri sodišču; Martin Gašper, doslej asistent Prt okrožnem sodišču v Mariboru za pisarni-®kega predstojnika pri istem sodišču; Franc mrovčič, doslej višji pisarniški oficijal pri deželnem sodišču v Ljubljani za vodjo zemljiške knjige v 3. skupini, II. kategorije pri istem sodišču.
— Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana, obvešča vse članstvo in korporacije, da se je z današnjim dnem preselila društvena pisarna iz dosedanjih prostorov, Kolodvorska ulica 26.-I, v pritlične lokale b Pm**?1®a,.dyora« (L e v a n t e), vhod slavi; ^ u^‘ce- — Vsi dopisi naj se na-nhiv “odoge »a sledeči naslov: UJN2B, /Ti ki' ? or Ljubljana, Pražekova ulica, (Ljubljanski dvor).
~ ’ >visakcija mesto izvršitve smrtne obsodbe. Francoski zdravnik dr. G. SaLnt Paul je stopil pred javnost z originalnim predlogom. Usmrtitev nekega zločinca v Parizu ga je napotila, da je poslal članom francoskega parlamenta spomenico, v kateri zastopa mnenje, da naj bi se dala vsakemu na smrt obsojenemu možnost, da se odloči za giljotino ali pa za vivisekcijo. Reči bi mu bilo treba enostavno: iPovej, kaj ti je ljubše.
se odločiš za giljotino, ne moreš družbi, kateri si pirzadejal škodo, nič več koristiti. Ce pa se odločiš za laboratorij ter se izjaviš, da si pripravljen, da se podvržeš znanstvenim eksperimentom, ki naj se iz-vr5e na tvojem telesu, lahko postaneš v očeh ‘judi zopet časten človek. V podkrepitev svojega predloga opozarja dr. Saint cPaul na dejstvo, da trenutno cele vrste znanstvenih eksperimentov sploh ni mogoče izvesti, ker ni primernega materiala za to, kajti praktično se da dokazati uspešnost novoiznajde-nih zdravilnih metod, kot n. pr. pri raku, Samo potom poizkusov na človeškem telesu.
— Ambulantna knjižnica. Monakovski mestni svet je postavil v svoj letošnji proračun vsoto 44.000 mark za ambulantno knjižnico. Ker eksistirata doslej v Monako-vem samo dve knjižnici ter sta predvideni
za kateri pa v doglednem času ni
o	če dobiti lokalov, se preuredi eden od vozov cestne železnice v knjižnico, .ki se
oo	vozila v zunanje okraje. Voz bo obiskal vsak dan po dva okraja. Na primernih krajin se zgrade odcepitve od cestne železnice, ,Je.r bo voz ob določenem času stal ter bo knjižnica prebivalstvu na razpolago.
— Esperantovski hrast. Te dni se je vršil v .^dansku esperantovski kongres. Pri tej priliki so vsadili udeleženci v Zoppotu >es-perantovski hrast«. Da je bila stvar tem bolj slovesna, so prišli zunanji gosti v narodnih nošah. Vsak od njih je prinesel iz svoje daljne domovine pest prsti.
— Zračni promet Holandija — Holandska Indija se otvori te dni. S prvim aeroplanoni ne odide nobena pošiljka.
— Nova ameriška ponudba Nemčiji glede Zgradbe stanovanjskih hiš. Newyorška stavbena družba »Vista Building Corporation* je predložila nemški vladi predloge glede zgradbe 60.000 novih stanovanj. Vlada glede predlogov še ni sklepala.
— Dva milijona nečitljivih napisov. Uprava francoske pošte objavlja statistiko, iz katere ie razvidno, da je zažgala od 1. januarja 1927 do 1. julija 1927 dva milijona pisem radi nečitljivih adres. Toliko pisem ni zažgala francoska poštna uprava pred vojno niti tekom 20 let.
— Mussolini je slavil te dni svoj štiriin-štirideseti rojstni dan. Svečanih ceremonij ni bilo. Vendar pa je dobil ob tej priliki italijanski del Mont Blanca ime Monte Benito Mussolini.
— Metresi velikega vojvode priznana renta. Iz Berlina poročajo: Bivša ljubica velikega vodje Adolfa XV. Mecklenburg-Strelitz-kega, grofica Matzenau je vložila zoper me-ckenburško dinastijo tožbo na izplačevanje rente. Prišlo je do poravnave, na podlagi katere se je zavezala meklenburška dinastija, da bo izplačevala bivši metresi pokojnega vojvode letno rento po 6000 mark.
— Silna vročila v Slavoniji. Po vsej Slavoniji je zavladala silna vročina. Predvčerajšnjim ob 2. popoldne je kazal toplomer v senci 33%. Vsled velike suše cene pšenici rapidno rastejo. Dočim je stal 1 q pšenice še nedavno 240 Din, je poskočila cena pred par dnevi na 290 Din, daens pa prodajajo kmetje pšenico že po 310 Din.
— Bruhanje \ ezuva ponehava. Observatorij na Vezuvu poroča, da 'bruhanje Vezuva ponehava. Sicer se zliva lava še vedno v dolino, vendar pa novih erupcij ni.
— Proga Siniplon - expresa zasuta. Iz
Montreau-a poročajo, da se je utrgal v tamkajšnji okolici oblak, vsled česar je nanesla voda ua progo Siniplon - expressa toliko kamenja in gramoza, da je proga v daljavi več kilometrov zasuta. Danes bo promet zopet vzpostavljen.
— Maščevanje zapuščenega dekleta. Kmetski fant Danilo Zubič v Vlačah (Hercegovina) in Ljubica Feraič, sta se dolgo časa zelo ljubila. Nakrat pa se je fant dekleta naveličal. Ko je Ljubica to opazila, si je skušala na vse načine njegovo ljubezen zopet pridobiti. Ker se ji to ni posrečilo je prisegla nezvestemu fantu krvavo maščevanje. Počakala ga je v zasedi ter mu vrgla pest pepela v oči. 2ubič se je zgrabil za glavo in od bolečin zastokal. Medtem je planila Ljubica k njemu ter mu porinila nož v ledja. Težko poškodovanega fanta so prepeljali v bolnico. Ljubico pa so odvedli orožniki v zapor.
— Mausner bo imel zopet posel. Okrožno sodišče v Novem Sadu je pozvalo rablja Mausnerja, da naj pride v Novi Sad, da bo obesil zločinca Miloša Krujača.
— Katastrofalen požar v Atenah. V Atenah, v okraju, kjer stanujejo begunci, je izbruhnil predvčerajšnjim požar, ki je upepelil okoli 1000 hiš. Tisoč rodbin je brez strehe.
— I>va letalca, ki hočeta pololči Chamber-linov rekord. Iz Dessau-a poročajo: Po velikih pripravah na vojaškem aerodromu sta se spustila dne 3. t. m. aviatika Lose in Ristič (bivši avstrijski letalec) v zrak z namenom, da ne pristaneta 51 ur ter potolčeta Ghamberlinov rekord. Medtem se je moral spustiti Lose že po nekoliko urah na zemljo. Ristič doslej vztraja.
— Avtomobilska nesreča pri Budimpešti. Angleški vojaški ataše v Budimpeišti Peary se je peljal te dni v družbi dveh madjarskih oficirjev z avtomobilom na vojaško vežba-lišče, da bi si ogledal vojaške vaje. Med potjo se je avtomobil prevrnil. Vsi trije oficirji so bili ranjeni, angleški vojaški ataše težko, njegova spremljevalca pa lahko.
— Letalske nesreče ob priliki manevrov angleškega zračnega brodovja. Kot poroča .»Morning Post«, se je pripetilo ob priliki manevrov angleškega zračnega brodovja, ki so se vršili, kot znano, te dni, 274 nesreč. 25 nesreč so povzročili defekti na motorjih, vse ostale pa neprevidnost letalcev, ki so hoteli proizvajati bravure.
— Pred stavko železničarjev na Poljskem. Poljski železničarji groze s stavko. Stavili so vladi ultimativne predloge. Če predlogi ne ‘bodo tekom določenega roka sprejeti, prično železničarji stavkati.
— Kako je ukradel mlad Italijan svojemu stricu poldrugi milijon lir. V kratkem se vrši v Turino zanimiv proces. Na zatoženi klopi bo sedel 27-letni Josip Baiardi iz Sicilije, obtožen, da je poneveril svojemu stricu v Newyorku poldrugi milijon lir. Obtožencu so umrli leta 1920 stariši. Zabredel je v velike denarne stiske. V bedi se je spomnil, da ima v Ameriki strica. Pisal mu je gaftljivo pismo ter ga prosil pomoči. Stric mu je poslal denar za vožnjo ter ga pozval, naj pride takoj k njemu v Newyork. Vesel se je ukr-cal Baiardi kmalu nato na parnik. Prispevši v Newyork se je nemalo začudil, ko je čul, da je njegov stric lastnik majhne banke, ki se bavi v prvi vrsti s tem, da pošilja denar italijanskih emigrantov v domovino. Stari Baiardi je soliden in imovit Človek. Vzel je nečaka k sebi. Fant je bil spočetka silno priden ter si je pridobil v kratkem času popolno zaupanje svojega strica. Čez dve leti ga je pregovoril, da .je izpremenil svoje podjetje v akcijsko družbo. Podjetje je lepo napredovalo. Banka je imela pri nekem velikem denarnem zavodu v Newyorku veliko vlogo. Ključ depozita je imel mladi Baiardi. Leta 1923 se je dečko poročil z lepo 17-letno deklico. Odpeljala sta se na ženitovanjsko potovanje. Vrnila se nista več. Ko je postala stvar staremu Baiardi-u končno sumljiva, je odprl depozit šiloma. Na svoje neprijetno presenečenje je opazil, da mu je odnesel nečak ves denar in vse druge dragocenosti. Aviziral je italijansko policijo, ki pa defrav-danta ni mogla najti. Šele koncem lanskega leta se je tiček sam ujel. Prišel je na občinski urad v Turinu ter prijavil rojstvo hčerke. Tedaj so se oblasti spomnile, da je bila izdana leta 1923 za njim tiralica in bil je aretiran. Defravdant je živel ves čas v Turinu, kjer je ustanovil z ukradenim denarjem dobro idočo trgovino z avtomohili. Te dni bo prejel svoje plačilo.
— Goljufiv vojaški liferaut. V Lvovu vzbuja te dni veliko senzacijo aretacija indu-strijca Novaka, ki so ga vtaknili v luknjo, ker je dobavljal skozi več let vojaštvu mesto govejega večinoma konjsko meso. Novak je ogoljufal poljski vojaški erar za več milijonov zlotih.
— Senzacionalna kriminalna afera na Češkoslovaškem. Češko javnost razburja te dni afera urednika Mihalke, ki ga dolže, da je umoril na ženitnem potovanju svojo soprogo. Mihalka je bil že lansko leto urednik enega od največjih čeških listov. Pozneje je bil tajnik sedanjega češkoslovaškega prosvetnega ministra Hodže. Nekoliko časa je bil tudi urednik »Narodnih listov« v Pragi. Bil je pa odpuščen, ker je bil osumljen goljufije.
—Slikarica s štirimi ljubimci. Antoinette D. je hčerka uglednega tovarnarja v Essenu. Stariši so jo skrbno vzgojili. Po dokončani samostanski šoli se je podala 17 letna deklica na umetnostno akademijo v Munchen. Letošnjo spomlad je prišla v Berlin, da bi nadaljevala študije. Kot pa se je izkazalo, se je posvečala deklica manje slikarski umetnosti kot umetnosti ljubezni. V kratkem času je navezala ljubezenske stike' s tremi starejšimi, dobro situiranimi gospodi, njeno srce pa je gorelo v resnici samo za nekega mla,-dega študenta, ki se je dal od nje gmotno podpirati. Eden od njenih starikavih Iju-
, bimcev ji je zasigural apanažo 700 mark. Ko je s svojo soprogo za dalje časa odpotoval, je zapustil svoji ljubici precej visok ček. Nato je najela Antoinette elegantno stanovanje z več sobami. Z ljubčkom svojega srca pa je živela prav tako knežje in tako se je zgodilo, da je bil ček prav kmalu porabljen. Končno sta napravila v hotelu, kjer sta stanovala, večji dolg ter izginila. Antoi-nette pa zato ni bila v zadregi. Obiskala je starega gospoda št. 2. Po noči ljubezni je primešala Antoinette vinu, ki ga je servirala staremu gospodu, strup, nakar je reveža oropala. Nato je obiskala starega gospoda št. 3, ki niti sanjal ni kaj se pripravlja ter je napravil z Antoinette izlet. Medtem je izropal študent vilo. Nato sta se preselila slikarica in njen ljubimec v Pariz, kjer je prišla vrsta na drugo žrtev, ki ga je čedni parček uspaval, nakar mu je snela lAntoi-enette z rok vse dragocenosti. Nato sta zaljubljenca zopet odšla, vendar ju je policija kmalu našla, ker je zapustila Antoinette za seboj steklenico z morfijem. Posledica je bila, da sta bila kmalu nato oba aretirana.
— Nov trik žeparja. Neki berlinski žepar si je izmislil nov, originalen trik. Simuliral je ua ulici pijanost, padel nekemu Švedu okoli vratu ter ga jel pozdravljati kot starega prijatelja. Šved se je možakarja otresel ter mu pojasnil, da se moti. Pozneje, ko o »pijancu« že ni bilo ne duha ne sluha, je opazil, da mu je ukradel možakar listnico in uro.
— Pobožnjak v kaznilnici. V kaznilnici Marienschloss v Hessenu se je vršila te dni poroka. Radi špijonaže zaprti K. se je dal, predno so ga zaprli, poročiti civilno. Med hladnimi zidovi kaznilnice se je spomnil, da bi bilo dobro ,če bi se dal poročiti tudi cerkveno. Vložil je zadevno prošnjo na ministrstvo. Ministrstvo je prošnji ugodilo. Ker zadošča v Nemčiji v vsakem oziru cerkvena poroka, je moral postati špijon v ječi posebno pobožen, da je zahteval tudi cerkveno poroko.
— Perverznež. Predvčerajšnjim je prerezal v Berlinu brivec Walter Dickaan svoji ženi grlo. Zaslišan, je morilec izjavil, da je izvršil dejanje, ker mu je očitala njegova žena nemoralno občevanje z mladoletnimi deklicami. Dickaan se je šele pred pol letom oženil.
— Polet preko oceana in ljubezen. Kot poročajo iz Amerike, je imel Smithov in Bronthejev polet preko Tihega oceana zelo romantično predzgodovino. Smith ni tvegal nevarnega poleta radi denarja ali slave, temveč radi lepih oči gospodične Margarete Brownove v San Franciscu, ki je pravtako lepa kot bogata. Mlada deklica je bila obljubila Smithu roko in srce pod pogojeni, da riskira polet iz Amerike v Evropo. Vsekako je bila z rezultatom zelo zadovoljna, kajti Smith je prejel v Havaju sledečo brzojavko: »Osvojili ste si moje srce. Ponosna sem na vaš junaški čin ter vas bom poročila, čim se vrnete!«
— Strašna smrt starca. Iz Linča poročajo: 84 letni starec Granel v Kreisbichlu pri Lambachu je šel te dni peš ohiskat svojega sina v oddaljeno vas Grubl. Starec je zašel v temi s ceste v močvirje, kjer je parkrat padel, naposled pa obležal. Po treh dneh in dveh nočeh so ga našli umirajočega. Muhe, črvi in razna druga golazen mu je razjedla tekom tega časa obraz, da ga je bilo komaj spoznati. V silnih bolečinah je umrl lačen in žejen. V smrtnem boju je poteptal in razril vso zemljo okrog sebe. Pomoč je prišla prepozno, Grami je umrl par ur potem, ko so ga prenesli v njegovo stanovanje.
— Izdajalska krastača. Iz Oedenburga poročajo: Kmet Aleksander Kočič, ki vozi v Zala-Egerszeg mleko, ga zaliva med potjo z vodo iz cestnega jarka. Te dni pa je imel smolo prinesel je nekemu odjemalcu mleko, v katerem se je nahajala krastača. Ko so odprli posodo, je skočila krastača v velikem loku na tla. Potvarjalec živil je ibil ovaden policiji, ki ga je obsodila na denarno globo 160 peng6 (okoli 1600 Din).
Ljubljana.
1— Tečaj za ročna dela. Štiritedenski tečaj
za ročna dela, ki ga je priredil za učiteljstvo Pomladek rdečega križa in vodil ravnatelj g. Novak, se završi dne 6. t. m. z razstavo na srednji tehnični šoli. Vabimo vse, ki se zanimajo za nove smernice šolskega pouka, zlasti pa učiteljstvo, da posetijo razstavo to soboto popoldne od dveh do petih.
1— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wol!ova ulica 12, so darovali: g. dr. Krivic Rudolf iz neke kazenske poravnave med g. D. in H. 850 Din, učenci V. razreda iz prihrankov Pomladka rdečega križa 40 Din, gg. Bizjak Viljem in Ivan mesto venca na krsto pok. g. Tonejc Jošku 500 Din, g. plačilni >Zvezda« mesto venca na krsto pok. To-nejc Jošku 100 Din, g. Jaklič Ivan, tu, 10 Din, g. Vavpotič Ivan, Marenberg, 10 Din, posojilnica\ v Gornji Radgoni 100 Din, rod-b‘na Lasbacher, tu, 100 Din, g. Peter štepic, tu, 100 Din, Hranilnica in posojilnica Smlednik 200 Din, g. dr. Josip Karlovšek, Celje, iz neke kazenske zadeve 100 Din. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejsa hvala!
—	Odbor podpornega društva slepih v Ljubljani.
1	Kronski vpokojenec je v četrtek, dne
4.	t. in. dopoldne izgubil 350 Din od Ulice na Grad št. 4 po Rožni ulici do Št. Jakobske pošte. Pošten najditelj se uljudno naproša, da denar vrne proti nagradi Ulica na Grad štev. 4.
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši toinesečna dražba v decembru 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 11, t. m. ob 15. uri v uradnih -prostorih v Prečni ulici.
1— Poizkusen vlom. Predvčerajšnjim, ko je nevihta v Ljubljani najbolj divjala, sta hotela vdreti dva vlomilca kar z ulice skozi okno v pritlično stanovanje v Gradišču št. 14. Ker pa se je lastnica stanovanja vsled hrupa prebudila ter jela klicati na pomoč, sta jo vlomilca, ki sta odprla že drugo okno, odkurila.
REŽIJSKE IN PROSTE KARTE PROVIZIO-NI8T0V IN RENTNIKOV.
»Udruženje jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev obvešča vse članstvo, provi-zioniste in rentnike, da je po dveletni težki borbi deloma uspelo priboriti provizionistom in rentnikom in njih družinskim članom ugodnost režijske vožnje in treh prostih kart na leto, kakor je označeno v spodaj navedenem odloku M. S. Br. 15176-27, ki se glasi:
Provizionisti, rentniki (bivši delavci) njihove zakonite žene in zakonski otroci, kakor tudi njihove vdove in zakonski otroci uživajo brezplačno vožnjo trikrat na leto v III. razredu, kakor tudi vožnjo po režijski ceni, ako so rentniki in provizionisti prebili v službi državnih prometnih ustanov najmanj pet let. Glede rentuikov se zahteva tudi, da so za delo popolnoma nesposobni. Rodbinski člani, zakonske žene in otroci uživajo vožnjo po režijski ceni 4 krat na mesec, kakor žene in otroci aktivnih delavcev.
Glede rodbinskih članov se je ravnati po čl. 24. navodil o načinu izdavanja voznih olajšav.
Vsi provizionisti in rentniki naj oddajo svoje lične osebne legitimacije kakor tudi legitimacije družinskih članov postajam, kjer stanujejo, da jih pošljejo na oddelek VI. ljubljanske direkcije v svrho opreme z žigom in vložki. Za provizioniste se smatra one, ki so provizionirani in miloščinarje, ki dobivajo provizijo po obstoječih normah.
Za rentnike ni pravilno rešeno, ker so upoštevani samo oni s 100 odstotki ali popolno delanezmožnostjo.
Oblastni odbor Udruženja jugoslov. narod, železničarjev in brodarjev, Ljubljana.
GLAS IZ OBČINSTVA.
Gospoda vladnega komisarja na mestnem magistratu prosimo stanovalci v Križevniški ulici, da se usmili tudi naše ulice. Sedaj, ko se v Ljubljani veliko gradi, popravlja in olepšava, prosimo g. komisarja, da se ozre v prvi vrsti tudi na to ulico, ki je, tako cesta sama kakor tudi hodnik nujno potrebna popravila. Plošče v hodniku so močno obrabljene, nekatere pa razbite. V kotanjah zastaja voda, kar je za pasante jako nerodno, posebno ponoči ob slabi razsvetljavi. V deževnem času se pa ni mogoče umikati, ker dere voda kar po hodniku. Kamni, ki so vdelani za kanal so razbiti, tako da žleb ne prestreza vode. Ulica je ozka. 2e vsak posamezen voz jo skoro zapre, zato je skrajno nerodno, pa tudi nevarno za šolarje, ko morajo pešci uporabljati tudi cesto. Cesta sama je jako 'potrebna, da se jo nasuje in uravna. Po sredi štrle iz nje naprave od vodnih napeljav. Promet v tej ulici je precej živahen. Uporablja jo zlasti delavstvo iz tobačne tovarne peš in na kolesiti.
Ker se sedaj v Ljubljani veliko žrtvuje za olepšavo, smo stanovalci Križevniške ulice upravičeni prositi, da se ta ulica popravi in uredi. Upamo, da bo g. vladni komisar uvidel, da je cesta nujno potrebna popravila in ukrenil potrebno za odpomoč.
DOPIS.
Rogaška Slatina. Letošnji Anin-ples, družabni višek sezone, ki se je vršil v nedeljo, dne 31. julija, je v vsakem oziru prekosil vse dosedanje. Že dolgo ni bilo v zdravili-šem domu tako animiranega večera kot je to bil Anin-ples. Aranžerjem gre vsa hvala za njihov trud in iznajdljivost. Tri godbe, dva vojaška orkestra in zdraviliški jazzband, so neumorno igrale, ravno tako se je plesalo kljub poletni vročini do zgodnjih jutranjih ur. Med velikim odmorom sta presenetila gdč. in g. Pečnik publiko s tem, da sta na dovršeno umetniški način prinesla ljubko sliko dunajskega valčka po zvokih Straussovega »Na lepi modri Donavi«. Krasen je bil pogled na elegantno publiko, ki je nudila s svojimi izbranimi toaletami pestro sliko. Opaziti .je bilo tudi mnogo drugih zunanjih gostov, ki so se pripeljali zlasti iz Zagreba na to prireditev, kar nam je dokaz, da uživa Aninples danes isti sloves kakor pred leti.
—	V nedeljo, dne 7. avgusta se bo vršila z zdraviliškem parku popoldanska in večerna zabava v korist fonda za postavitev nagrobnega spomenika v vojni padlim faranom. — Osebne vesti iz Rogaške Slatine: Dne 1. avgusta je prispel semkaj na daljše bivanje komandant armije v Skopi ju, armijski general Zečevič.
0NE 14. IN 15. AVGUSTA 1927 ^LET JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE V SREDIŠČE OB DRAVI.
KRATKE VESTI.
Panevropski kongres, ki bi se imel vršiti oktobra meseca v Bruslju, je odgoden, ker še ni bilo mogoče izdelati vseh gospodarskih referatov za kongres.
Avstrijski kancclar dr. Seipl se bo prihodnji teden sestal v Karlovih Varih z dr. Benešem. Oficielno ta vest še ni potrjena.
Irak postane član Zveze narodov, s čemer bi avtomatično ugasnil velikobritanski mandat nad Irakom, ki bi tako postal popolnoma neodvisen. Vest o tem izhaja iz angleških listov.
120 smrtnih obsodb je bilo meseca julija izvršenih v Moskvi.
Senat Gdanskega bo od Zveze narodov zahteval, da se poljske vojne ladje ne sinejo muditi v gdanskem pristanišču.
število članov amsterdamske strokovne internacionale je padlo od 16,530.000 v letu 1923 na 13,500.000.
Štirje grški oficirji so bili v Solunu aretirani, ker so agitirali za bivšega grškega diktatorja Pangalosa.
Najvišji ukrajinski sodni dvor je po dvanajstdnevni razpravi proti 12 georgijskim menihom obsodil Poljaka Pološkega na smrt, ostale pa na večletno ječo.
■Mvasar issfrnfnw. f shs-ab*
Šport.
KOTO AMATERSKA KONKURENCA PRI ,
LJUBELJSKI DIRKI.
V	povzdigo fotografskega sporla razpisuje •’ Avtomobilski klub sedem nagrad za naj- ) iboljše amaterske posnetke ob priliki druge j dirke in gorske ocenjevalne vožnje na Lju- ; belj, ki se bo vršila v nedeljo. il4, avgusta t. 1. Sujet je poljuben, vendar se pa bo pri razdelitvi ngarad oziralo v prvi vrsti na posnetke, ki predstavljajo interesantne športne momente. Prvo darilo za najmanj tri posnetke znaša 300 Din, drugo za najmanj dva posnetka 200 Din, ostalih pet po 109 Din za najmanj en posnetek. Posnetek je vposlati športni komisiji Automobilskega kluba kraljevine SHS, sekcija Ljubljana, Kongresni trg 1-1., najkasneje tekom enega tedna po izvršeni tekmi v dveh izvodih, s točnim naslovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki ostanejo klubova last. Vsi gospodje amaterji, ki imajo namen udeležiti se gornje konkurence, si naj nekaj dni pred dirko preskrbijo v tajništvu Autokluba posebne legitimacije, na podlagi katerih jim bo mogoče ob progi neovirano fotografirati.
Boksmatch Dompscv — Tunncy. Za 15.
Septembra določeni boksmatch za svetovno prvenstvo Dempsey — Tunney se bo menda preložil za dva tedna. Dempsey je namreč brzojavno obvestil svojega menagerja Tex Richardsa, da naj preloži boj na teden, ki se prične s 26. septembrom, češ da je njegova žena nevarno zbolela in da se radi tega zakasnil s svojim treningom.
Žadnje lahkoatletske vesti. V Manchestru • je pretekel Elis 1000 m v 2:27.8, ki je sicer boljši od oficijelnega svetovnega rekorda j Lundgreena 2:28.6, vendar za eno celo se- ! kundo slabši kot od Sera Martina lansko leto doseženi čas 2:26.8. — V finskem maratonskem teku na progi 40.2 km je zmagal Martelin v 2:31:23.2 pred Sipilaom z 2:38.18.
—	Dobermann, znani nemški skakač v daljavo, je skočil v Diisseldorlu 7.62 in 7.65 m, vendar pa skoka nista obveljala, ker je pri obeh za spoznanje prestopil. — Ženski svetovni rekord v skoku v daljavo je zboljšala v Londonu miss Gunn na 5.67 m. Dosedanji rekord je držala Japonka Hi torni s 5.50 m.
Razpis damskega lahkoatletskega tekmovanja za prvenstvo države. Jugoslovanski lahkoatletski savez priredi v dneh 13. in 14. t. m. ob 16. na enem izmed igrišč na področju . BLAcP tekmovanje za poedinsko prvenstvo države za dame v sledečem sporedu: 13. avgusta: 1. 60 m predteki, 2. met krogle 4 kg, 3. 60 m semifinale, 4. skok v daljavo, 5. 200 m predteki, 6. 100 m predteki. 14. avgusta: 1. 200 m finale, 2. met diska 1 kg, 3. 60 m finale, 4. skok v višino,
5.	ICO m finale, 6. met kopja 600 g, 7. 4 X 60 m. Dolžina in opis tekališča je JLAS-u za sedaj neznana radi pomanjkanja podatkov s strani BLAP-a; obvestilo o tem sledi naknadno. Prijave morajo biti v rokah JLAS-a najkasneje do 6. avgusia a poslati jih je treba preko LLAP. Prijave, ki nimajo žiga LLAP kakor tudi prijave brez prijavnine ali naknadne tali telegrafičnim potom, se ne bodo uvaževale. Nagrade dobijo v vsaki točki tekmovanja 'tri najboljše tekmovalke odnosno moštva, zmagovalka v vsaki ločki' dobi naslov »prvakinja Jugoslavije za leto 1927.« Prijavnina za točko in osebo 15 Din, za moštvo 30 Din. Tekmovanje se, vrši po pravilih JLAS.
Pri lahkoatletski meddržavni tekmi med Anglijo, Irsko in švedsko šo bili doseženi izvrstni uspehi. Tako je pretekel Lowe 880 y v 1:53.8, lord Burghlev pa 150 m lese v 15 sekundah, Hodge 100 Y v 10 sc^-- s^ok v vis 0’Conor 184.5 cm, 4 milje (6.436 km) Johneton v 20:04.8. Prvo mesto je zasedla Anglija s 23.5 točkami, drugo Irska z 8.5, treje Škotska z 1 točko.
Borze
Devize in valute.
Ljubljana, 4. avg. Berlin 0—13.53, Curih 10.93.5—1096.5 (1G95), Dunaj 7.9915—8.0215 (8.0065), London 275.8—276.6 (276.2), New-york 56.7—56.9	(56.8),	Praga 168.2—169
(168.6), Trst 308.125—310.125 (300.125).
Zagreb, 4. avg. Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.518 — 13.548, Budimpešta 9.898 — 9.928, Italija 308.5 — 310.5, London 275.8 — 276.6, iNe\vyork 56.7 — 56.9, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 — 1096.5; ameriški dolar 56.15 — 56.30, avstrijski šiling 8.01 — 8.04.
Curih, 4. avg. Beograd 9.13, Berlin 123.44, Newyork 518.875, London 25.305, Pariz 20.325, Milan 28.23, Praga 15.385, Bukarešta 3.16, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana, 4. avg. Celjska 197 — 190, Ljubljanska kreditna 145 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.). Les: Zaključen je bil 1 vagon desk (večina smreka), paralenih, ostrorobih, očeljenih, I., II.,
III., največ 30% III., od 16 cm naprej, media 22-23, 18 in 24 nun ,fco vagon meja po 530. Iščejo se hrastovi pragi '(500.000 komadov) 280X23/25X13/15, fco vagon Sušak po 66 denar in borov jamski les različnih dimenzij.
—	Deželni pridelki; Zaključkov ni bilo.
ANEKDOTE O SLAVNIH MEDICINCIH.
Bilo je v pozni jeseni leta 1881. Dunajsko akademično pevsko društvo se je peljalo v idilični Perchtolsdorf, da bi priredilo slavnemu anatomu Hyrthlu, ki je živel že več let tam, takorekoč kot samotar, ob priliki njegove 70 letnice podoknico. Pevci so napravili račun brez krčmarja. -Šele ko so ponovno in energično pozvonili, je prihitel dr.
Friedlovsky, znani Hyrtlov faktotum k železni ograji vile. Vidno presenečen, ko je zagledal toliko akademične mladine se je vrnil. Čez par minut je prišel zopet, rekoč: »Gospod dvorni svetnik sporoča gospodom, da postane vsak osel, če to doživi, star sedemdeset let. To ni noben povod za slavlje. Gospod dvorni svetnik prosi, da se mu ne prireja nobenih ovacij, prosi pa gospode, da prirede v liesinški pivovarni na .njegov račun vesel krok.« Tega si gospodje niso dali dvakrat reči.
Hyrtla je. obiskala vsako leto njegova sestra, ki je živela sicer v Trstu. Ob takih prilikah je bilo treba izpraznili vse četrto nadstropje hotela, v katerem je Hyrtl takrat stanoval, kajti bil je navajen na mir in poleg tega nekoliko nervozen, tako da ni ^rPe.‘ ljudi niti nad seboj niti poleg sebe. Ob prJ-liki takega obiska se je šel Hyrtl s svoji®1 sorodniki na Ring izprehajat. Nenadoma je vzel iz žepa svoj nožič ter si preparal oba čevlja. Nosil je namreč nove čevlje, ki so ga močno tiščali. Tako opravljen se je dvorni svetnik Hyrtl mirno dalje izprehajal.
Da tudi velik učenjak in naravoslovec
včasih ni dober poznavalec ljudi, dokazuj? slučaj M. ,M. je bil laboratorijski sluga Prj genialnem fiziologu Bruckl-u ter je upelja* cele generacije mladih zdravnikov v skrivno* sti zrcala za oči in sličnih, rigorozantom ne preveč simpatičnih instumentov. Noben d1' jak se ni mogel spominjati, da bi bil kdaj videl treznega. Da, v dijaških krogi1! se je celo govorilo, da se njegov pedagošk1 talent tembolje manifestira, čim več alk<>: hola je udušil. M. je umrl nenadne smrt' v fiziologičnem institutu. Briicki je dal poki)" cati v bližini stanujočega mladega zdravili' ka dr. S-a, lci je poznal M-a še izza dijaški" let. Dr. S. je dejal, potem ko je ugotovi smrt: »Bil je pač pivec.« '»Ne,« je vzkliku'1 Brucki ogorčeno, »M. ni nikoli pil' To m®'
i	ram v obrambo njegove časti odločno P°' udarjati.«
lija Erenburg:	1	2
Ljubav Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Med vojno je Neichenson, ko je v svojih možganih vse pretektal, rekel: »levi«. Zakaj bi ne, Rumunija nas ni izdala! V klubu je Halibjev pritrjujoče cmokal: »levi, a zaradi levov — nalivaj!« (Halibjev se je rad igral z besedami).	Ir
Tako je nekam šlo do oktobra.7 Od takrat enaiprej je pa srečo zamenjala splošno znana obliko gorja in upadka, ko se je namesto zlatih črk »Bankirska pisarna« pojavil na zrcalu vrat list iz šolskega zvezka z le napol dostojno besedo »Jasli«*. Takrat je bil konec za vse res dostojne ljudi,, k katerim sta se seveda prištevala prijatelja. Res je, da je Neichenson poskušal v presledkih liied štirimi počitki v zaporu, pokupovati pri damah »čižke«, delal je pa to mrtvo, brez navdah-nenja, še slabše — brez razsodka. Reševala ga je še nekako žena, ki je bila precej manj občutljiva in popolnoma skrivaj kupčevala z nerazredčenim špiritom.
7 25. oktobra 1917, dan sovjetskega prevrata. (Op. prev.).
8 Dečje jasli — sovjetsko negovališče. (<3p. prev.).
Halibjev je sedel dosti bolj mirno, trdno, in še celo ne brez malih udobnosti. Več ko leto dni je presedel s kodrastim anarhistom pri kvartali ob »duraku«. V imenu teh slučajnih zasliševanj sta prijatelja dokazala, da, če sta se razšla, še ne pomeni, da sta se pozabila. Halibjev je nervozno (on je vse napravil »nervozno«) razglasil: Neichenson je
—	Rumun, mogoče celo rumunski agent, drugače nikakor ni mogoče razumeti vso to mistično zgodbo z levi. Neichenson se je omejil na to, da je Halibjeva imenoval spočetka »sleparčka« (v tem »č« se je izkazovala vsa njegova nežnost), potem pa že na sodoben način »fevdalca«. Preiskovalni organ se pa ni potrudil, da bi vse te poizvedbe napisal, ampak se je nekako nenadoma spomnil, da čakajo še drugi, in je nahitro spraznil mesto za druge.
In tako sta se oba prijatelja srečala. Tako sta se tudi poljubila. Se je li čuditi, da se Poluks ni mogel upreti prošnji Kastorja? Iz kopice umazanega perila je izkopal dve francoski žemljici. Videli je bilo, da bo slavje s tem zaključeno. Vendar se je pa lovska roka bistrookega Halibjeva brez ozira na intimnost sprave urno zarila v kup srajc in drugih stvari, in s triumfom je od tam pri-, plavala: steklenica špirita!
I	Halibjev je požiral kozarček za kozarčkom.
Neichenson pa je previdno ščipal skorjico žemljice. Med tem je napeto, v splošnem redu, premišljeval. Po napeti nasičenosti je Halibjev ugibal, s čem se peča njegov drug, iii se zato ni prav nič začudil, ko je zaslišal po pisarni tako dobro mu znano besedo:
Je!
On se je samo prav blizu primaknil k filozofu. Dušica v skledici je ugašaje priskakova-la in tonila. V temi se je zaslišalo sikanje Neichensona. Če bi bila slučajno malo odprla vrata uprav - del,” ali oni, iz celice,10 bi gotovo pomislila: zarota, konspiracija. Najbrže bi imela tudi prav: v vsej zunanjosti dveh ljudi, ki sta se zdaj odkašljevala, zdaj sikala nad veliko steklenico, jo bilo nekaj zloveščega, da, celo zločinskega
— Ti tam, jaz tukaj, skupaj — armenska uganka —11 »bankirska pisarna Halibjeva in Neichansona.'<
— I’o je, kako ti to misliš — »ti tukaj?«
— Jako prosto. V celici.
0	Upravitelj poslov, sov. uradnik. (Op. prev.).
10 Temeljna organizacija komunist, stranke. (Op. prev.).
11 Uganke, zenane po svoji bedasti naivnosti. (Op. prev.).
— Ali si ti svoje prepričanje tako hi>r£> spremenil?
— Kakšna zveza naj bo tukaj s prepriča' njem? Komu je prepričanje potrebno? >Hl' tro«! To je pa lepo »hitro«, to! A vlada? Ah ti misliš, da se je v desetih letih spremenila' Natančno v desetih minutah! Jaz, idiot, sefl dve leti izgubil. Jaz sem tam sedel, to pravi »notri«. Ti torej misliš, da je tam bo? To je, seveda je res slabo. Če pa r diš, je pa celo jako lepo. Če se na
voziš v avtomobilčku in uljudno prigo'ai jas^ »torej, gospod Neichenson, izvolite no e r. Seveda se lahko vse skupaj tudi prevrne, se pravi, da se Denikin kratkomalo zm's in pride. Za tak slučaj, vidiS, se pa midva zavarujeva. Ti imaš svoje prepričanje in sl
sploh, že na pogled, cel plemič. Ves raCu* ti kaže, da se odpelješ! Potem pa ...
Halibjev se je razhohotal. Prav v globini zvona njegovega smeha je bilo slišati spričevalo gospe Neichenson: ona je poštena ženska, ona ima špirit — to je špirit.
— Bravo! Vsak je sam sebi Hindenburgi Strategija! Poznaš ruletko? To, bratec, ni komuna; ona je usoda, igra! Ti torej na rdeče, jaz na črno. Udari! Zavrti se! Ne bova se •preigrala! Dobila bova, vse... oprosti nH surove besede, ampak razbolelo se mi je, glej tukaj, z eno besedo, vse Žide pobijemo,
Kompletne POtrtbJžin*
ZB Sivill«, kroiaCe, «ev«Jar|» tm »apetnlke, kakor tudi sukane«, svHo za Hmi« v vseh barvah, vazanlno, tipka in razna Porta kupite na|ce>
na|ie pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, «a
Na vaMkol
spomanilc«. Na malo!
Št. 21052/27.
ref. IX.
Razpis
Mestni magistrat ljubljanski
razpisuje oddajo
zidarskih, tesarskih in krovskih del
za zgradbo vil raznih tip za topničarsko vojašnico.
Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11.
Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu do 8. avg do 11. ure dopoldne.
• li
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. avgusia 1927.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
n alt I n elu L Jnjnai o kusneiii namizni kis iz vinskega kisa.
SfMavaita ponudbo. i~» Talafon štav. 2389. Tahnllno in higljanli^o najmodarnaja urajana Hlsarna v Jugoslaviji.
fNsaraat Ljubljana, Dunajska caata It. la, II. natfstr.
»mov a£j$tioq ua jsj»	hb	’•	r
Šiiite »Narodni Dnevnik" 1
” JCaoUnMfirl	I	o5-5i>i/u>	v	ouuiv	im	f.	milili
iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Mestni magistrat ljubljansKi
razpisuje oddajo
kleparskih del
na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru. Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem
uradu: Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 3. avgusta 1927.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se pl«?* 50 par. Za debelo tiska®*' pa Din 1.—.
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik'« na upravo lista.
»Ullsteins
Weltgesch!chte«
(elegantno vezano) »t> Din 1000 naprodaj. Keglov v upravi.
Prodajalk«
dobra moi v blagu, Jeli preB**®111 ato.Cenj. do>en« upravo teg*
lista pod lifris
»Za n e Bi Ji v *<
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov pove uprava lista.
KUPIMO
sledeSe knjige — tudi rabljene: >Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pomeje«. Jugoslovanska knjigarna. Ljubljana.
Premog - čebl*
WoUo»* 1/11. - Talai. k*
Itdajatelj: Aleksander *«l«»nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.