Slovenski cerkveni časopis. . »;•: rt. I" Sitbolo 99. Jtrtiga »erpana tH4H. Kratki promisliki iz svetiga evangelija za 6. nedeljo po I) i n k ii š t i h. V m , ^>asi se dandanašnji zmeraj bolj hujšajo, nekdaj se je veliko ložeje ž i vrlo na svetu, dobrih časov ni več. Tako se potožujejo zdaj stari ljudje, ta žalostna pesem se poje po celini svetu. Kar je pa še bolj žalostno naše dni, je to, de jih je veliko, kteri ne vedo od kod to pfide. .Modrijani in priprostniki si glave ubijajo kako pomagati, pa le malokdo pravo zadene. Obertnost, kupčija, kmetijstvo, nove znajdbe mašine, železni kolovozi, združbe, in kdo ve kaj še . ljudem no glavah blodi, de bi srečo pnjdli ir stare dobre čase privabili, pa le ne gre: dnarja se veliko izda, dobička pa vcnder ni. ljudje se hudo liperajo in trudijo, pa veči del le prazno slamo mlatijo. Nekdaj «lj udje vsiga tega niso ravno toliko počeli, pa se £im je vcnder boljši godilo: kaj so vcnder znali ? + Veste, ljubi moji, kaj so znali? V starih bukvah je zapisano, z kratkimi besedami je zapisano: M o I i i n d e I a j. Kavno zato, ker'so ljudje ta kratki nauk preveč pozabili in zapustili, in dandanašnji le pravijo: Delaj, delaj, moliti ni časa, zato so pravo pot do sreče zgrešili in zgubili. — To resnico nam lepo poučiti prigodba iz svetiga evangelija. Bilo je pri galilejskim morji, na nekim hribu, kjer je Jezus ostal, ko je bil iz Sidona prišel. Velika truma ljudi je prišla z njim, in od daljnih krajev je bilo prišlo še družili ljudi toliko, de jih je bilo brez žen in otrok okoli štiri tavžont mož. Zveličar je ljudi učil, in njih bolnike ozdravljcval. Tri dni je že bilo, kar so bili na tem samotnim kraji. in kar so bili hrane s seboj prinesli, ji* bilo že vse pošlo, pa vcnder nobeden izmed njih ni mislil ne kje bo jesti dobil, ne koliko bo doma dela zamudil. Svetlin častitljiv kraj, kjer so imeti Gospoda Je-med seboj, in nebeški nauki, ki so jih iz njegovih ust slišali, so tako prevzeli njih serea, de jim ni bilo mar ne zajed, ne za pijačo, de so se j;r, vse pozemeljske reči prazne zdele proti temu, kar so tukej vidili in slišali. Kako lep zgled za kristjane! Kako radi in z vseljeni bi mogli tudi oni na tist kraj priti, kjer imajo Jezusa med seboj, kjer njegove nauke poslušajo , kjer blagodar in dobrote od njega prejemajo, namreč v cerkev! kako kratek čas bi jim moglo tam biti! — Pa kako osramoti ta z«r|ed tiste. kt< 'rim se vse drugo bolj potrebno. koristno iu važno Z(fi, kakor hišo božjo obiskati in v njej nauke Jezusove poslušati. Kaka posvetna drušina. kaka veselica, kaka pojedina, ali kaka druga če tudi prazna igra jim ni nikoli predolga, v cerkvi pa vsako milu to štejejo. K:»!.«• len z.t L-«' ., i • T 1|I ,rrl" za ^fšno jed , za dušno življenje bolj skcrheti, kakor za telesno! Sej je duša neskončno več kakor telo, vcfčno zvelicanje neskončno več, kakor vsa pozcmcljl^a sreča in ves posvetni blagostan. Kaj bi pomagalo človeku, ako bi cel svet pridobil. na svoji duši pa škodo imel? In kako osramoti ta zgled tiste, kteri se noč in dan trudijo, in za posvetno srečo delajo, se za kak majhin časiu dohicik v nevarnost zdravija in življenja podajajo: za dušo kaj storiti, kaj več moliti, kaj svetiga se pogovarjati ali premišljevati, ali se za prejem svetili zakramentov le nekoliko dalj pripravljati pa nimajo nikoli praviga časa, nikoli skerhi. Učenci Jezusovi so djali: ..Kako jih ho mogel kdo tukej v pušavi z kriiham nasititi?** leni se ljudstvo smili. ker. "Icj, že tri dni so pri meni, in nimajo nič jesti. In je rekel ljudem se usesti. in je vzel sedem kruhov, je zahvalil, jih prelomil in dal licencam, de h: jih ljudem predložili. Tudi so imeli nekaj ribic, tudi te je blagoslovil, in jih rekel predložiti. In so jedli, in so bili nasiteni, in so nabrali ostalih koseov sedem polnih kosov.- Ta čudež je pac pripravili človeške glave pre-rnodriti iu njih misli spreoberniti; ta čudež pač očitno pridiguje. de kjer je llog in njegov blagoslov, tam je tudi pri majhnim pridnim delu tek in božji že-gen. Pobožni množici je Jezus pomnožil sedem kruhov. de jih je bilo več ko štiri tavžent ljudi sitih, in pobožnimi! kristjanu , kteri dela in moli, Bog po-zegna njegov trud , de mu za telo živeža ne zmanka. Kdor za življenje svoje duše skerbi, mu Bog ne bo nckoli tega odrekel, kar on za svoje telesno življenje potrebuje. .,Mlad sini bil, in starost sini sturil, je rekel že David, pa nikoli nisim vidil pravičniga za-pušeniga in njegovih otrok kruha prositi." Kar za telo potrebujemo, je kakor naveržik, kteriga dobimo zastonj od Boga, če le skerbimo imenitniši in veči duhovne dobrote od njega prejemati. Zato pravi Jezus: dišite narprej božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo." rasi se bodo toraj z bolj šal i. kadar se ljudje poboljšajo. ložeje se bo živelo, kadar bodo ljudje zaceli pohožnisi živeti. Bog sam pravi v svetim pismu: „t'e hote po mojih zapovedih živeli, in moje postave ohranili in jih spolnovali, vam bom dal dež o pravim času. in zemlja bo rodila svoj sad, in drevje bo sadja polno. In hote jedli svoj kruh do sitosti, in hote brez straha prebiv ali v svoji deželi.** (Levit. 20. 3 5.) B. Potočnik. Krislijanstvo pfr Slovencih. (Koncc.j H. Stan kristijanstra v poslednjih vaših. Meje slovenskih škofij so ostale do cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. večidel, kakor so bile o njih postavljcnji osnovane. V letu 1751 je papež Benedikt XIV. Oglejskimu patriarhatu konec stnril, iu v Gorici veliko škofijo postavil, potem ko so Goričani že dolgo za lastniga škofa prosili . de bi bila keršanska čeda per njih bolj oskerb-Ijena. Pervi veliki škof v Gorici je bil Kari Mihael grof Attemski: meje njegove škofije so obsegle to, kar je popred Oglejski patriarh pod Avstrijansko oblastjo imel po Goriškim, Teržaškim, Krajnskim, Koroškim in Štajerskim. Po vsim tem si je pa še lahko misliti, kako težavno je biloškofam semtertje raztresene fare vladati, in kako so na vse strani prekrižane in prcterganc meje le napotje mogle na— pravljati. To previdijoč je cesar Jožef od papeža Pija VI. zadobil, de so bile leta!7H7, kakordru-gej pod njegovo oblastjo, tako tudi per nas vse škofije drugae omejene. Sekovški jkof je dobil celo Graško in Marburško kresijo, in svoj sedež v Gradcu: Lavantinski škof en del dolejnjiga Koroškiga in celo Celjsko kresijo: Kerški škof pa vse drugo Koroško in svoj sedež v Celjovcu: vsi trije so ostali Salchiirškimu velikimu škofu podložni. — V Ljubljani pa je bila velika škofija osnovana namesti Gorici', in pervi veliki škof je bil Mihael Baron Brigido, njegova škofija je ohsčgla vse Krajnsko razun Ipavc, Postojni; iu Ternoviga. Namesti Pič-niske, Teržaške n Goriške škofije je bila nova v Gradiški osnovana, ktere škof je pa svoj sedež v Gorici ohranil: Tcrst je vonder leta 1790 spet lastniga škofa dobil, ki mu jc bilo mesto in en del Istre dano. Tcržaški in Goriški škof sta bila pod visi oblastjo Ljuhljanskiga velikiga škofa. Pa tudi v Ljubljani je po prestavIjenji Mihaela barona Brigido v novo izvoljeni Anton Kavčič se le škofa imenoval. V novič so bile pa meje škofij na Krajnskim in v Teržaškim primorji prcnarcjcnc v letu 1K11 po papežu Pii VIII. V Gorici je zopet veliki škof, ki ima za naprej častni perimik kneza : pervi je bil Jožef Valant; Teržaška in Koperska škofija ste v eno sklenjeni, tako tudi Pareška in Pulska; \ovo-graška škofija je nehala. Kerčanska ostala: Ljubljanska škofija pa je pridobila Ipavsko. Pošto-jinsko in Ternovsko tehantijo. Vse te škofije so zdaj velikimu škofu v Gorici podložne. Nekaj po-sebniga je, de imajo skorej vse škofije na Slovenskim zdaj prednike slovenskiga rodii. Goriški veliki škof G. Franc Ksaver Lušin je rojen v Tinah na Koroškim 1. 1781: Ljubljanski škof G. Anton Alojz \Volf v Idrii I. 1782, Teržaško-Koperski (». Jernej Legat v Naklim na Gorcjnskim I. 1807: Parcško-Pulski škof G. Anton Pet ca ni v Gorici I. 1789; Kerčanski škof G. Jernej Bo-zanič v Verbniku na Kerčanskim otoku 1. 1789: Lavantinski škof G. A n t o n Martin Si o m š e k v Ponkvi na spodnjim Štajerskim 1. 1800; samo Kerški škof G. A d a I b e r t L i d m a n s k i na reškim I. 1795 (per vsim tem pa vonder Slov en): Sekovški škof G. Bo m a n Sebastijan Cengerle rojen bliz Llnia na Nemškim 1. 1771 je pa umeri spomlad tega leta. Kar so škofije na Slovenskim v nov red djane, se je za ohranitev in pov išanje vere veliko zgodilo. Duhovšina je zdajnjc čase sploh po učenosti, za-deržanji in prizadevanji za prid vernih takošna, kakor drugej in povsod toliko hvaljena. Za podu-čenje zročenih duš stori veliko z besedo in pisanjem. S. pismo celo prestav ljeno, en del s pisma že vnovič predelan, tolikeri veči in manjši katekizmi, zgodbe s. pisma, življenje Svetnikov, molitvine bukve, svete pesmi, pridige, razlaganja iu premiš- Ij p vanj a božjih resnic — vse to več in več na svitlo dano, zadosti priča, de slovenski duhovšini je v resnici mar, delati kakor je poklicana. Od višilt pastirjev, škofov, govoriti ni tukej mesto: sej od njih skerbljivosti pričajo pogostne obiskanja vsili far po deželi, mladenšnice za prirejo dobrih mašnikov v Ljubljani in Gradcu, bukve za duhovske opravila pregledane in popravljene, in druziga več. Oe bi le zdajnji nepokoji katolški veri ne bili kaj na poti! Eno je na drugo stran poprašati: Ali hočejo Slovenci tudi v prihodnje vsi pravoverni in resnični kristijani ostati? Zdajnji čas se hoče vse spre-oberniti, tudi katolški veri se močno žuga; v tem, ko jih dosti neprevidno naprej dere, si v poze-nieljskim prenarediti in polajšati, se lahko zgodi, de nebeško zgreše, in popolnama zgube. Slovenci! med vsimi slovenskimi narodi so nekteri naših prednikov pervi sveto keršansko veni sprejeli; eden Gospodovih učeneov je bil njih apostelj: prekueije ne-kdajnih časov v naših krajih vere niso nikdar popolnama zaterle : kriva vera je le nekaj let oblast imela v deželi: skerbno ohranite drag zaklad, s ktcrim v a s j e Bog o s r e čil: n e d a j te se o d mnogih zmot zapeljati: pomnite, kaj Kristusova vera uči, s po I nuj te, kar božja post a v a t i r j a . prosit e d e v a s G o s pod s a m ohrani vsaki čas — de bode te zveličani! P. Hicinger. Sedajni obšlr katolške eerkve. Spisal Valentin Šežun. (Dalje.) VI. Nizko zemlji je. Nizkozemljije (\iederlandej tudi sploh Hol-iand imenovano, šteje do JI milijonov ljudi, med kte-rimi je 1 milijon in 125.000 katolčanov. llrugi pa so Kalvinei (1,750.000), Luterani (75.000J, Menoniti (35.000), Arminci (5000.) Ondi je tudi kakih 5000 Janscnistov, ki se scer sami katoleane imenujejo, v resnici pa niso; Rimski papež jih za svoje ne spozna, ker nektere razsodbe katolške cerkve od gnade božje terdovratno zametjejo; v mestu Utrecht imajo svojiga velikiga škofa. Nizkozemljije živi tudi 50.000 Judov. Vsa ta dežela in potlej sledeča Belgia je bila po smeri i Burgundiškiga vojvoda Karlna serčniga v I. 1477 v lasti rimsko-nemškiga cesarja Maksi-miliana I. peršla, in po tega smerti jo je v dedino dobil njegov vnuk cesar Kari V., ki je tudi span-ski kralj bil. Kavno v t i m času se. je bila kal vinska krivovera v te bogate kraje zasijala in ljudje so se je bili v zgornjih straneh sploh poprijeli. Zastonj je bilo perzadevanje cesarja Karlna V. in njego- viga sina Filipa II. krivovero ustaviti: huda vojska se je perčela, v kteri so zadnjič Kalvinei, podpirani od angleške kraljice Elizabete in od luterških \emcov, zmagali in, kakor svoji veri tako tudi svojim dezelskim gospodarjem nezvesti, v letu 15*1 od pokoršine do spanskih kraljev popolnama odpadli. — Le spodnji in katolški del je ostal .spancam zvest, zgornji pa je bil, kakor je Kalvinski pustil, sploh pod imenam llollaud samosvoja deržava ali republika. — Kako so kalvinski llolhindjani poti« j katolškim »spancam povsod nasprotvali, bomo prr popisovanji Azije vidili. — V letu 1814 sta bila sosehno po perzadevauji Anglezov zopet oba dela skupej zvezana, in Kal-vinc \Vilhelm I. je bil čez nje za kralja posta \ I jen, kar je terpelo do veliciga Strpana 1KIO. V I i m lelu namreč se je spodnji katolški del odtrrgal. in \Vil-helmu I. je ostala le zgornja stran, od spodnje pa je dobil le pol Limburgžškiga z H H M MI prebi-vavci in veliko vojvodstvo Liikseniburg z IH4.000 samih katolčanov. - Kralj Milhelm I. tertl kalvi-nee, katolčanam ni bil vdan. zato oni tudi niso za-mogli pravili škofijskih sedežev tam doseei. Sedaj ni kralj, \\ ilhelm II. je katolčanam bolj nagnjen, vonder papežev poslane slavni Frane Kappačini zavoljo mnogih zaderžkov ni mogel pravih škofij tam postaviti, ampak le naslednje apostolske Vikariatr* ilci- •ogenbusch, Bnda. Kocreiiioiidr. Luk*>in~"~ in Haag. VII. Belgia. Belgia. kraljestvo, ima 4 milijone iu 400.000 ljudi, kteri so, zunaj karih £0.000 kriv overeov, vsi katolčani. — Te vlada I veliki škof v mestu Medicin, zdaj Kardinal Engelbert Sterko. in 5 škofov v mestih Luttih, \amur, Tournav, Gent in Brugge. Mesto Luttih, kjer je zdaj za škofa slavni gospod Kihard Anton van Kommel. ima sosehno čast, de je praznik sv. Kcšniga telesa s procesjo v njem pervikrat v I. 1246 obhajan bil. - Zato je pa tudi v letu 1N46. kakor oh sedem stoletnim obhajanji tiga veseliga praznika, na dan sv. Reš-njiga telesa in potlej skoz cel teden mesto Luttih sosehno čast doseglo bilo. skofji iz Belgije. apostolski vikarji iz Niskozemljija (\\iederlande). škotji iz bližnjih Franeozkih in Nemških strani so bili tje peršli, in procesjo s svojo pričujočnostjo povišali. Verli tiga s<» tudi oni in drugi sloveči pridigarji skozi S dni ljubezen Jezusovo v tim sv. Sakrameiitu do nas oznanovali tavžentam in tavžentam katolških krist janov , kteri so bili iz bližnjih in daljnih krajev tistikrat v Liittieh perhiteli. Kakor smo vidili, je Belgia ali spodnji tlel \izkt»zemljija ob času Kalvin-kiga m pok«»;a bila katolški včri in tako tudi španskim kraljem zvesta ostala, kteri so do leta 1700 tam gospodarili. — Za tiru so peršli Avstriani, ki so to deželo do leta J 794 imeli. Pod cesarjem Jožcfam II. je bil vstal zavolj mnogih prenaredb v cerkvenih in družili rečeh velik napokoj : ko je bil Jošef II. veli-kiga škofa in kardinala Krankenbcrga clo zapreti in Lovansko (Loncu) vseučelišc zatreti ukazal, se je bil pa vzdignil nevarni punt (I7H9). kteriga je bil cesar Leop dd II. s svojo armado in z dovolc-njem. de naj bo vse tako. kakor je bilo pred Jože-fovim prenarcdbami potlačil, to de prekucije, ki so tistikrat na Krancozkim vse prevernile. so tudi kmalo na Bclgiansko segle, in v I. 1794 so Francozi to deržavo v last vzeli in jo do I. I HI 4 imeli. — Ilollandški kralj \Yilhclm 1.. kteri je bil zdaj kralj postal. je povsod le svoje kalvinskc llol-laudjanc naprej silil, redik kat. Helgjan je zamo-gcl kako uradniško ali oficirsko službo dobiti. — Vcrh tiga so bili goreči katolški duhovni od vsili strani stiskani, moč čez šole jim več del odvzeta in te pod oblast kalviuskih uradnikov postavljene.— Ko je bil torej IKK) na Francozkim punt vstal, se je ta tudi na IScIgiansko raztegnil: Helgiani podpirani od Francozov se odločijo od kalvinskiga \YiI-liclma I. in si izvolijo za svojiga kralja Leopolda 1. iz Saksonsko-Koburškc hiše. —- Le ta , akoravno je Luteran, (njegova žena in otroci so katolški: vere) - ne dela svojim katolškim podložnim clo nobene nadlege. \a Helgianskim ima katolška cerkev v resnici prostost, kakoršno si le želeti zamo-rcnio brez opovirauja, tam je v mestu Lmvcn pravo katolško vseučelišc (Lniversitat), ktero stoji pod samim varstvam vsili bclgianskih škofov. kjer se katolška mladost zares prave učenosti in pobožno-sti uci brez prešerniga zaničevanja sv. vere in ostudne ošabnosti, ki jo mladenči od družili vseu-celis le preradi domu perneso in tako svojim domačim nainest veselja bolj žalost napravijo. — Zato pa tudi katolški Angleži. kterim je visi učenost per sercu. taisto tako radi v Lou nu išejo. VIII. S vaj c. Svajc (Sclmeitz). ta zmed vsili Evropejskih dežel nar bolj gorata deržava obstoji od leta 1SI5 iz saniolastnih dežel ali republik , ki se Kantoni imenujejo, in s\oje vikši opravila. kakor vojsko, mir i. t. d. z druzimi deržavami po svojih poslancih, ki s«- v mestih Itcrii. Ciril (Ziirih) žn Luccrn na dve leti zaporedama snidejo, preskerhe. - Svaj-carjcv \ -Tli je bilo v letu IS45J "4 milijona in 3*4.1 MM). in kar \čro zadene, je tam I milijon in 130.000 Kalvincov. Idizo 954.000 katol-cano\ in *iOOO Judov. Katolcane vlada .i škofov v mestih: Sent-Gal. Kur. Soloturu, Freiburg in Si- ten fSitten): tudi Milanska in Komaška škofija iz Lombardijc imate več fara na Svajcarskim. \a Svajcarskim sta Ulrili Cvingli, Togen-burgški fajmošter, in Francoz Janez Kalvin zapeljivo in Kristusovim naukam sosebno nasprotno vero učila: nar veči in bogatejši kantoni, kakor Cirh, llern, liazel i. t. d. se je primejo: med zapeljanimi S vaj ca rji in med unimi. ki so katolčani ostali, teče kri v hudih vojskah skoz 2 sto let več ali manj; Cvingli, kteri je kakor nekdaj Mahomcd svojo novo vero s orožjem v rokah razširal, je sam v boji per vas? Kapel v I. 1531 poginil. Posamezni kantoni so: 1. Cirli (Ziircn) z več ko 230.000 ljudmi nemškiga jezika , med kterimi je komi j S£600 ka-tolčanov v mestih Ciril in Hainav (lihciiiaii.) 2. llern, nar veči vsili kantonov ima 407.913 ljudi' nemškiga in francozkiga jezika: katolčani, bolj prot francozki meji, imajo tukaj 70 fara, 175 pa kalvinci, kteri so od leta 1830 sem večkrat svoje sovražtvo do katolčanov razodevali. 3. I iiicern ima do I30.CHH) nemških prebivav-Cov, samih katolčanov zunaj kacih 500 kalvincov. 4. Uri I .">.000 \cmcov, samih katolčanov. 5. svil* (Sch\vyz) z 36.000 katolških prebi-vavcov nemškiga jezika. V t i m kantonu je kraj Maria-Einsicdclu sloveča božja pot. ktero 14. Ki-movca clo do 20.000 romarjev obiše. — 6. L nterualden z 24.000 katolškimi prebivavei nemškiga jezika. V tim kantonu, ' ure od terga Sam en, je vas Sahseln, kjer v lepi s stebri čer-niga marmorja okinčani cerkvi truplo sv. .Miklavža von der Fhie počiva, h kterimu veliko ljudi na božjo pot vsako leto hodi. 7. Glarus ima okoli 30.000 ljudi, med tirni je 4290 ketolčanov, drugi pa so kalvinci. 7. Cug(Zug )redi 15.000 ljudi samih katolčanov. 9. Frajburg (Freiburg) ima H0.000 katolča-nov in čez 6000 kalvincov francozkiga, nemškiga in romanskiga jezika. V mestu Freiburg prebiva Genevsko-Lozanski škof, zdaj Štefan Marilcv. — 10. Soloturn s 95.000 nemških prebivavcov. kteri so katolčani zunaj 4000 kalvincov. Mesto Soloturn je tudi sedež Bazelskiga škofa , zdaj Jožefa Salcmann. fDalje nasleilje.) Keršanskl nauk od nekeršanskili bukiiv. (Dalje. > 3. Zakaj pa ljudje takitja marrc.su kupujejo Človek kupi. kar mu dopade. ino kdor jiše lehko najde, kar je hudobniga. Poglej tiga izgled! V neki kerčmi (taberni) za veliko cesto sini najdil vi Življenje tega svetiga moža l o m o pozneje na dalje |>o|i-j»ali. * mladiga gospodarja. Bil je ves zaspan, imel rodeče oči ko zaje, ino vidi se mu, de je celo noč kvar-tal, pijančeval iito klel. Grozi ga j iti d oni i i, ker ve, dc ga bo žena krhala, mati ino oče gondrali. Zdelia se mu; ne ve, kaj bi spočel, bi rekel še polič vina prinesti, ali bi k lafeto vzel? Star zapečnjak se k njemu za mizo prislini. ves lačen ino žejin, pa z praznoj mošnoj. ..Saj še ne pojdeš Jaka! Kaj se ti mudi? Ilude besede požirati še prehitro k domu prideš. Ti povem . Jakob, de se mi vsmiliš. Tvoja te pregerdo ima, ino stari te prehudo sučejo; saj nisi več otrok. Tvoje j«' vse. Jaz hi jim na mesti tebe drugo pokazal. Ti si tere, de vse to požreš. Jaka, per moji dun! gerdo je za takiga junaka doma v strahu biti. ne hlač sam nositi.* Mlad hlačun z pestjo po mizi vdan", de kosarei skačejo, rekoč: -Prav imaš, Boštjan, ti veš kaj je prav; kaj bo baba ježek stegala. t e zapravim , saj svoje zapravim. Kelnerea! prinesi ga en firkel. Boštjan! le piva ga.- Pokaj se je star hudobec mladimu prislinil? Pokaj je mladiga zapravlivca nad ženo ino stariše nadražil? Kaj ne za to, dc bi z njim pil. —Zakaj pa mlad hlačiin starcu piti kupuje? Za to ko mu take mame dela, ki mu dopadejo, ter ga v razuj-zdanim živlenji poterdi. Bavno taki potepuhi so hudobni pisači, ki gerde pisma, knižniee in knige čerekajo, de jih po kerčmah pijanci, mestni pohajači v kavanah berejo. Oni čertijo sveto vero, pa svete cerkve nauk hujši, ko zapravlivc svojo skerbno ženo ino pa pravične stariše. Njim merzi moliti, jih grozi v cerkev jiti; od spovedi še čuti ne morejo. Takim pohajačam lačen ali pa malopriden pisiin za ljubo napiše, ter jih na svoje limanee dobi'. Oni ga hvalijo, in pov-zdigiijcjo > I" priporočajo njegove pismarije svojim znancam po širokim ino dolgim. Takih radovedežev, ko je svoje dni Eva bila, se pa po svetu ne manka. 4. Kaj pa pišejo zape/jiri pismi i, de je ljudem t oljko .sladko ? Kar hudobni ljudje čertijo, tisto čemijo; kar malopridni želijo, to hvalijo. Se je kak vbogi duhoven zmotil, storil kar ni bilo prav, hitro poberejo ino iz pezdirja bruno naredijo. Pravijo, de so f.. taki ino taki: kdor pridgarjem verjame, je tere, kdor jih še vboga je tercjal. — Oznanujcjo svoj-bodo alj frajost, pa ne tako, kako Kristus uči, ampak de lehko vsak stori, kar se mu spoljubi. To ljudem hitro dopade, ino razujzdani paglavci sosedu okna potruplejo, ki jih je po pravici okregal: tatje kradejo, ino hudodelci požigajo, ter mislijo de ni nobene pravice viši na sveti, kakor njih huda volja. Ali taka svojboda je le hudičeva, od katire Kristus pravi: ..Kdor greli dela, on je sužen pregrehe." Napuh ji' takih ljudi pervi bog. trebuh pa drugi, tierde navade so pa železje, v ka- terih taki razujzdanci vklenjeni hodijo, ter mislijo, dc so sami svoji. Bog nas varji take svojbode: ona neumne ljudi kervavo tepe, naj si jo ravno pisane novice hvalijo, ino pohujšlive knižniee ljudem priporočajo. Francozi so si jo skusili, de se llogu u-mili. V svoji gerdi svoj bodi so nedolžnimu kralju glavo odsekali, so kraljico ob glavo djali. so kraljeve otroke poklali, so mašnike pomorili: po tem so se jeli sami med sebo klati, preganjati, topiti, žgati, vse kraljestvo je bilo od same svojbode jama razbojnikov. Kdo je bil tiga kriv? tJerd pisiin brez vere, Voltaire po imeni. Pisuni. ki zapeljive novice ino škodlivc knižniee pisarijo. I j u d i I e n a p r e j g o n i j o rekoč: zdaj nismo tako neumni, kakor so naši stari bili. Svet je bolj moder ko je svoje dni bil. Tiga ni potreba verjeti, kar duhovniki pravijo, uniga nismo dolžni storiti, kar naročajo. Vse to ni za nas, jeza otroke ali pa za stare babe. Njih naj z peklam alj pa z h... plašijo: mi smo naprej. Tako kvasajo: ali tiga pa ne povejo kanio ? Ali blizej nebes, ali naprej hližej pekla. Po sad j i se drevje spozna, po djanji pa ljudje. Bes bi bilo prav.de bi v spoznanji ino pa v ljubezni božji naprej prišli, de bi vedeli polje lepši delati, ino več dohriga storiti. Pa takim ljudem kaj taciga na misli ne pride. Le dobro jesti ino piti, brez mere dobre volje biti, se ne bali Boga ne pekla: to jim diši, ino v timgrejo naprej. Mašr.ike sovražijo, besedo božjo zaničujejo, službo božjo opustijo, poslednič še Boga utajijo ino terdijo, de nimajo ncuinerjočc duše. Tako daleč pridejo po š i r o k i e e s t i, k i v p e k e I p c I j a, ino veliko jih je, pravi Kristus, ki po njej hodijo. Taki nauki so kot kužna bolezin, ki po deželi tudi od hiše do hiše le naprej gre, ino se po ljudeh . pa tudi po slami zatrosi. Pisarski gerduni pa tudi laži pišejo, ki sijih sami vmislijo, ali pa od drugih slišijo. Zdaj fajmo-štra obdolžijo, de so gosposki povedali, kar se jo nekdo jim izpovedal. Ako pa vprašaš, kdaj ino kje? Nobeden ne ve. Zdaj se bere od Jezuitov. kako so hinavsko živeli, kako so ženske oblačila per njih skrite najšli, ino jih ljudem skuz okna metali. Spet v drugih novicah se čita, dc so per nunah otroške košiee izkopali. Druge novice vejo clo povedati, de so se papež oženili. Takih praznih kvant, pa tudi škodlivih laž se bere na cente. Ino slaho-verni ljudje jim rajši verjejo, kakor pa svetimu pismu, ki pravi: ..Prišel ho ras, dc zdravila uka ne bojo ter pel i. ampak si bojo posvojili željah u cenike izberali, kateri uši's a gladijo: ino bojo od resnice usesa odvra-č a 1 i. h k v a n t a m p a o li r a e a I i." 's':sti zaboleli čas je zdaj per nas. i Dalje na-ioilje.^ Matere božje podoba. (Dalje.) 3. Lilija v m c i prrsvrte de vire pomeni njeno nebeško čistost. Skrinja stare zaveze, v kteri so bile zapovedi bo/je shranjene, je bila z lilijami okinčana: koliko bolj permerna je lilija živi posodi nove zaveze. ktera je hranila živo Besedo? Kaj prav per-meriio imenuje cerkev presveto devico posodo zaveze . in na .Marijo oherne besede iz visoke pesmi: „Ko lilija med lernjem . tako si ti med Adamovimi hčerami." Kakor lilija v blišobi in lepoti temno in osato ternje. ki druge boljši zeliša zaduši, preseže. tako se Marija po svoji čistosti in nedolžnosti povzdigne nad vse druge stvari. Cista je bila spočeta, čista rojena, čista je živela, čista je umerla in cista je bila v nebesa vzeta. Po vsi pravici derži tedaj Marija lilijo v svoji roci. cvetlico, ki je za-volj svoje lepe bele barve podoba neomadežane čistosti. 4. fjiina je pod nogami presvete device. Pomen tega nam že Sirali v svetim pismu pove rekoč: Svet človek v modrosti ostane ko sobice, neumnež pa se spreminja ko luna." (Buk. Sir. S£7. iti.) Solnce je podoba stanovitnosti, luna pa spremenljivosti. Solnce je vsak dan in zmirejcelo, luna pa ne sveti vsako noč, včasi se je le nekoliko vHfi. Luna pod nogami presvete device tedaj pomeni, de ona ni spremenljivosti in omahljivosti vdana, ampak je nad vsako prcmcmho reči. In tako stanovitno in nepremeiiljivo nam sveto pismo pred oči stavi: vedno je Bogu služila, zmirej mu je zvesta bila, v veselji in žalosti sc ni od praviga pota premaknila, v časti je bila zmirej ponižna, v nadlogah zmirej poter-pe/.ljiva, nikoli ni bila ko terst, ki je od vetra semtertje majan. zmirej sc je v svojih čednostih svetila, ko solnce, nikoli se ni zmanjšala v dobrim, kakor se zmanjšuj« luna v svoji svetlobi. Luna pod nogami presvete device ima pa še n»'ki dru^i pomen. V letu 1571 so Turki čez mejo planili, ko bi mogoče bilo. katolško vero popol-nania na zemlji zatreti: kristjani pa so jih na prošnjo nebeške kraljice per Lcpanti popolnama premagali, kjer ^lO.OOO Turkov pobili. 5000 vjeli. več ko ^O.OOO sužiiih kristjanov rešili, in skorej vse turške barke pokončali: sami pa so le 500 vojša-kov zgubili. Ta sloveča zmaga se po vsi pravici Al arij n i priprošuji perpisujc. Poglavitno znamnje per Turkih , ktero jim toliko velja . kar kristjanam sveti križ. pa je polovica lune. Kjer koli tedaj polovico lune pod Marijninti nogami zagledamo, naj nas nne sloveče zmagr opomni. ktero so kristjani na prošnjo Marije device čez Turke dobili, ter naj n is !u''i itiočiio >.p.»'ibad.v . z zaupanjem k nji. Po- močnici kristjanov, se zateči in njeni priprošriji sc perporočevati. (Konec nasledje.) • Ostanki malikvavske vei'e starili Slo-veneov. So nektere reči, ki jih marsikteri ljudje za gotovo resnico imajo, od ktcrili pa duhovni učeniki sploh terdimo, de je nad njimi veliko prazniga. če ne vse. Ce si kdo več zaupanja vzame, nas bolj potihim popraša, kaj de mi mislimo od taciga. mislijo si namreč taki, de mi že vemo. pa de nočemo ali ne smemo povedati. Kaj pač bo kdo mislil od nas, čigavi služabniki de smo? Ali bo menil kdo, de smo tisti, ki so kdaj ljudstvo motili in slepili, namreč malikvavski farji? Kar vemo, tudi povemo; kar pa ni nič, od tega ne moremo reči de je k«»j. Hoče pa kdo vonder na tanko izvediti, od kod so marsiktere take vere : pazite in bodete vidili, de niso od Kristusa ali od njegovih aposteljnov: to de treba je , de gremo do starih — nckeršanskih — ver nazaj. i. Vse malikvavske vere gredo na to, kar s. Pavel piše v listu do Bimljanov: ..Oni so čast ne-minljiviga Boga spremenili z podobo minljiviga človeka , tudi tičev in štironogih in lazijočih žival; zamenili so za resnico božjo laž, in so stvar več častili kakor Stvarnika." Boga ne more nobeden viditi, pa iz stvarjenih reči se on da spoznati. Ljudje so pa kdaj na Boga, ki ga niso vidili, pozabili, ostali so z svojimi očmi in z svojim limani le per stvareh, ki so jih vidili. Namest iz lepiga sonca, mile lune in svitlih zvezd spoznati lepoto, milost, svitloho in moč Stvarnikovo, so raji menili, de je sonce samo iz sebe vir življenja, luči, gorkote in moči: luna, ki v temno noč sije, je zanje nekako pošastna bila: zvezde so menili, de človekove pota vodijo. Zalo plavo nebo jih ni učilo misliti na drugi dom, v kteriga človekovo oko iz zemlje ne seže; ampak v tem, kar so gledali, se jim je zdelo nekaj božje nature. Zemlja, ki za človekov prid toliko rodi, se jim je zdela neko dohrotljivo, rodovitno bitje: v vodi, ognji, zraku so sodili de moči stanujejo, ki so same zase kaj višiga. Tako se jim je v zadnje cela natura kakor Bog zdela, in jeli so ločiti bogove in boginje in si jih v mnogih človeških in živalskih podobah pred oči staviti. Per vsim tem so mislili, de nekakošna posebna moč čez vse gospodari, ktera kar slepo vse naprej žene, in kteri se nobena reč, tudi bogovi in boginje ne, ustaviti ne more: pa ta moč jim ni bila Bog edini in pravi, ampak neka temna slepa moč brez božjiga bitja: o so d a se ji pravi. Take vere sploh so bili Indijani kakor Rimljani, \emci kakor Slovenci. ako so ravno svoje bogove vsaki drugač imenovali. vsaki nekaj drugač mislili. Zdaj med nami sicer nihče ne časti starih slovenskih bogov Peruna, Svetovita in Žive; več nekdajnih ver se jo pa še ohranilo. Od lune ali mesca še nekteri mislijo, de ima posebno veliko moč; ona pa ima to moč, ktero ji je Bog dal, in ne druge. Za zvezde še prašajo semtertje, pod ktero je človek rojen, ali kteri planet de leto vlada, pa zvezde imajo le svoj tek, od Stvarnika odka-zan; človek je pod vsimi rojen, ker se nobena z neba ne zgubi: ali prav za prav reči, kdor je od keršanskih staršev rojen, je rojen pod tisto zvezdo ali pod tistim soncam, kije Kristus, naš Gospod in Zveličar. — Posebno pa se velikokrat sliši beseda: Namenjeno je; in to si večkrat tako mislijo, kakor de bi bilo brez Boga in njegove volje, ali brez človekoviga zasluženja in zadolženja. Saj pametin človek ne more razsoditi, kaj druziga z tem hočejo, ker pravijo, de je tatu namenjeno bilo, ko je na vislice prišel: ali de je namenjeno, če dva človeka v gerdo prijaznost zajdeta, ali v nesrečin zakon prideta; ali de bolnik bo ozdravil ali ne, kakor mu je namenjeno. Ko bi prav po keršansko mislili, bi vonder menili, de zamore človek od Boga kaj izprositi; ali de z božjo pomočjo in lastnim prizadevanjem obešnici ali hudobnimi! živ-Ijenju je v stanu oditi; in če se to ne zgodi, de je le sam nar več kriv. Ko bi prav po keršansko mislili, bi mogli na ravnost reči, de jih Bog pokori, ali de tudi hudo njim v prid obrača, de jih bo v nebesih za terpljenje plačal; pa per nekterih je le prazna, slepa, mertva, žalostna beseda: Namenjeno je. Takti pravijo neverniki, ki upanja nimajo , kakor s. Pavel piše. (Dalje naslčdje.) Papež Pij IX. Konni je neznano, z kako radostjo je rimsko ljudstvo napolnjeno bilo, ko so Pij IX. njegov du-liovski in dežclski poglavar postali. Otl veselja je takrat ukalo, in se okrog ljubljeniga očeta, kot pišeta pod peruto matere, polno zaupanja združc-valo. Ene misli je bilo takrat ž njimi, in kar so sveti Oče papež liotli, je tutli ono hotlo; kar so zavcrgli, je tutli ono zaverglo. In mislite, de je ztlaj drugači ? Xe, ljubi moji. O es i ravno sc marsikaj sliši otl Bima, de so sveti Oče v nevarnosti, de jim punt grozi i. t. ti., je vender le res, de v papeževih deželah stara ljubezen ljudstva do namestnika Kristusoviga še ni omagala. Hudobneži, ki ne verujejo ne nebes, ne pekla, ki ljubijo le prekucije , cerkev pa globoko v svojim sercu sovražijo, veri del ptujci, s. Očeta kakor vjetiga derže, de svojimu serčnimu nagnjenju k osrečenju podlož-nikov ne morejo zadostiti. Ti so jim ministre usilili, ki le vojsko želijo, ktero pa papež iu deželani z gnusenjem zaveržejo. Veči del ljudstva v Rimu še zmirej vse svoje upanje v svojiga zvestiga pastirja stavi, le otl njega prihodno srečo perčakuje in je perpravljeno ga zoper sovražnike serčno braniti. In pač po pravici. Sveti Oče imajo, kakor cel svet ve,-in sleherne usta oznanujejo, le eno voljo, eno željo: Oni hočejo deržavo osrečiti, kteri jih je previdnost božja kneza in vladarja dala; oni ji hočejo zravin dušne blažnosti tutli telesno nakloniti. Brez potresa in pre-kucij so liotli stare, napačne vatle izruti, in z novimi, času in ljudem pritožnimi napravami red in delavnost, dobro gospodarstvo in pravico v občno življenje vpeljati, de bi se tako Rimljani, otl svete vere pobožno nadilinjcni, ter zvesto peljani od svojiga pastirja, na visoko stopnjo izobraženosti vzdignili , in vsili tistih darov in napredkov deležne storili, kterili se drugi narodi le z kervavimi punti polastijo. Pa kakor vsaka dobra reč. k kteri blago scrce in keršanska ljube/, in človeka žene. tako je imelo tutli otl Pija IX. začeto tlelo precej od začetka svojo bodečo stran. ktera pa začetnika le bolj slavi in povzdiguje. Zdi se nam, de je Bog najniodrejši vse storithe svetiga Očeta s ternjevo krono ovil, de bi se njih visoka svetost še boli zvišala iu zasvetila. Se ve. tle globoke ponižnosti Kristusoviga namestnika nobena pohvala od Rima in sveta, ki sta jih do zvezd povikševala. zmanjšala ni. Pa, kakor je res, de nikdar v blazini srreu papeža nevredne misli ni bilo, ravno takd gotovo je, de se per vsi ljubezni, otl Rimljanov skazo-vanc, neke skrivne serene tesnotc. nckiga tlušniga stralni. kteriga tutli njih mojster Kristus ni prost bil, niso mogli ubraniti. Bog sam pozna terpljenje, kiero je od vsili strani vedno na dušo njegoviga namestnika derlo; sam 011 v njegovi tihi, goreči molitvi britke per-tožbe sliši, in vitli dušne bolečine, ki svetiga Oeeta o prerodu rimskih ljudstev tarejo. Vender zamore sledeča prigodba nekoliko čutila njih serea razo-deti. Lansko leto je neki vredni misijonar k njim pripušen bil. Ta v eni roci britko matro. tle bi mu jo hlagodarili. v druži pa njih podobo seboj prinese, tle bi se prepričal, ali so zadeti, ali ne. Sveti Oče pa britko martro primejo, in solze preli-vaje z milim glasani reko: Loj te, to je moja podoba, tutli jest sim na križ perbit, tutli jest ternjevo krtino nosim. Pa vsigamogočni Bog poglavarja svoje cerkve ne bo zapustil, marveč v vsili težavah, ki ga čakajo z serčnostjo njegovo dušo utcrdoval. Škofje nekdajnje Emone (Ljubljane). V škofijski cerkvi s. Miklavža v Ljubljani stoje na štirih vogaiih ravno poti kupijo štiri podobe škofov iz heliga kamna izrezane in vsaka ima spotlej svoj napis z zlatimi čerkami. To so štirji škofji stare Emone, ki je stala na mestu, kjer je zdaj Ljubljana. (Druga Emona je bila na Istrijanskini, k jer je zdaj Xovigrad ali Cittauuova, kije tutli pozni ji škofov sedež postala.) Emona je keršansko vero in svojiga škofa, kakor je sploh misel, dobila po s. Ilerniagoru, Oglejskim šktifu. Morebiti tle je tutli s. Tit, učenec s. Pavla, blizo do tam tlošel: ker povedo, tle je tutli «111 med Japitli in Panoni. nckdajiijiiui prebi-vavci teh krajev, Kristusovo vero oznanoval. Ime ta pervih Emonskih škofov tlti srede Iretjiga stoletja po Kristusu so vonder čisto neznane. Otl leta <£42 naprej je nekaj teh škofov imenovanih. med kte-rimi so tudi zgorej opomnjeni štirji z svojimi napisi: 1. »S. Maksi m. Emonski škof, priporoč-nik te stolne cerkve in mesta, apostelj domovine, velik po svoji vlad i i, veri po svoji stanovitnosti, nar veei po svoji svetosti. V Ascsii za vero z kam-njam posut je prejel krono marternikov.** ..Njegov spomin se obhaja 29. veliciga Travna.** »škofje bil leta 242. umeri leta 252.- S. Maksim je živel pod Himskim cesarjem De-cijem. v preganjanji listih časov je našel priložnost, svojo stanovitnost svitlo pokazati, in svojo ljubezin in zvestobo do Gospoda z smertjo spričati. Slišal je namreč, de v Ascsii (to mesto je bilo blizo Ter-sata) cesarski oblastnik kristjane hudo preganja. Velike želje tamkej verne k vojskovanju poterditi. in tudi zase častito krono doseči, so s. Maksima prignale. de se je tje podal. Izpolnile so se tudi njegove želje. Potem, ko je bil namreč veliko čudežev storil. j«' bil pred oblastnika pripeljan, in je z veseljem od Kristusa pričeval. Ker ga pa ni moglo ne obotanjc ne žuganje od vere premakniti, so začeli drugač z njim ravnati: gajžljali so ga namreč in hudo pezali. nohtove mu na rokah in nogah putergali. l'a tudi te belečine nisi» mogle njegove stanovitnosti omajati: ampak on je v svojim tcrpljcnji Boga častil in hvalil. Nato so ga iz mesta peljali in kamnjali. — Njegovo sveto truplo. so kristjani, kterim je bil dober poterdnik in tolažnik, tamkej skrivaj blizo mestniga ozidja zakopali. Od tod je bilo v Emono in daliej v liim preneseno; zdaj pa se znajde v Bcncdkah v cerkvi s. Kanci-jana: kjer je še v veliki časti. 2. »Zv. Kast, Emonski škof, nastopnik iMaksimov v pastirski službi, po čednosti in stanovitnosti vere svitel, ko je po njem tukejšno ljudstvo podučeno bilo, v rimskih cerkvenih zborih od papeža Damaza privzet: njegovo zasluženje se po \ rednosti z imenam Kasta (to je. čistiga) zaznamnja.u »škof je bil leta 349 . umeri leta 368.** 3. ..S. Klor i, Emonski škof, je z učenostjo ravno tako. kakor z svetostjo in čudeži te stanovavce razsvetlil: njemu se ima domovina za vero zahvaliti, ki jo je kakor škof razširil: njegove s\cte o tanke časti Pul (Pola na Istrijanskim), kjer je v apostolskim poklicu umeri.** »Njegov spomin se obhaja 27. Kozoperska.** »škof je bil leta 3*2. umeri leta 397." 4. Z v. Gcnadi. Emonski škof. Emonsko čedo po divjim Atilu razkropljeno spet vkupej zbere, zbrano v postavi Gospodovi obderži, z apostolsko gorečnostjo poterdi, in časama čudno pomnoži: bil je zraven per petim Himskim zboru. »Bil je škof leta 485. umeri leta 503.u Kazim teh štirih Emonskih škofov so še imenovani: Maksi m JI., od kteriga se h' to ve, de se je znašel per Oglejskim zboru v letu 381 : Janez. ki je bil p^r šestim zboru v Kimu : in Patri c i. ki je per Oglejskim zboru leta 580 podpisan. Za Patricijcm se spomin Emonskih škofov zgubi: prišli so bili namreč novi Slovenski rodovi, in oni. hudi in neusmiljeni malikvavci so keršansko vero močno zaterli: Emona je bila vdrugič raz-djana . in z tem so tudi škofji tukej ^nehali. Emonski škofji so bili večidel O^lejskimu vc-likiniu škofu podložni: bili so pa tudi nekaj rasa pod Lavrejskiga velikiga škofa v zdajnji Avstrii, ker se je namreč Emona zdaj k ti, zdaj k ti dežel: štela. P. Hicinger. Slovenski rojaki, misijonarji v Ameriki in Afriki. De si ravno Slovenske dežele niso velike, so vonder v zdaj njih časih lepo število mašnikov dale, ki so šli nevernikam s. evangeli oznanovat. V Ameriki v Milvavkijski škofii je G. Friderik Baraga iz Trcbniga na Dolcnskim . in P. Oto Skola iz Novi-gamesta : v Dctroaški škofii G. Franc Pire iz Kamnika, G. Juri Godce iz Jančiga verlia na Dolcnskim in G. lgnaci Mrak iz Poljan naGorenskim, v Pits-burški škofii G. Andrej Skopec iz Polhoviga gradca v Notrejnjim: poslednjič je šel tje G. Janez Mo-zetič iz Goriškiga. V Afriki med zamurci je (i. lgnaci Knoblchar iz Škocijana na Dolcnskim; šel je doli v družbi treh družili mašnikov. med kterimi P. Killo, vlansko leto je čez Egipt ob reki Nilu, v kraje, kamor še ni noben keršanski misijonar prišel. Slišati je že bilo po zimi, de je bila cela ta družba od divjih tolovajev pomorjena in obro-pana: pa pred kratkim je pisal G. Lavrin, veliki avstrijanski konzul v Aleksandrii, de je (i. Knoblchar 2. Sušca mu pismo poslal, iz kteriga se vidi, de tista perpoved ni res. Vesela rast katolške cerkve. Posvečen je nove cerkve v Londonu. Na Angleškim, kjer so pred 60 letmi katolčani le majhne kapelice imeli, zidajo oni zdej krasne velike cerkve. Angleške novice od 4. dneva tega mesca nam popisujejo posvečenje novo zidane rimsko-katolške stolne cerkve v Londonu. Per tej slovesni opravi sta bila pričujoča 2 velika škofa, II škofov in 260 družili duhovnov. Globoko v serce je ganila Angleže visoka vrednost vikši duhovšinc, dušna lepota, ki se je na njenih obrazili svetila, in bliš draziga prazničniga oblačila. 8 e v e r n a A in e r i k a. Število katolčanov. V strenjenih deržavah severne Amerike je bilo v letu 1N46 en milijon in 71.000 katolčanov; letaš pa se jih že en mili jon in 173.000 ondi šteje. Število škofov. X letu 1791 je bil v imenovanih deržavah en sam škof v Baltimoru. in k pervimu cerkvenimi! zboru, ki ga je poklical, se je sošlo le 20 duhovnov: zdej pa sta tam 2 velika škofa, 26 škofov, 834 drugih duhovnov in 812 cerkev. Spreobernjenje. Prctečcno jesen je Juri Allen pridigar in učen profesor vseučeliša v Filadclfii od angleške krivo-vere k katolški cerkvi prestopil. Bazun tega so se še tudi 4 drugi anglikanski pridgarji v poslednjih časih k katolški veri sprcobernili. \ Nr. 1 »Kristijanstvo per Slovencih" je str. '.i. polovica 2. per marternikili slovenskih dežel postaviti: v Kmoni s. .VI tk situ skof. v Celji g. Maksiinilian Lavrejski škof in Celjski rojak. Vrednik in založnik Dr. Jiuuz Kriz. Pogačar. — Natiskar Jožef Btaznik v Ljubljani.