PoŠtnina plačana v gotovini. hthaja v pondeljek in peiek. Stane niesečno Din T—, za inozemstvo Din 20-—. Račun pii poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova S)oba Cena 1 Din. KedaKc:ja in up.ava: Celje, StrDssmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 24. Celje, pondeljek 23. marca 1931. Leto XIII. Pocenitev kruha in pretirane cene kvasa Beograjska »Politika« je objavila zanimiv Članek o vprašanju poeenit- ve kruha in o regulaciji stroškov v zvezi s produkcijo kvasa v naši dr- žavi. Ker bo Clanek gotovo zanimal vso našo javnost, ga objavljamo v celoti: V zadnjih letih je bilo s padcem een žUa in moke povdarjeno tudi vprašanje sorazmerne pocenitve kru- ha. Konzumenti po pravici zahteva- jo, da se cene kruha prilagodijo pro- dukcijskim stroškom in zlasti cenam moke. Peki pa naglašajo, da se mo- rajo pol eg tega razen moke znaino poeeniti tudi drugi stroški za proiz- vajanje kruha. Akcija slovenskih pekov. Združeni slovenski peki so te dni pokrenili v teni smislu tudi vpraša- nje cen kvasa, ki je v lazmerju s skupnimi stroški za proizvajanjc kruha brezdvornno znatno. V spome- nici, ki so jo predložile pristojnim oblastem v Beogradu pokovske za- druge iz Ljubljana, Ptuja, Celja in Maribora (v deputaciji, ki je pred- ložila spomenico ministrskemu pred- sodništvu, so bili kot zastopniki pe- kovskih zadrug v Celju in Ptuju g. Josip Kirbisch iz Celja, za Maribor #. Ivan Horvat, za Ljubljano gospod Viljem Bizjak, za hrvatsko pekovsko zvezo g. Rukavina, za Beograd g. M. Stojanovič), se navaja vprašanje kvasa v naši državi takole: Za predelavo 100 kg moke se pri- družujejo njeni ceni v kalkulacijo tudi stroški za kvas, sol, drva, in- vesticije, plačo osobja., obresti za vlo- ženi kapital, javne dajatve in drugo. Ti stroški znašajo za črni kruh, od- bivši ceno moke, 190 Din in za beli kruh 229 Din za 100 kg. Kvas sam pa stane za črni kruh 31, in za beli kruh 46.50 Din za 100 kg moke. Cena kvasa je pretirano visoka. Peki si prizadevajo, da bi cene kruha .prilagodili današnjemu sta- nju - v državi, a ne morejo ustreči vsem zahtevam, dokler morajo pla- čevati za posamezne sirovine izred- no visoke cene. Po izračunanih stroških za proizvajanje kvasa so pe- ki danes primorani plačevati za kilo- gram 11 Din več nego bi bilo v res- nici treba. Pri odjemu 320 vagonov kvasa na leto znaSa ta presežek nad 35 milijonov dinarjev. Račun stroškov za proizvajanje kvasa za 1000 kg je naslednji: izdat- ki za sirovine -4112 Din, drugc po- tiebščino podjetja 4050, place name- ščencev 2100, državna trošarina 4000, 10% obresti od vloženega kapi- tala v znesku 3,000.000 Din 1095 Din, davki in nepredvideni izdatki 1258, dovoljeni zaslužek 20% od prodajnc cene 3.358 Din, skupno 20.000 Din ali 20 Din za kg. Po sedanji ceni' pa do- bivajo tovarne za 1000 kg 31.000 Din. To pomeni, da zaslužijo poleg 10% obresti od vloženega kapitala in 20% čistega dovoljenega zasluzka 11 Din vee za vsak kg. Monopolizacija proizvajanja kvasa. Kako je bilo sploh mogoče, da je prišlo do tega? Vprašanje je zelo za- nimivo. O tern so navedeni v spome- nici naslednji podatki. Do leta 1921. je bilo izdelovanje kvasa v clravski banovini prosta obrt. Zaradi tega je bila konkurenca velika in cene so se gibale med 12 in 14 Din. Od leta 1921. je za izdelova- nje kvasa potrebna posebna koncesi- ja. S tern je svobodna konkurenca znatno omejena, otvarjanjc tvornic kvasa pa je vezano na specijalna do- voljenja ministra financ po zasliša- nju ministra za trgovino in industri- jo. Z izpremembo zakona o državni trošarini z dne 10. aprila 1929. je pre- povedano sleherno izdajanje dovo- ljenj za proizvajanje kvasa za Sest let, to je do leta 1935. S tern je pro- izvajanje kvasa popolnoma monopo- lizirano za tovarne, ki so že prej do- bile koncesijo, in te so, kolikor je znano, Union d. d., pivovarna v Ljubljani, Tvornica žeste in pjenice d. d. v Zagrebu, Vladimir Arko v Za- grebu, Peter Teslic v Sisku, Fisch 1 in sinovi v Kreki pri Tuzli, Jagodin- ska pivovarna, Boh •& Comp. v Ljub- ljani in Šonda, tvornica čokolade v Beogradu. (Konec prih.) Država in obrtništvo (Konec.) Kakor že omenjeno, je polagati največjo važnost na obrtni naraščaj. Obrtna zakonodaja bi morala vsebo- vati izrecne določbe glede naraščaja. Obrtno žolstvo je še skromno. Razen par obrtnih srednjih šol in dobrih obrtno nadaljevalnih šol obstoje na deželi obrtno nadaljevalne sole, ki ne odgovarjajo svojemu namenu. Kaj pomaga, da izide iz dobrih obrt- no nadaljevalnih šol nekaj še precej uporabnih naraščajnikov, ko pa pri- haja masa naraSčaja iz Sol, ki ne nu- ll i jo vajencu onega, kar rnu je za poznejše življenje potrebno. Obrtna zakonodaja bi morala. v tern oziru j izdati za vse obrtno nadaljevalne so- le enotne predpise, učne načrte in učne pripomočke. Vzdrževanje obrt- no nadaljevalnih šol bodi stvar dr- žave, kateri bodo naraščajniki poz- neje služili s svojim znanjem in pridnostjo. Izven šolske izobrazbe naj se nudi naraščaju prilika, da se strokovno izpopolni in vzgoji tudi družabno. To delo naj prevzame privatna ini- cijativa s podporo države in bano- vine. Obrtništvo upošteva upravičenost delavstva, da je socijalno zavarova- no, in to v vseh panogah socijalne- ga zavarovanja, vendar ne sme iti to zavarovanje na rovaš prekomer- ne, že sedaj. težke obremenitve go- spodarskih slojev. Bodoča davena zakonodaja mora upoštevati upravičene želje obrtni- štva in gospodarskih slojev, ki se na- haja v zelo težkem stanju. Zaščititi je treba zlasti malega obrtnika in v bodočem novem zakonu uvesti eksi- stenčni mininivnn in zaščitne klav- zule. Gospodarsko močno obrtništvo ja za državo neusahljiv vir dohod- kov, a treba mu je dati prilike, da si zadostno opomore in okrepi. Obrtni- štva si brez zadostnega in cenenega kredita ne moremo predstavljati. Skrbeti je, da se bo ta kredit nudil vsem obrtnikom, ki ga potrebujejo za svoje obratovanje. Imamo v Beo- gradu Obrtno banko, katere podruž- nica se je nedavno ustanovila v Ljubljani. Ta podružnica mora biti dovoljno dotirana, obresti pa je zni- žati vsaj na ono mero, kakor jo ima- jd domače hranilnice in posojilnice. V1 tern pogledu je treba zenačiti obi-t- niške kredite s kmečkimi krediti Agrarne banke, ker nikakor ne mo- remo pojmovati, da stane denar pri Obrtni banki 10%, pri Agrarni banki pa samo 5%. Podružnica Obrtne banke v Ljubljani ima nalogo usta- navljati na podeželju obrtne kredit- ne zadruge v svrho hitrega in ela- stičnega poslovanja. Za bodoči razvoj jugoslovenskega obrtništva je silno važno vprašanje obligatnih mojstrskih izpitov. Brez tega izpita naj ne bo nobenega bo- dočega mojstra in obrtniški proleta- l'ijat bo izginil sam od sebe. Za na- raščaj je treba uvesti odvisnost va- jeniških izpitov od uspeha v obrtno nadaljevalnih šolah. Za samostojne obrtnike se naj uvede bolezensko in starostno zavarovanje s posebnim zakonom. To zahteva socijalna pra- vičnost napram obrtniku. Vse te najvažnejše postavke pome- nijo za obilnika program države v kulturnem, socijalnem, gospodar- skem in nacijonalnem pravcu. Obrt- ništvo se zaveda, da mora tudi s svoje strani vršiti v tern pogledu ve- liko dela, ako hoče, da bodo vsi ti postulati izvršeni. Obrtništvo, ki ima močne in dobre organizacije, ne sme pustiti, da bi te organizacije razpa- dle in slabele, temveč jih mora nego- vati, poglobiti in razširiti. V obrtniš- kih organizacijah je dana obrtništvu velika možnost, da pokaže svojo ne- omajno voljo do udejstvovanja in pridobivanja upoštevanja pri ostalih stanovih v državi in tudi od strani države same. Organizacije so torišče, na kate- rem se goji nacijonalna misel, kul- turni podvig in gospodarska stro- kovna usposobljenost obrtništva in naraščaja. Obrtništvo mora stremeti za tern, da bo postalo povsem enako drugim stanovom, da se usposobi za vsa važna vprašanj«. in da bo zmož- no zavzemati tudi odgovorna inesta v javnih korporacijali. Organizacije morajo dvigniti stanovsko zavest obrtništva, ki je Cesto na slabih no- gah. Z vsemi sredstvi je treba stre- meti, da se pri vzgoji obrtništvu po- nos ustvarjajočega človeka, občutek enakovrednosti in upravičenosti do odgovarjajoče eksistence. Važen faktor pri napredku stro- kovne izobrezbe in stanovske zavesti je stanovski tisk. Brez dobrega sta- novskega tiska je vssik uspeh na po- lju organizacij in bodočega dela ne- mogoČ. Vse delo je pomanjkljivo', ako ni v ozadju dobro urojevanega in strokovno usmerjenega stanovskega tiska. Obrtništvo posveča temu vpra- šanju mnogo premaJo pažnje. Dolž- no'st vseh obrtniških organizacij, zlasti pa odborov teh organizacij mora biti, da zainteresirajo vsakega posameznika za stanovska glasila in pridobivajo naročnike. Stanovsko glasilo naj bo legitimacija zavedne- ga obrtnika. Kdor zaveden, naročnik stanovskega lista. Kakor že omenjeno, so torišče obrtniškega gibanja stanovske orga- nizacije, katerih se mora obrtništvo oprijeti z vso ljubeznijo. Te organi- zacije morajo biti agilne in žive, ako hočejo izvrševati svoje programe. Važne so osrednje stanovske organi- zacije, Zveze zadrug in Zveza obrtnih društcv. Nobene zadruge in nobene- ga druStva ne sme biti, ki ne bi bilo Clanica ene teh zvez, kajti le v skup- nem delu je uspeh mogoč in zajam- čen. Najveöja napaka organizacij je, da ne prispevajo za vzdrževanje svo- jih centralnih organizacij dovoljnih VERA LEVSTIKOVA: Mestna knjižnica v Celju Cetrtek zveCer. V mestni knjižnici na Vrazovem trgu se zasveti luč. Ključ v vratih zaškrtne, vrata se od- pro. Na mah je prostor pred pultom poln občinstva. Drobiž se prerije na- prej in v živžavu: »Meni najprej!« — »Meni se mudi!« — »Prosim, jaz sem bil prvi!« začnem s poslova- njem. Sto razliCnih želja, sto in sto knjig, sto in sto Stevilk. Majhen pag- lavček mi izroCi knjige, ki si jih je izposodil prejšnjo soboto. Na ovitku se pozna nedelja — velike, mastnc packe. »Poglej, kako si jo zamazal!« »Ne, gospodična, to je bilo že po- prej!« Kaj hočeš! Ali mu naj zamerim, če sta »Cipek in Capek« in potica istočasno plesala po njegovih rokah, ker se od knjige ni mogel ločiti, dok- ler je ni preglcdal, in od potice, dok- ler je ni pojedel. Knjiga roma na ve- liko mizo, kjer počaka na novo, snaž- no obleko, da lahko /.opet pohiti med mlade čitatelje. Starejša gospa prosi: »Kaj lepega mi dajte, gospodična! — Veste, kaj takega o ljubezni rada čitam.« Gledam in izbiram. Kaj ji naj dam, da bo zadovoljna zvečer, ko bo či- tala? In zopet: »Eno knjigo Karla Maya!« — »Kaj takega o roparjih in razbojnikih!« — »Tisto »»Grofica be- račica««. — »Nimate? Škoda! Je boj- da lepa. Pa mi izberite kako drugo, lepo!« »Prosim, dajte mi tako, kjerse dva tepeta, tako tepeta, da eden be- ži. Take l'ad bercm.« Tako izbiramo ves večer. Dve uri se neprctrgoma polni prostor za ob- činstvo. Mnogokrat čakajo potrpež- Ijivi obiskovalci po pol ure, po celo uro, da pridejo na vrsto. Da, naša knjižnica! Številni obisk je najbolj- »i dokaz, kako zelo potrebna je bila! Kadar pregledujem polne police, mi uhajajo misli na skromni začetek te knjižnice, na kupček knjig v mali, temni sobi Zvozne tiskarne. Ob steni je stala polomljena polica, na katero som zložila 230 knjig, premoženje, s katerim je takratno »Žensko dru- štvo« ctvorilo »Javno knjižnico1«. Predsednica društva, gospa Kalano- va, je prva sprožila misel, da bi bila ustanovitev javne knjižnice v Celju silno potrebna. No, pa smo začele. 7. oktobra 1923. je bila otvoritev. Oj, kako skromna! Toda člani so priha- jali, jemali knjige in jih proti priča- kovanju tudi točno in vestno vrača- li. Štcvilo obiskov in članov je raslo od tedna do tedna, rasla je pa tudi vrsta knjig. Samo blagajna je bila vedno — prazna. Glavnica, s katero je društvo razpolagalo, je bila izčr- pana, podpere pa ni bilo od nikoder. Potreba večjega razmaha se jc kaza- la vedno bolj. V majhnem prostorčku sc je ob nedeljah dopoldne kar gnet- lo ljudi. Od otvoritve do jeseni leta 1926. je izposodila »Knjižnica ženske- ga družtva« preko 14.000 knjig in na- kupila še čez 1000 novih. Ob sklepu leta pa je društvo sklenilo, da daru- je pridobljeni zaklad 1345 knjig me- stni občini s pogojem, da ta sama otvori javno knjižnico. — In mese- ca februarja leta 1927. smo že sellli knjige iz Zvezne tiskai-ne v pritliCno sobo mestnega magistrata. Z izdatno podporo je mesto omogočilo nakup pohištva in novih knjig. Dne 3. mar- ca 1927. je bila otvoritev »Javne me- stne knjižnice« in poslovanje se je zopet pričelo. Že v prvem letu se je izposodilo 10.5G2 knjig. V jeseni je odbor Celjske čitalnice daroval ves zaklad, ki ga je še imel v knjigah, mestni knjižnici. Poln voz knjig so zapeljali konji iz Narodnega doma v vežo mestnega magistrata. Ko so jih delavci zložili v sobo na tla, sem se zazrla v cele gore knjig. Kje so mož- je, ki so te knjige zbirali, kupovali in uvršcali v čitalniško knjižnico! To, kar je odbor mestne knjižnice z veseljem in hvaležnostjo sprejel, je bil le majhen del bogatega zaklada nckdanje Citalnice. Med vojno je ta zaklad močno skopnel, mnogo dra- gocenosti se je izgubilo. Toda tudi to, kar je dobila naša knjižnica, je bilo mnogo in marsikak biser se je naäel med »špehi«. (Konec prih.) Stran 2. »Nova Doba« 23. III. 1931. Stev. 24. prispevkov. Kako naj take organ iza- cije živijo in delujejo, ako so vsled finančnih težkoč obsojene na hira- nje in poeasno umiranje. Vse obrt- ništvo naj se oklene svojih organi- zacij in jih podpre v delu za napre- dek in procvit vsega obrtništva. Navedne toCke naj bodo smernue za bodoče delo v obrtniških organi- zacijah. Ako bo obrtnišlvo delovalo v tcm pravcu, si bo pridobilo popol- no pravico do izpolnitve vseh svojih želj in zahtev, ki jo pričakuje od dr- žave. Država in obrtništvo sta tesno spo'jena in clržava bo gotovo storila svojo pol no dolžnost, ako bo videla, da ima ob strain zavcdno, nacijonal- no, kulturno in strokovno izobražc- no obrtništvo. Okoliški občinski svet C e 1 j e , 22. marca. Sinoči od 19.45 do 20.30 se je vrši- la v občinski posvetovalnici na Bre- gu redna seja občinskega sveta celj- skc okolice pod predsedstvom župa- na g. A. Mihelčiča, ki je v začetku seje sporočil, da je občina Celje-oko- lica poslala banski upravi prošnjo za omiljenje kuluka. Namesto dosedanjega p;o s o j i 1 a za novo okoliško šolo bo po sklepu občinskega sveta krajni sol- ski odbor najel novo posojilo po naj- nižji obrestni meri, ki ne sme prese- gati 8%. Z novim posojilom se bo plačaj dolg v podružnici banovinske hranilnice v Celju, če bi ta zavod znižal obrestno mero, pa bi krajni šolski odbor najel pri njem posojilo. Glede v z d r ž e v a n j a ra e s t n e p o 1 i c i j e je banska uprava določi- la, da odpade od 1. aprila dalje na okoliško občino letno V« stroškov, t. j. 118.1(3? Din, ker znašajo vsi stroš- ki. 709.000 Din. Okoliška občina bo vložila proti odločbi banske uprave priziv na notranje ministrstvo z mo- tivacijo, da ne potrebuje mestne po- licije in da hose savna uvesti svojo policijo. Okoliška občina bo razpisala od- dajo livišča Sp. Hudinja—Zagrad, ki ga je imel doslej trgovec g. Krick v zakupu. Prošnja invalida Merjasca za pro- da jo parcele na produ ob Savinji na Bregu jc bila odklonjena. — K stroš- kom za popravilo pešpoti v Lokro- vec, ki so jo posuli vaščani, bo pri- spevala okoliška občina. običajnih 30%. — Poseben odsek, obstoječ iz župana, podžupana in obč. odborni- kov Strenčana, Vodopivca in Petschu- cha, bo uredil vprašanje nove ceste pri novi stanovanjski koloniji na bivšem Ježovnikovem travniku. Tu- di drugod bo treba popraviti in na- sipati zanemarjene ceste. . Ob sklepu seje je.župan sporočil, da se bo vršil V'petek'27. t. m. ob 10. dopoldne na sreskem načelstvu se- stanek, na katerem bodo prebivalci okoliške občine sporočili sreskemu načelniku razne želje in zahteve. Župan je pozval obeinske odbornike, naj se udeležijo tega seatanka. ::, Novinarski dom v Ljubljani Slovenski novinarji so osnovali stavbno in gospodarsko zadrugo »Novinarski dorn«. Namen zadruge, ki je že registrirana in je začela de- lovati, jc v glavnem razviden že iz njcnega imena: slovenski novinarji naj clobe v Ljubljani svoj dom, do- stojen velike vloge novinarstva v slovenskem javnem življenju v proš- losti in sedanjosti. Hrvatski novinarji so si s pomoč- jo države, banovine, zagrebške obči- ne in vse javnosti postavili v Zagre- bu ponosen in reprezentativen Novi- narski dom, ki je takoj postal sredi- šče tamkajšnjega javnega življenja. V Beogradu so nedavno s podporo države in občine slovesno otvorili začasen Novinarski dom, v kratkem pa si začno beograjski tovariši gra- diti palačo, ki bo stala v centra me- sta poleg novega parlamenta. Tudi v Sarajevu in v Novem Sadu so novi- narji pridno na delu, da si zgrade lastna domova, in dunavska bano- vina je določila za Novinarski dom v Novem Sadu v letošnjem proraču- nu kot prvi prispevek znesek 50.000 dinar jev. Namen in naloga novinarskih do- mov nista samo reprezentativnega, tcmveč tudi socijalnega značaja. Novinarski domovi, ljubljanski in oni po drugih centrih Jugoslavije, naj utrdijo ugled in dvignejo dru- žabni položaj našega novinarja. Ob- enem pa tvorijo tudi važen del no- vinarske socijalne akcije, ker so vsi v tesni zvezi z novinarskimi penzij- skimi fondi in preidejo polagoma docela v njihovo last. To tudi pojas- njuje in utemeljujo podporo javnih korporacij in vse javnosti, saj je sta- rostna preskrba novinarjev splošna narodna zadeva. Vloga novinarstva v javnem življenju je danes tako ve- lika in važna, da je v interesu vsega, naroda, ako se temu odgovornemu poklicu posvečajo najboljše in naj- sposobnejše moči. Da pa se bo to zgodilo v čim večji meri, nioi'a biti novinar dostojno preskrbljen tudi. za stai'ost in onemoglost. Tudi Novinarski dom v Ljubljani bo služil tej svrlii. Vršil pa bo še važno kulturno in nacijonalno nalo- go, ker bo gotovo postal nevtralno zbirališfie vseh kulturnih in javnih delavcev in njihovih organizacij, zla- sti tudi torišče stremljenj za fiim tes- nejšimi stiki s prijateljskimi narodi in vsem inozemstvom. V skladu z navedenimi cilji so pravila zadruge »Novinarski dom«, ki je bila osnovana v Ljubljani v najtcsnejšem sodelovanju z Jugoslo- ven.skim novinarskim udruženjem kot stanovsko novinarsko organiza- cijo. V prvem načelstvu zadruge so gg. poslanik dr. Albert Kramer, bivši minister dr. Fran Kulovec, urcdnik »Slovenca« Drago Potofi- n i k , urednika »Jutra\< Jos. P r u n k in Fran S e u n i g, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant in glavni urednik »Jugoslovana« Aleksander Ž e 1 e z n i k a r. V nadzorstvu zadru- ge so gg. glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan A h č i n , šef ekspoziture »Avale« dr. Josip Birsa, publicist Albin Prepeluh, predsednik kon- zorcija »Jutra« Adolf Hibnikar in glavni urednik »Slovenskega Na- roda« Josip Z u p a n č i č. Člani za- druge so lahko poleg novinarjev tu- di vsi dnigi javni delavci ter zavodi in podjetja, ki jim je pri sreu razvoj in napredek novinarstva. Slovenski tisk se je vkljub našim majhnim razmeram povzpel po voj- ni na tako visoko .stopnjo, da uspeš- no tekinuje z vsemi jugoslovenskimi listi in nam dela cast i>red vsem sve- tom. Zato se slovenski novinarji na- dejajo, da bodo v svoji akciji nažli pri naši javnosti v'saj enako razume- vanje in podporo, kakoi1 so jo našli njihovi tovariši v drugih pokrajinah Jugoslavije. Trdno so prepričani, da njihov apel ne bo ostal brez ugodne- ga odmeva. V LJUBLJANI, 19. marca 1931. Odbor Ijubljanskc sekcije Jügosloveuskega novinarskega udružeuja. Načelstvo ill' hadzorstvo stavbne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, z. z o. z. Gospodorsho hrizo! Zakaj dolge oglase in prazne besede ? Nizke cene in krize je konec ! Trgovina I. KUDIŠ Celje, Kralja Petra cesta St. 13 Vam nudi : Crep Georgette prava svila od kosa po Din 75"— in Din 88"— meter Crep de Chine (imprime - vzorčast) prava svila od kosa po Din 80'— meter Crep Georgette prava svila v ostankih po Din 65'— meter ApaSki robci prava svila 1 m2 komad po Din 75 — TovarniSko platno „Molinos" po Din 6— meter Platno za prtiče 140 cm Siroko po Din 18'— in pp Din 16— meter I DOMACE VEffI d Podpredsednik vlade v Ljubljani. Včeraj z jutra j jc prispel v Ljublja- no minister pri predsedništvu vlade g. dr. Milan Srskič. Ob 10. se je pri- čela na banski upravi več" ur traja- joča konferenca, ki so se je udeležili gg. minister inž. Sernec, ban dr. Ma- rnšič, podban dr. Pirkmajer, bivši ministri Pucelj, Sušnik in Vesenjak, ljubljanski župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, dr. Natlačen, dr. Havni, har, naCelnik Ribnikar in Žebot. Po kratkem izletu v ljubljansko okolico se je minister dr. Srskič v spi'emstvu ministra inž. Serneca z večernim br- zovlakom vinil v Beograd. d Predsednik vlade — namestnik vcjnega ministra. Ker bo vojni mi- nister, armijski general Stevan Had- vA('. delj siasa odsoten zaradi bolezni, je Nj. Vel. kraj z ukazom od 21. mar- ca t. 1. na osnovi člena 12. zakona o uredbi vrhovne drž. uprave postavil za zasto])nika vojnega ministra predseclnika ministrskega sveta, no- tranjega ministra in častnega adju- tanta Nj. VeL kralja, armadnega ge- nerala Petra Živkovica. d Konirola gostiln in drugih loka- lov. Ccprav je zakon o vinu žc dolgo v voljavi, je vendai- pregled gostiln in drugih lokalov pokazal, da se nji- hovi lastniki ne držc vseh pi'edpi- sov tega zakona. Zato so dobili or- gani si nan cue kontrole sti'og ukaz, da točno pazijo na izvrševanje tega zakona, krivci pa. so bodo kaznovali ])o čl. 2b. in 28. omenjencga zakona. el Red in snaga na železnicah. Ge- neral na dirckcija državnih železnic je ukreiiila vse potrebno, ila se pro- met na vseh progali vzdržuje tako, da se bo mogel })rimerjati s funkci- joniranjem drugih evropskih želez- nic. Da se to izvedo, je potrebno, da se tudi obeinstvo strogo drži izdanih in povsod objavljenih navodil glede pažnje na. snažnost v železniških vo- zovih in žclczniskih prostorih in da se spodohno vodc v vagonih in želez- niških prostorih. Sprevodniki imajo navodila, da občinstvu popolnoma brezplačno pomagajo v vsakem ]>o- g.ledu. Proti krivcem se bo postopalo strogo po zakonu. IV) o «S n c sr a j ce prej po Din 115'—, 135"—. 150'—, sedaj enotna cena Din 98*— pri tvrdki Fresse Wlolbea-en, CelJL. Izkoristite to priliko, dokler je züloga velika. d Izplačevanje kronsko-dinarskih boKOv. Izplacevanje (i% kronsko-di- narskih blagajniških bonov, izdanih leta 1919., je podaljšano v finaiičnem zakonu za to leto do 31. marca 1931. V to svrho je dovoljena kreditna vso- ta 100.000 Din. Ker je od- teh bonov ostalo neizplačanih za okoli 20.00.0 dinarjev, opozarja oddelek za držav- ne dolgove in državne kredite vse lastnike teh bqnoy, (da se morejo iz- plačati samo :oni boni, ki bodo posla- ni oddelku do 31. marca 1931., ker po -poteku- te^A roka izgube vsako pravico do i/.placila. V vlogi, ki še ji honi prilože, je treba navesti točni naslov poSiljalca in daycnega urada, preko katorega želi, da se izplaCilo izvrši. ?rometne clajšave za XI. Ljub- ljanski velesejem. Generalna direk- cija di'zavnih železnic je dovolila udeležencem XI. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vrSil od 30. maja do 8. junija, 50% popust v potniSkem prometu za vse vrste in razrede vlakov, izvzem- ši S. O. E. Olajšava velja za potova- nje na velesejem od 26. maja do 8. junija, za povratek pa od 30. maja do 12. junija. Na podlagi sejmske le- gitiinacije kupi potnik pri odhodu celo vozno karto do Ljubljano, ki ve- lja za brezplačen povratek, ako do- kaže, da je posetil velesejem. Za pre- voz razstavnega blaga velja olajša- va, predvidena v tarifi II. del odsek B-XIII. d Pri zaprtosti in hemoroidih, mot- njah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinali v hrbtu In križu, je naiavna »Franc Jožefo- va« gvendica, večkrat na dan použi- ta, krasen pripomoCek. Zdravniške izkuSnjo so ugotovilo pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franc Jožefo- va« voda sigurno razkrajajoce in vsolej inilo odvajajoče. »Franc Jože- fova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogei-ijah in Specerijskih (rgovinah. TRENCHOATI po Din 580—, 850—, 1100'— pri tvrdki Franc Kolbeze», Celje. d Dunajska vremenska napoved za torek 24. marca: Monjajc oblačno, brcz znatnih juidavin. Krajevne ne- vihte niso izključene. Temperatura zaenkrat le malo spremenjena. Celje in okoiicä c Celjski občinski svet bo imel pri- hodnjo redno sejo v petek 27. t. m. ob 18. Na dnevnem redu so poročila odsekov. c Povečanje celjske garnizije. V četrtek 2G. t. m. ob 9.43 dopoldne bo prispel z vlakom v Celje nov bata- Ijon vojaštva, ki bo odslej štacijoni- ran v Celju. Na kolodvoru se bo vr- šil sveč-au spi'ejem z vojaško godbo. Kakor znano, je štela celjska garni- zija doslej samo tri bataljone pehote. c Važen sestanek na sreskem na- čelstvu. V petck 27. t. m. ob 10. do-. poldne bo sprejel g. sreski načelnik prebivalce občine Celje-okolica, da čuje od njih razne želje in zahteve. Ob tej ])i-iliki se bo vršil l'azgovor o raznih gospodar.skih, kullurnih in drugih vprašanjih. ( O merjenju infeligence bo preda- val di-ovi ob osmih v risalnici me- ščanske šcle uni.v. prof. g. dr. Raini- ro Bujas iz Zagreba. Predavanje se bo vršilo s praktičnimi eksperimenti in lepimi skioptičnimi slikami. c Radio-koncert vijclinskeya vir- tuoza g. ravn. Karla Sancina in pia- nistke ge. Mirce Sancinove, ki bo v Cetrtek 2(5. t in. ob 20.30 v ljubljan- skem i-adio-študiju, obsega nasled- nja znamenita dela svetovne vijolin- ske literature: J. Spb. Bach: vijolin- ski kont-oi-t v A-molu, Arc. Gorelli: sonata oi>. <»• daljo skladbe Mczarta, Paganinija, Anatola Provasnika, Vieuxlempsa, Wiihelmyja in Zsolta. Koncert bosta prenašali tudi radio- postaji Zagreb in Beograd. Na ta koncert opozarjamo vse ljubitelje glasbe. c Mestni odbcr Jadranske straže v Celju ima redni občni zbor v ce- trtek 20. t. m. ob 8. zvečer v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu. Clani in prijatelji druStva naj se obCnega zbora polnoStevilno udele- žijo. c Občni zbor podružnice Slov. lov- skega društva v Celju se bo vrSil, knkoiv zc jstvljcno, v srerto 25. t, m. ob Hi. v hotolu »Hubertus1«. c PodruŽnica »Soče« v Celju na- j)roša vsa celjska društva, da bi upo- števala soboto 11. aprila zveCer pri svojih prircditvah, ker je izbrala »Sofia« ta vcfier za svojo prireditev. c Velikonočni izlet na Korošico. Savinjska podružnica Sl'l) v Celju je projola že i>recej prijav za izlet na Korosico o Veliki nofii in sprejoma naknadne prijave zaradi pravofiasne preskrbe hrane še do sobote 28. t. m. »Kocbckov dom« na Korošici bo oskrbovan o Veliki noči 8 do 14 dni. c Smrtna nesreča. Na svoj god je padcl 19. t. in. 50-letni tesar p. d. Mostnikov Jože v Bočni pri Gornjem gradu po stopnicah. Paclel je na sen- co s tako silo, da mu jc pofiila čre- pinja. Nesrečnež je takoj izdihnii. Izvirne francoske pastilje zoper glavobol, hripavost, prehlad, nahod, akutne in kronične bronhite, jkatar,hripo, induenco.naduho.zasopl. Prodajajo vse lekarne in drogerije. Štev. 24. »Nova Doba« 23. III. 1931. Stran 3. c Otvcritev pomladanske nogomet- ne sezone v Celju. Vceraj ob pol jte si l*lo*be in posetite irgovlno I O^lašujte tu- „Novi Dobi"! James Oliver Curwood: Podarjeni obraz ^ Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Sodiin, da dela. to največ gošča na tvojem obra- zu«, je rekel. »Saj veš, fant, bräda lahko zaki-ijc koj)ico grehov in razlosikov. Jaz sem nosil svojo že dvo leti, preden sem sei na Iqv za teboj, in še celo prav skrbno sem si jo strigel — svojo vandykovsko brado. Tako se človek najlaglje ogne britvi. Kar .^ se tiče tvoje znnanjosti, ti ne preti niti senca nevar- nosti, da bi te spregledali. Prav takšen boš, kakor bo zahtevala tvoja vloga. Le nekaj kočljivega je. V prihodnjih Štiriindvajsetih urah se moraš naußiti na pamet življensko zgodbo Derwenta Connistona od takrat, ko se je prijavil pri konjenikih varnostne po- lit'ije. Delj nazaj ne bova segla. Tani ni bilo ničesar, kar bi tc zanimalo, in stare zgodbe se gotovo ne po- V1>ncjo, da bi tc nadlegovale. Velika nevarnost je le McDowell, povcljnik divizije »F«, v Princeu Albertu. Star, premeten lisjak je, mož iz stare vojaške sole z mustači in vsem, kar gre zraven, eden tistih, ki vidijo skozi pol palca. debelo pločevino, čeprav ima pri vsem tern dobro in veliko srce. Bil mi je dober pri- jatelj, in zato si boš moral obenem z življensko zgodbo Derwenta Connistona naložiti še eel zaboj drobnarij o McDowellu. Celo kopico reči ... 0 Bog!« Conniston je pritisnil roko na prsa. Strašno, grozno jo biio gledati, kako je krčeviti kašelj stresal umirajoöega. In.spet je zažvižgal vihar nad s'treho male kolibe in prevpil vekanje lisic in bobnenje ledu. To noč je Connision v žoltem soju svetiljke zaCel veliko borbo. To noč sta začela moža zamenjavati svoj obraz s srdito strogimi očmi, z bližajosio se smrtjo v njih; prvi boreč se z vso silo, da bi jo za- držal, in drugi, proseč s slednjim vlakencem svojega bitja, da bi bilo casa dovolj za zamenjavo obrazov. Conniston je bil bodrcfii, pritiskajoči junak v tej borbi, od vsega zafietka. Keith pa je moral gledati, kako je napor bescd krajSal malo število ur, ki so bile umirajočemu borcu odmerjene. Keith je v vsem svojem življenju ljubil samo enega človeka, svojega očeta. V tej borbi s smrtjo se je naučil ljubiti drugega: Connistona. In nenadoma je bolestno udarilo cuvstvo iz njega, in je zavpil, da, je vse to sti-agno in nezmiselno, da mora Conniston živeti in on umreti. Umirajoči Anglež pa se je na- smehnil in mu podal roko, ki je bila mokra od mrz- lega potu. V pretresljivih urah te noči je Keith čutil, kako sta se moč duše in jioguin umirajočega pretakala vanj, in počasi jela postajati del njega samega. Con- niston je bil junak, junaško je davil svojo agonijo. In Keith je čutil, kako se širi izsušena in obnpana cluša v novem življenju in novem upanju, in misel, kako bo moral živeti, da bo vreden tega Angieža, ga je potegnila s seboj v plamteče navdušenje. Najprej je Conniston povedal glavne okoliščine. Začcl je s tern, kako še je seznanil z McDowellom, in. potem je z nekaterimi ])odrobnostmi izpopolnil svojo povest mod mučnimi napadi, ki so krvavo bar- vali njegove ustnice. Tako mu jc pripovedoval z med- lim nasmeškom, kako je McDowell nekoč zahteval od njega prisego molčcčnosti zaradi majline nerod- nosti, o ka.tori vojašnica ni sniela ničesar zvedeti, ker se je McDowell bal, da se mu ne bi smejali. Zelo ob- čutljiv in tcnkočuten človek je bil McDowell. Ko so bili postavljeni prvi temelji, je stopil Keith na sredi sobe in Conniston ga je z drhtečimi pleči in tresočimi se rokami, oprt na mizo, vadil in ga ekserciral. Nato je stisnil Keithu svojo obrabljeno službeno knjigo v l'oke in mu nkazal, da so mora iz njc učiti, dokler se on ne odpočijc. Keith ga je podprl, ko se je opotekel, in ga je po- ložil na slamnjačo. Nato se je lotil branja službeneg-a pravilnika. Toda pogled se mu je skalil in srce mu jc odpovedalo pokornost. Angleževo težko zajemanje sape je njemu sainemu zatezalo grlo, zato je vstal In stopil ven v črno sivo, pošastno poltemo severne no5i. Pohlepno je vsesaval ledeni zrak v pljuCa. Prav nie: mrzlo ni bilo. Kwaske-hoo, izprememba vremena, je piišla. V zraku je šumelo bučanje poslednjega boja zime z vpadom pomladi. Toda moCi zime so se raz- blinile. Pod Keithovimi nog-ami je trepetala zemlja v divjih krčih novega rojstva. Glasnejo in še bolj škripajoče so se gomilile ledene gmote, ki jih je Se hitreje gnalo'. Kar je obdajalo Keitha, ni bila več tista črna tema, ampak neprijetna pošastno valujoča debela sivina, ki jo je polnilo cudno vzdihovanje in zavijanje. Samo še malo casa pod tern nebom in po- gnalo bi ga v blaznost. Prav zdaj se mu je spet za- zdelo, da razločno čuje hripavo vriskanje in cviljenje človeških grl. Več kakor enkrat je v preteklih me- socih moral v viharju poslušati Vekanje majhnih otrok, srce trgajoče cviljenje mučenih žena, zasme- hovanje zahrbtnih glasov. Kako so ga s svojo vre- ščcčo bolestjo zasledovali glasovi, ki so bili podobni izbrulm peklenskih besov. Kolikokrat je videl, da so Eskimi, ki so bili vendar v tern peklu doma, v mu- kah neskončnc nofi zblazneli, si strgali obleko s telesa in zdivja.ll goli ven v neutešljivo breznadnost ledenega mraza, da si tain poiščejo smrt. Conniston ni nikdar zvedel, kako blizu blaznosti je bil Keith lakrat, ko je položil roko nanj. Človeški lovec ga jc obvaroval, da ni znorel. In spet je sunek vetra, ki je s pošasntim zavi- janjem udaril iz kaosa in se zalelel v kočo, o'dtrgal nekaj Keithovega zdravega razuma. Keith pa je zrav- nal svoja pleča in se zasmejal. Vekanje lisic ga ni vcC muöilo, kajti za vso to grozo je videl vstajati dom. Lepo božjo zeleno zemljo! Viso'ko gozdove in tekočo vodo, ki se v njej odraža solnce, ženske obraze, belo ženske obraze! Same slike, ki jih je že skoraj pozabil. In s temi slikami mu je prišel v uho j zvok prijaznih človeških glasov in petje ptičev, in j čutil je, kako so so njegove noge dotaknile žameta . zemlje, odkoder mu je udaril nasproti vonj cvetlic. Da, vse to je bil že skoraj pozabil. Včeraj je bilo še pokopano v njem, ker ga je gnalo v blaznost, zdaj pa je postalo spet resnično. Tu doli na jugu ga je Cakala resnifnost, Cakala ga je, kajti. namenjeno mu jc, da pojde tja. Iztcgnil je roke k nebu in krik se mu je utrgal iz grla. To je bil krik zmagoslavja, iz- bruh posi'ljujoCega vznemirjenja, duScvne ekstaze. Tri I eta ni Cesar drugega kakor to. In on jih je pre- /ivel! Zdaj je končano! Tri leta so ga gonili iz pekla v pekel, kakor divjo zver, tri leta ga je mučila lakota, mraz, samota, tako strašna zapuŠČenost, da mu je skoraj zdrobila dušo, in zdaj je bil na potu v domo- vino. Vrnil se je v kočo in iz medlega plapolanja žolte iuči mu je prikimaval bledi obraz umirajočega Angleža. Conniston se mu je smehljal na svoj dobro- voljni, zasmehljivi, nekolikanj raztreseni naCin; nje- gova roka, ki se je krčevito zasekala v prsa, se ni razklenila.. Connistonova odprta ura na mizi je ka- zala polnoC, ko se je pouk vnovic zaCel. Kasneje je razžaril Anglež konec cevi svojega rcvolverja nad plamenom svetiJjke. »Bolelo te bo, fant, ko ti naredim brazgotino nad očesom. Pa mora biti. Rečem ti, vse skupaj je čudo- vita šala, prod vsem, kar se tiče McDowella.« Con- niston se je mehko nasmehnil Keithu v oči in pono- vil: »Pred vsem, kar se tiče McDowella.« Stran 4. »Nova Doba« 23. III. 1931. Štev. 24. Čadram. öolski oder v Ca- dram u je na Jožefovo popoldne ze- lo posrečeno uprizoril otroško igro »Sneguljčica« v režiji gdč. učiteljice Jcle Bckcrjove. Predstave so so. ucle- ležili tudi prijatelji mladino iz so- sednjih krajev, tako iz Konju: in Ti- nja. Igra se je ponovila 2:1. marca. Laško. Olepševalno in tujsko-pro- metno društvo v Laškem bo imelo svoj 41. redni občni zbor v četrtek 26. t. m. ob 20. v gostilniških prosto- rih hotela Tadina. Na dnevnern re- du je Citanje zapisnika zadnjega obenega zbora, poiočilo predsednika, poročila funkrijonarjev, sprememba pravil (ČI. 8.), volitev novega odbora, določitev treh članov v pripravljalni odbor za jesensko tujsko-pronietno razstavo v Ljubljani 1931, volitev 1 Člana za določitev komisije za revi- zijo tujskih sob in slußajno'sli. Petrovče. Sokolsko društvo Pe- trovče vprizori v sredo, 25. t. m. ob 15. v dvorani br. A. Vodenika Finž- garjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Pred igro se vrši uvodno prcdavanje o avtorju iu njegoveni delu. Kino Mestni kino Celje. V pondeljek 23. marca ob 20.30 se zaradi nenadnega odpoklica filma zadnjikrat predvaja veličastna zvočna drama »Sinji an- gel«. V glavni ulogi sloviti Emil Jan- nings. Prcdigra: zvočna enodejanka. — Torek 24., sreda (praznik) 25., če- trtek 26. in petek 27. marca: »Krč- marjevi hčerki«. Sijajna 100% zvoč- na komedija. V glavnih ulogali Henny Porten in Fritz Hampers. Predigra: Paramountova zvočna eno- dejanka in Foxov zvočni žurnal. Predstave: ob delavnikih ob ]>ol 0. zvečer, na praznik 25. marca ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupu]e in pro* dctjo devize in vailute. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici; Maribor, Soštanj Velika železna blagajna znamke „Theodor Wies & Comp.", kovčeg- gramofon z 12 ploSčami, stare gosli, har- monika, 2 pisalni mizi s predali iz trdeg i lesa, pisalni stroj znamke »Ideal«, električni motor s 5 konj. silami, kompletna električ- na naprava in žaga za žaganje drv, vse v prav dobrem stanju ter več vinskih so- dov se proda radi selitve po jako nizki ceni. Naslov v upravi. Pro da ses kompletno otro§ko perilo od rojstva do 2 let s celo krstno opravo in nova» vezena kuhinjska garnitura (8 kom). Naslov v upravi lista. Vsak petek razne sveže morske Ylb& (Ranjo), kava, čaj, rum, kuhano in svgžg maslo, banatska moka, pristna dalmatinska vina v steklenicah „Opolo" Din 9'—, „Ružica" Din 10.- , belo „Žutina*4 Din 11-— liter R. Mesfrov, trgovina z mešanim blagom, Celje, Za kresijo 6 Za pomlad in poletje smo 5GX*ižs»li cene radi prevelike zaloge blaga za 15%. Dobijo se izgotovljene obleke prvovrstne kvalitete kakor tudi po meri in sicer: moške obleke že od Din 230'— naprej, otroške obleke od 3-10 let öd Din 75 — do 130 —, fantovske obleke od 10-16 let od Din 150 — do 250 — Oglejte si zalogo. ^^ Nakup neprisiljen. Zicf^L Weiss Celje-Gabopje (nasproti Alestnega mlina) /Zh/?Lo/zoč/te /s/z/ce kakcr tudi voščilnc cvetlice, pokrajiuske brom in francoske dopisnice v veliki izbiri po nizkih cenah. Nadalje priporočamo: Krej) papir, svilen in barvan papir, peresa za rože, angelske glavc, zlatc zvezdc, evetje za rože, papirnate vreče za dišave in drugo. — Novosti pisemskega papirja v mapah. Knjigapna in veletrgovina s papipjem Goricar & Leskovsek, Celje, Kralja Petra cesta 7-9 Enodružinska hisa z lepim vrtom, novo zidana, se takoj proda. Vpraša naj se v Zavodni 101 pri ,,Skalni kleti". Lepo seno na prodaj v Žalcu, gostilna PekoSak. Samo se par dni se Vam nudi ugodna priložnost za nakup raznega blaga, kakor platna šifonov, platna za rjuhe, poplenov, Crepp de China, „folard svile 90 cm široke" Din 45'—, modnega b 1 aga za gospode pri tvrdki Brata Sumer, Celje Glavni trg štev. 8^ Oglašuiie i Kina vino z zejezom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna ,PH OHu1 Mr. Ph. Iwo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ul. Odrosli in otroci dclajo z velikim uspehom kuro za čiščenje in osveževanje krvi s Figo- lom. Figol se dobi v vsaki lekarni, po pošti ga pa poSilja proizvajalec: lekarra dr. Semelič, Dubrovnlk 2/32 Tri stekle- nice s poštnino 105 Din, 8 steklcnic 245 Din, 1 steklenica 40 Din. Dva vajenca za stavbno in strojno ključavničarstvo za tovarno se sprejmeta takoj Prednost imajo oni, ki so absolvirali najmanj dva razreda meščanske sole. Naslov v upravi lista. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki ze obstoja 64 let Celjska meslna iiranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pri kolodwot*u) Prihrankom rojakou u Ameriki, densrju nedo- letnih, ki ga vlagaio sodišča ter naložbam cerkuenega in ubfin- skega denarja posvela posebno pažnjo. H anilnica daje poso- iila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplafno Za hranilnc vlogc jamčl polcg ?ä m^U fctleO z vsem Prcttiožcnjcm prcmoženja hraiiilnice JC IllCdiU vCijC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove 7)obe« in Zvezno tfskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.