Štev. 90. mmtsiim V Ljubljani, v petek, dne 22. aprila 1910. es Velja po pošti: sa Sa oelo leto naprej . K 28'— ia pel leta » . » 13-— aa četrt » » , . 9*50 sa es meseo > . » 2*20 sa Renčijo oeleletn« • 29*— sa ostalo Inozemstvo > 35'-« s Vnpravništvn: == Zs oelo lete naprej . K 22*40 sa pol leta » . » n-20 ss četrt » » . » 5'60 sa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje aa dom 20 t, na mtsec.— iMnene Iter.tOr. MT Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. t/111. Rokopisi se ne vračaj«; nefrankirana pisma se ne ss sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. = > » » Leto XXXVIII. Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat......po 19 t sa dvakrat za trikrat . . . za več ko trikrat V reklamnih notloah stane j enostolpna garmondvrsta ! 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popa*. vsak dan, isvsemšl nedelja M praznike, ob S. uri popoMMb 19 10 9 » Političen list za slovenski narod. Bpravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. S. -wm — sprejema naročnino, inserato in reklamaoiie. = Upravnlškega telefona štev. 188. Današnja številka obsega 4 stran?. Državni zbor. Dunaj, 21. aprila 1910. Posojilo. Vlada dobi s silno lahkoto posojilo. Najprej je zahtevala dovoljenja, da sme najeti 182 milijonov, a vladne stranke so ji ponudile kar 220 milijonov. Ali ni to prijetno — za vlado? — Zadovoljen je finančni minister Bilinski, zadovoljno vladno časopisje, zakaj vladne stranke gredo vendar tako lepo skozi* drn in strn za vlado, ker se gre proti slovanski opoziciji. »Slovanska Jednota«. Veliko bolj kakor za usodo posojila se zanimlje politična javnost za dogodke v »Slovanski Jednoti« in v jugoslovanskih klubih. Vlada je bila osupnjena, ko je prišel pred tednom v javnost sklep »Slovenskega kluba«, s katerim se je predložilo »Zavezu južnih Slavena« tesnejšo organizacijo »Narodne zveze«. Tesnejša organizacija Jugoslovanov pomenja ojačenje njihovega vpliva v zbornici in v »Slovanski Jednoti«, kar pa vendar ni v interesu vlade, ki Slovanom, osobito Jugoslovanom nikakor ni naklonjena, in ki je vedno popolnoma pravilno računala na to, da dokler bode »Narodna zveza« tako rahlo zvezana, kakor je bila doslej, ne bo »Slovanska Jednota« nikdar tako močna, kakor bi bila lahko, ako bi bila »Narodna zveza« odločilen faktor v »Slovanski Jednoti«. Vsekako kaže, da se fuzija obeh klubov izvrši. »Slovanska Jednota« je imela te dni vsak dan seje. Saj je čisto naravno, da se v »Jednoti« pogovore, kako bode »Jednota« postopala v posameznih vprašanjih v zbornici in v odsekih in da se narede načrti za bližnjo bodočnost. Jasno je, da v taki organizaciji, kakor je »Slovanska Jednota«, kjer so združene stranke tako različnih nazi-ranj, ni lahko delati politike, ki bi bila vsem všeč, in da pride v seji take organizacije lahko do kakih rekriminacij, ki komu niso ljube, ki so pa dostikrat potrebne. In tako je bilo tudi sedaj. In dasi so take stvari zaupne, je vendar prišlo to in ono v časopisje, ker se po-vsodi dobe osebe, ki so tu in tam in-diskretne, da ne rečemo hujšega. — In to časopisje, v katerem se zrcali tako pogosto mnenje vladnih krogov, je bilo zadovoljno in škodoželjno in je še z orijentalsko domišljijo slikalo o »Zer-fabrenheit in der Slavischen Union«. — Ali ni to lepo? Pa je tudi res? — V »Jednoti« je bilo vendar potreba pogovoriti se. In če je tu zastopnik »Slovenskega kluba« poudarjal, da je bila dosedanja taktika »Slovanske Jednote« zgrešena in da je treba poslej drugače postopati proti vladi, kakor doslej in da se ji na ta način nikdar ne pride do živega, je to vendar prav, da stranke, ki morajo skupno in jednotno postopati proti sovražni vladi, spoznajo svojo slabost in jo popravijo. Ne varajmo se in ne mislimo, da bi bilo za nas in naš narod kaj bolje, ako se vrže kak minister in sede na njegovo mesto kaka oseba, ki nam je sedaj po mišljenju bližja, a sedanji sistem vladanja, ki nam je skozi in skozi sovražen, pa bi ostal. Prav je, da so v »Jednoti« spoznali svoje grehe, svojo slabost. »Slovanska Jednota« mora nastopiti nova pota. Krepkejše in bolj smotreno mora poslej zasledovati cilj slovanskih strank. Mi smo uverjeni, da je veselje vladnih krogov prezgodnje. Krepkejša bo »Slovanska Jednota«, kakor je bila. Napake in zmote se morajo popraviti. V seji načelnikov se je sklenilo, da bo razprava o posojilu končana če mogoče jutri, a gotovo pa v soboto. Prihodnji teden ne bo plenarnih sej zaradi Velike noči pravoslavnih, a 6. maja bo zborovala zopet zbornica. A seje bodo pa imeli proračunski, finančni in socialni odsek. Italijanska fakulteta zopet straši. Po prvem branju so predlogo spravili v proračunski odsek, a baron M a 1 f a 11 i je v seji načelnikov predlagal, da se odkaže naučnemu odseku. Temu predlogu se je uprl dr. Šusteršič. Posredovati je hotel socialni demokrat S e i tz, a sklenilo se ni ničesar. Razprava o posojilu. Uvel jo je poročevalec finančnega odseka, znani fiskalist poslanec S t e i n w e n d e r. Seveda se je potegoval za nove davke. Povedal je pa le tudi nekaj bridkih tistim Nemcem, ki se bahajo, češ, da le oni plačujejo največ davkov in rekel, da so tudi Čehi in Poljaki bogati. Za njim so govorili Hrasky, Schopfer, Mo-dracfek, dr. Šilinger, Seitz, Sternberg, Bilinski in Gross. Bilinski je polemiziral z »Neue Fr. Presse« in povedal, da je že deset ali dvanajst let pri Morico-vem listu slabo zapisan in da lista ne more pohvaliti. Seveda se je potegoval za nove dolgove in povedal, da se v vojaški upravi ne sme varčevati. Povedal je tudi nekaj precej krepkih Rotšildovi skupini, ki je jezna nanj, ker ji noče poveriti kupčije za razprodajo zadolžnic nameravanega dolga. — Po »fiskalni« razpravi je nadaljevala zbornica razpravo o nujnem predlogu z ozirom na dalmatinske železnice. Govoril je poslanec Vukovič. Afera Wolf-Sternberg. Wolf se pritožuje, ker ga je Sternberg opsoval. -Predsednik Pattai izjavi, da je že podpredsednik Conci zato uko-ril Sternberga. Po poslovniku se pa »poziv k redu« lahko tako poostri, da se po sklepu zbornice »poziv k redu« zabeleži v uradni zapisnik. Wolf se zadovoljuje s predsednikovim predlogom, nakar uvede Pattai glasovanje z besedami: »Sodim, da pritrdi predlogu vsa zbornica.« Člani »Slovanske Unije« zapuste razven ene stranke zbornico. Pattaijev predlog se nato odobri. Iz seje klubovih načelnikov. Opoldne se je vršila seja klubovih načelnikov. Predsednik je predlagal, naj Li zborovali odseki, prva plenarna seja naj bi bila 6. maja. Binkoštne počitnice naj trajajo 4 dni. Proračun mora biti popolnoma rešen v prvi polovici leta. Vsi govorniki in Bienerth so podpirali ta predlog. Zbornični predsednik skliče odsekove načelnike, da se posvetujejo o razdelitvi odsekovih sej. Mal-fatti je urgiral rešitev vprašanja italijanske fakultete. Italijanska pravna fakulteta se bo razpravljala najbrže v učnem odseku, kar je izprožil Seitz in za kar se je izjavil tudi Bienerth. Iz odsekov. Zborovala sta brambeni in narod-dno-gospodarski odsek. Zborovala je tudi narodno-gospodarska gosposko-zbornična komisija. Dr. Krek med beneškimi Slovenci. Dr. Krek je v »Domoljubu« priobčil naslednji zanimiv članek: Po laških liberalnih listih me trgajo. Ta reč bi pač ne bila sama na sebi toliko vredna, da bi jo vlačil na dan v »Domoljubu«. Zabavljanja in napadov po časopisju sem že preveč vajen, da bi se mi sploh vredno zdelo kaj misliti na to. Topot pa vendar le ne bo škodilo, če stojiim pred slovensko ljudstvo, seveda ne za to, da bi potreboval za svojo občutljivost kakega mazila, marveč samo s tem namenom, da na temelju svojih izkušenj pojasnim nekaj važnih resnic. Od Krmina do rezijansko doline prebiva na laški meji nad 40,000 Slovencev, pocltožiukov laškega kralja. Njihove prijazne vasice pokrivajo vse obmejne griče in se raztezajo nekoliko že v prostrano furlansko planjavo. Sredi ljubkih hribov stoji ponosni Mata-jur, kjer so v začetku sedanjega, stoletje postavili kapelico in velik križ v skalna tla ,trdna, kakor njihovo versko prepričanje. Do Napoleonovih časov so bili pod Benečijo. Benečanom so čuvali mejo in zato so bili prosti davkov. Po kratkem Napoleonovem gospodarstvu so prišli pod Avstrijo. L. 1866 je nesrečna vojska na Češkem zdrobila našo moč na Severnem Laškem. Beneški Slovenci so imeli pravico sami izbrati, kam hočejo. Pri splošnem ljudskem glasovanju sta se glasila dva glasova za Avstrijo, vsi drugi za Italijo. Avstrijska vlada je v dobrem polstoletju svojega gospod-stva dobila cela dva privrženca. Najboljši dokaz za njeno modrost menda to ni. Beneški Slovenci so pač hoteli pokazati, da jih ni volja biti za podnožje tujemu, nemškemu uradništvu, ki je naši državi sploh prizadelo neizrekljivo hudega. Zdaj so pod Lahom. Uradi so pač laški, ravno tako vse šole, toda kakega nasilnega potujčevanja po vzorcih nemških narodnih svetov in takozvanih obrambnih društev, ki imajo pri avstrijskih vladah še vedno precej moči, pa ni med beneškimi Slovenci. Obranili so si svojo lepo domačo govorico, ki jo s ponosom imenujejo slovensko. Gospodarsko so pa zanemarjeni. Za živinorejo je njih domovina kakor ustvarjena; tudi sadjarstvo in vinarstvo se more uspešno razvijati. A kaj ko nimajo nobene posojilnice, nobene mlekarne. Samo v Št. Lenartu so lani osnovali konsumno društvo, ki ima zdaj krog 80 članov in se lepo razvija. V prostorni šolski sobi tega kraja sem z dovoljenjem županstva velikonočni ponedeljek mnogobrojnim možem govoril o gospodarskem združevali ju.Čujem, da jim je bilo všeč, in da kmalu začne prva" Rajf-ajznovka, ki sem jih jim posebno priporočal, svoje poslovanje. Upam, da bo dobila kmalu po drugih slovenskih župnijah svoje sestrice. Vzorna, požrtvovalna duhovščina skrbi edina za ta-mošnje zapuščeno ljudstvo. Zadružništvo požene brez dvojbe z njeno pomočjo tudi glede na živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo krepke korenine v beneški Sloveniji. Zdaj pa to, kar mi je potisnilo pero v roko. Edini, ki je pri Sv. Lenartu s strupenimi dopisi poizkušal nahujskati javnost proti začetemu gospodarskemu delu, ni Lah, ni kak karabinier, kak uradnik, marveč domačin Slovenec, ki si je z oderuštvom v kratkem čaku pridobil ogromno premoženje. On kriči po listih, da se mora v laškem državnem zboru v Rimu interpelirati, kako je mogoče dovoliti, da avstrijski poslanec na Laškem v šoli govori. Laški katoliški časopis v Vidmu je pa zelo pošteno in pravično zavrnil njegove napade, češ, če smejo Lahi govoriti v Avstriji in po drugih državah, sme pač tudi o gospodarskih rečeh Avstrijec na Laškem. Stara povest. Domačin oderuh je ljudstvu bolj nasproten, nego pošten tujec. To smo izkušali doma;to se jc pokazalo tudi na Laškem. Oderuhom boj je prva in poglavitna narodna dolžnost. Ko sem šel pred dvanajstimi leti za mesec dni med vestfalske in poren-ske rojake in sem jiii z velikim trudom zbiral v cerkvi, in kjer jc bilo mogoče tudi izven cerkve, so me napadli osebno tudi le rojaki, socialno-demokraški delavci, ki so obenem kol. plačani vohuni pruske vlade lagali o mojem delu. Pruska gosposka, ki so jo obenem hujskali naši Nemci, me je lo pustila v miru. Rojak socialni demokrat jo pa s surovini sovraštvom preganjal domačina. To sem hotel povedati. Slovenski oderuh na Laškem, ki mu seveda laški liberalci pomagajo v lažnjivem zabavljanju in slovenski socialni demokrat-je z \csli"aiskega sp.adajo v ouo vrsto. Prvega vodi strast pohlepa, te je vodilo sovraštvo do črne suknje. Naukov nj treba o tem, ker samo dovolj glasno go< vori, kje ima svoje sovražnike vsak, kdor se drzne brez strahu na delo za ljudski blagor. Cesar Franc Jože! se odpove prestolu? Belgrajska »Politika« prinaša sen* zacionalno vest, da se namerava odpo-vedati cesar Franc Josip prestolu na korist prestolonasledniku Francu Ferdinandu. — Zagrebški listi pa so dobili od svojih dopisnikov na Dunaju poročilo, da je bilo pretekle dni odrejeno v dunajski in budimpeštanski denarni kovnici, da se začno takoj kovati denarji s sliko prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Na teh novcih bo letnica 1911. Iz tega bi se dalo sklepati, da se bo naš cesar kmalu odrekel prestolu. Bržkone se bo to zgodilo koncem leta po sestanku nemškega cesarja Viljema in našega cesarja. Dnevne novice. + Žalostno poglavje o trializma. M »Neues Wiener Tagblattu« z dne 21. t. m. čitamo pod napisom: »Die Kaiser« reise nach Bosnien« (Cesarjevo poto« vanje v Bosno) na uvodnem mestu čla* nek, ki ga je spisal dvorni svetnik dr. Ploj. člankar naglaša, kako da je prav, ker obišče naš vladar Bosno in Herce-i govino. Sicer so poročila o namerava« nem cesarjevem obisku Bosne in Hercegovine že uradno dementirana. v, tem, da bi avstrijska misel v anektira-nih deželah le pridobila, če bi jih obiskal sivolasi naš vladar, se popolnoma strinjamo z dvornim svetnikom dr. Plojem. Ne moremo se pa nikakor strinjati s tistimi člankarjevimi izvajanji, ki se tičejo trializma, o katerem sodi dr. Ploj tako-le: »Ich vermag einst-\veilen nicht an einen Trialismus zu glauben, der im Wege einer mehr oder minder gewaltsamen Anderung des Dualismus an die Stelle des letzteren treten wiirde, wohl aber halte ich eine friedliche Evolution in der Art fur moglich, dal) sich iiber alle Stidslaven unserer Monarchie das Band einer gleich hochstehender Kultur, einer gleich kraftigen und machtigen wirt-schaftlichen Entwicklung breitet. — Slovensko to slove: »Ne morem zdaj še verovati na tak trializem, ki bi potom večje ali manjše nasilne izpremembe dualizma stopil na njegovo mesto, pač pa sodim, da je mogoč miren razvoj in sicer tako, da bo razširjala vez enotno visoka kultura, enotno krepak in mogočen gospodarski razvoj.« — Ta članek, odkrito, zelo obžalujemo. OdkajR sta. se narodno probudila hrvaški in slovenski narod, so tako slovenski kakor hrvaški domoljubi želeli in odkritoi naglašali, tla naj tvorita Slovenec iu Hrvat v okrilju habsburške monarhije močno samosvojo upravno celoto. To so želeli in na to delali llirci in drugi najboljši jugoslovanski sinovi. Združena Slovenija, združeni Slovenci in Hrvati, to so vse stvari, za kar so nastopali veliki jugoslovanski pisatelji, prvobori-telji in probuditelji narodne zavesti med Jugoslovani, zato so nastopali naj-razboritejši jugoslovanski politiki. Cela pametni Nemci zadnje čase sem večkrat naglašajo, da je trializem državna jiolreščina. Za trializem se je osobito zolo vnema t veliki avstrijski domoljub, odločen Nemec, rajni ustanovitelj in voditelj mogočne avstrijske krščanske stranke dr. Lueger. Obžalujemo dr. Plo-jev članek timbolj, ker pride kakor nalašč tistim najzagrizenejšim nemškim nacionalcem prav, ki se edini modi nemškimi strankami strupeno bore proti željam in idealom že mrtvih pro-bujevaicev uaroaue zavesti med Jug