Jena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 143 Maribor, sobota, 22. oktobra 1927 » JUTRA « $shaj* razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Ro*« pri poStoMi č»k. *w. v LjeW}a»l H. M.4O0 Vs!'a ssee*®*«, proj»m»« v vprmt ^ p* poM » Dw, _ki naj bi ga tvorili radičevci, sarno-K“°jni demokrati, zemljoradniki in pri* 8taši Ljube Davidovica, je postalo že zrelo. Program za skupno delovanje je sestavljen in potrebuje samo še odobrile strankinih načelnikov. Danes popoldne se je vršil skupni gestam e k Liube Davidovica s Svetozar-□em Pribičevičem, Stjepanom Radičem in *°po Jovanovičem, in je bil pri tej priliki izročen Liubj Davidoviču pismen osnu-b>k za ustanovitev Parlamentarne r unije. Pismo ugotavlja uvodoma, da so plenarne seje skupščine in verifikacijska debata dokazale, da gospodarita v naši ^ržavj nasilie in brezpravnost Volitve D. septembra so pokazale, da stremi n®rod po perijodi mirnega zakonodajnega dela in so zato stranke demokra* Cije dobile pr} volitvah tudi večino. Iz tega pa izhaja tudi potreba, da preide uprava države v roke onih s upin, ki so odnesje na volitvah U. septembra morallčno zmago, ker so edino te stranke poklicane, da uvedejo red in zakonitost v deželo. Pismo ugotavlja dalje, da so poslanci SDS, zmljoradniki in Radičeve stranke v dolgih razpravah razmotrivali u-prašanje ustanovitve demokratskega blo ka ali Parlamentarne unije in se končno v splošnem' presojanju sedanjega položaja kakor tudi glede potrebnih reform popolnoma zedinili. Zato streme imeno vane stranke po koncentraciji sil na tej podlagi in sicer po ustanovitvi Ljuba, ki naj bi se formiral še pred 25. oktobrom, da more nastopiti demokracija pri volitvah parlamentarnih odborov že združena. Pismo zaključuje s pozivom, da naj Demokratska Zajednica zavzame zato čimprej svoje stališče k temu projektu, da se omogoči tehnična izvedba nove formacije. Pismo so podpisali Svetozar Pribiče-vič, Stjepan Radič in Joca Jovanovič. Ljuba DavidovJč je sprejel to pismo z velikim veseljem in je izjavil, da se bo potrudil, da pismo čimprej predloži demokratskemu klubu. Pred novimi dinastičnimi za* pletliali na Rumunskem Energičen nastop ministrskega predsednika proti kra- L.TICI-VDOVI. — BRATIANU GROZI. DA PROKLAMIRA REPUBLIKO BUKAREŠT, 22. oktobra. Ako ne karajo znamenja, čakajo Rumunijo zopet težki dinastični zapletljaji. Pred kratkim je odpotovala v Pariz depu-tacija narodne seljačke stranke, da Pregovori bivšega prestolonaslednika Karla, da se pod gotovimi pogoji vrne v domovino- Med vlado in gerentskim svetom Zavednemu obrtništvu mariborske oblasti I Zveze obrtnih zadrug Slovenije so Pii ponudile posilstvo obrtniške liste za volitve v zbornico TOI in kot podpredsednika mariborske zveze me je Rezala dožnost, da sprejmem to kandidaturo ter da se v realizacijo tega oklepa poslužim pravice v smislu ured “e za volitve v zbornico. Z vlogo od 30. septembra sem se obrnil na volilni odbor dokazujoč, da poleg svoje vinske obrti izvršujem še dva majhna obrta ter plačujem pridobninski davek- Volilni odbor je pa zahteval v dopolnilo potrdilo, da li tudi dejansko izvršujem te obrti. Dopolnilo sem volilnemu odboru v reklamacijskem roku pravočasno predložil ter izpolnil vse zakonite pogoje. V moje veliko začudenje je pa volilni odbor vse odklonil z motivacijo, da sem izvrševanje obrti sicer dokazal, a da manjka dokaz najmanj enoletnega izvrševanja, dasiravno ie' bilo j Molilnemu odboru iz davčnih pot’- m ^brtovnic iz leta 1907. razvidno, da l ^vršuicm svofe obrti žq 20 let. je precej napeto razmerje. JKo je kraljica Marija izrazila ^ministrskemu predsedniku Bratianu željo, da hoče potovati v Pariz, da pregovori svojega sina za povratek v domovino, ji je Bratianu dobesedno rekel: »Ako me boste še dalje nadlegovali s svojimi rodbinskimi zadevami, potem bom kratkomalo proklamiral republiko!« Proti temu krivičnemu postopanju sem se pritožil na ministrstvo za trgovino in industrijo, obrtništvo pa pozivam, naj v znak solidarnosti enotno glasuje za listo našega kandidata Ivana Rebeka, ključavničarja v Ljubljani, ter pazi. da glasovnice ne pridejo v neprave roke. V boj proti krivicam in proti vmešavanju političnih skupin v strokovne zadeve! Središče, 22. oktobra 1927. Jakob Zadravec. Londonski turnir. V četrtek so bile odigrane viseče partije in je Vidmar porazil Buerger-ja, Yatcs pa je izgubil proti Bogoljubovi! in Tartakowerju. Končno stanje po Vin. kolu je sedaj sledeče: dr. Tartakower 6 in pol, dr. Vidmar 5 in pol. ‘Marschall in Ni-emcovič 5, Bogoljubov in Reti 4 in pol. Winter 4. Colle 3 in pol, Thomas 3. Buerger 2 in pol, Yates in Fairhurst 1 in pol.._______ ' .' Kavarna »JADRAN'1! V soboto nedeljo |COfflC©» I Uvedba avtobusnega prometa v mestu ZA ENKRAT PROMET SAMO NA DVEH PROGAH, RAZŠIRI PA SE V KRATKEM. — ENODINARSKI TARIF ZA KILOMETER. — MESTNI AVTOBUS ZA GLEDALIŠKE ABONENTE IZ PROVINCE. — NOV VOZNI RED AVTOPROGE MARIBOR—CELJE. Maribor, 22. oktobra. V petek prične dolgo in težko pričakovani avtobusni promet in sicer se bo nepretrgoma vozilo od šestih zjutraj do osmih zvečer-Začetkoma bodo vozili vozovi samo na dveh progah: glavni kolodvor—Glavni trg—Kadetnica in od Glavnega trga na Pobrežje s posebnim ozirom na velik promet sedaj ob Vseh svetih. Takoj, ko bodo drugi vozovi izgotovljeni, se bo promet razširil tudi na progo Melje—Glav. trg—Studenci, oziroma Koroška cesta. To bo najbrž že 1. novembra, odvisno je pa od izgotovitve vozov* Postajališča bodo glavna in postrdii ska. Vozovi se bodo ustavljali normalno na glavnih, po potrebi pa na postranskih postajališčih. Za postajališča so že danes začeli postavljati droge z napisnimi ploščami od Pobrežja do Glavnega trga. Pri določevanju cen se je oziralo na enodinarski tarif za kilometer Od ene do treh postaj — na primer od Glavnega trga do glavnega kolodvora — bo stala vožnja 1 Dinar, 4—5 postaj 2 Din. 6—8 postaj 3 Din, 9—10 postaj 4 Din. preko 10 postaj n. pr. iz Melja na Pobrežje, pa 5 dinarjev. Avtobusni promet razpolaga za enkrat z dvema vozovoma Cheurolet in z enim malim Renaultom. V kratkem bo izgotovljen tretji Cheurolet in po tem ostane Renault za rezervo. i * Obiskovalci gledališča iz Slov. Bistrice, Polskave, Frama itd. so prosili, da se uredi promet enega mestnega avtobusa tako, da se bodo zvečer lahko vozili v gledališče in nazaj. V Slov- Bistrici se je javilo okrog 40, iz drugih krajev pa 20 gledaliških abonentov in reflektantov na vožnjo. Mestni svet uvede zaželjen promet ter bo stala vožnja iz Maribora v Slov. Bistrico in nazaj 30 Din. — • Upoštevajoč izkušnje, ki jih je doMo mestno avtobusno podjetje tekom večmesečnega obratovanja ie sklenil mestni svet, s 1. novembrom nekoliko spre meniti vozni red mestnih avtobusov na progi Maribor—Celje. Ukine se dosedanja nerentabilna vožnja drugega Chevrolet avtobusa na progi Bistrica—Konjice —Celje in se uvede opoldanska zvem iz Maribora do Konjic in Celja. V soboto in nedeljo zvečer pa pojde avto mesto do Bistrice skozi do Celia. i, • Slaba cesta med Zg. Polskavo hi Bistrico. Avtomobilisti se pritožujejo nad cesto med Zg. Polskavo in Bistrico, zlasti nad klancem ter apelirajo na dr« žavno oblast, naj se za njo pobriga, ker je gramoza že jako nujno potrebna. — Vorašanie voine odškodnine Primorcem in Korošcem Po okupaciji Primorske po Italiji so bili premnogi Slovenci in Hrvata prisiljeni, da zapuste svojo rodno zemljo in večina teh nesrečnikov se je naselila v Jugoslaviji, kier so si pridobili državljanstvo. Med nitmi je okoli 1.500 družin, ki so imele evoje domovanje v operacii-ski coni gordške fronte, kjer jim ie bilo uničeno vse imetje. Rešili so iz svetovnega požara golo življenje. Slična usoda zadela tudi mnoge naše Korošce o priliki znanih bojev med avstrijskimi in jugoslovanskimi četami. Ti vojni oškodovanci so večinoma si5 tomašni sloji, tako mali obrtniki, delavni in privatni ali državni nameščenci. S Pridobitvijo našega državljanstva so izgubili pravico do vojne odškodnine v svoji prejšnji državi. V skrajni bedi so s© obrnili z dokumentiranimi prošnjami 11 a našo vlado, da bi hm priznala pravico do odškodnine in jim škodo povtrai-X toda doslej so ostali ti koraki brez* uspešni, kaiti po sedaj veljavnem zakonu imajo pravico do odškodnine samo oškodovanci fe Srbije in Črne,gor e. Potrebna ie torej izpremenjtev tega zakona in Šele potem! bi se mogle vzleti te prošnje v pretres. V svrho uspešnejše akcije za Tešenie lega važnega vprašanja se. jo osnoval v VLaribom »Odbor vojnih oškodovancev«, ti zastopa vse oškodovance. Odbor je sestavil že mnogo spomenic in prošeni tor jih poslal vsem strankam in vsem u-glednim in vplivnim osebam v državi. Uspeh akciie obstoja v tem, da je dospe- la od merodajne strani obljuba, da se mora smatrati zadeva kot nujna in da je treba najti pot do ugodne rešitve. Pozitivnega uspeha pa doslej še ni in po* moč tem nesrečnikom postaja od dne do dne nujnejša. Pravična in hitra rešitev tega vprašanja je stvar humanitete in socijatae pravičnosti. Za to ureditev bi tudi finančne žrtve države ne bile velike, a z izplačilom bi se rešile propada in bede vse te ubefce družine. Ta mala žrtev bi donesla državi velike moralne koristi, ker bi povzdignila njen ugled in vero v pravičnost. Vojni oškodovana, Id so zvesti in udani svoji novi domovini, žive danes v nepopisno žalostnih razmerah. Mnogi nimajo ne obleke ne naj po* trebnejše opreme in žive iz roke v usta ter z žalostjo gledajo, kako jim' gine de-ca, ki ie ne morejo niti zadostno pre* hiramitj in obleci. Zato apeliramo na vlado in na Narodno skupščino, da se jih usmili in končno reši to vprašanje. Železničarjem vpokojencem! V svrho prolongacije se imajo oddati legitimacije kakor običajno pri najbližji železniški postaji (ne kurilnici ali progovni sekciji itd.) do najkasneje 3. novembra. Pri oddaji je napovedati, ali nakazuje pokojnino direkcija ali ministrstvo financ (pokazati odrezke), in če se kdo peča s trgovino in ima protokolirano firmo. Za provizijoniste, rentnike in miloščinar-je, ki pridejo pozneje na vrsto, bo razglašeno pravočasno. Maribor, 22. oktobra. Maribor — žarišče šolske reforme! ;To novico je naša. javnost sprejela s skepso, češ, že zopet nepotrebno gibanje nemirnih duhov. Ia vendar je agilni mariborski »Pdagoška krožek« s priredit vj j o, kakšnih š© pri nas ni bilo, v polni metrj uspel. V drugih kulturnih državah so se po» idrobne pedagoške razprave pričele že v prevratni dobi, ko je povsod vreto in kipelo: preostala generacija ie Prelomila z okostenelo preteklostjo tudi v prosveti. Pri nas se je žal to zamudilo, vse javno nehanje in delovanje ie bilo usmerjeno drugam; posamezniki, ki so se Zavzemali za šolsko preorijeniacijo, so bili proglašeni za prenapete čudake, ki ne znajo upoštevati paših domačih razmer. ]n tako je ostalo dolgo vse na mrtvi točki. Le nezadovoljneži so se zbirali v posebnem krožku, ki je že pred 6. leti pričel z intenzivnim delom v smislu stremljenj novo šole, ki težišče šolskega idela ptnetmakne od pouka ua vzgojo, od učitelja na učenca s sodelovanje'" vseh čutil v svrho razvoja vseh p’ in duševnih sil. Ni čuda. da je tudi pri nas sčasoma •zrasla te;lija. po novj vzgoji, baš iz do Imačib razmer, ki v kulturnem oziru morajo prelomiti s staro tradicijo, če hočemo korakati z duhom časa! Normalen Tazvoi se ne da zadržati, doživljanje notranje potrebe po novih potih zahteva borbo, ki naj dovede do svobodnega razmaha stremljenj novo šole: osvobodi tev otroka, razvoj v skladu z današnjo idobo — iz življenja za življenjih! V to smer je krepila trk'|ievna raz-,prava, ki io je organiziral mariborskr »Pedagoški krožek« skupno z odsekom tpoverjeništva UJU za, reformo šole veliki kazinski dvorani dne 15., 16. in d7. joktobra- Prvi dan se je zbralo 120 učiteljev in učiteljic iz obeh mariborskih srezov, da se pod predsedst. g. Šijanca, šol. upravitelja v Razvanju, korporativno udeležijo razprave, ki je trajala ves dan. Glavno zborovanje se ie vrgilo nedeljo, 17. oktobra pod predsedstvom znanega šolskega reformatorja prof. dr. ilgeča in je bilo obiskano po 150 udele Ženih iz vse Slovenije. Zastopani uiso bili zgolj učitelji, ampak tudi profesor j j n starši šolske mladine. Tretji dau je bila prireditev namenjena maribor skemu učiteljstvu, ki ie pod predsed' stvom g. upravitelja Skale polnoštevilno sodelovalo. Tako ie čez 300 učiteljev in učiteljic iz vse Slovenijo obiskalo to ve-lovažno prireditev, ki bo tvorilo mogočen temelj za nadaljnje dfto v razvoju Eašega naroda. ZinaČilno je, da je za razpravo pokazala razumevanje tudi prosvetna oblast ki je bi la zastopana po inšpektorju gosp. d r.^ Kotniku in po obl. nadzorniku gosp. Vrščaju. V soboto jo poseljl prireditev tudi znani pedagog prof. dr. Turič iz Zagreba. Že prvi dan je bila prirejena za mariborske učitoljiščnike in učitcljišč-fnic® psebna razprava, kater sta se udeležila, tudi oba gg. ravnatelja s pro-zadnjj dau pa samostansko učiteljišče šolskih sester, ki so se speci jcl-no zanimale Ju spontano odobravale m‘otv pokret. Tako je nad 200 glav učiteljskega naraščaja, imelo priliko spoznati nove probleme delovne šole. ^apimiva je bila razstava, enoletnega dela in iskanja novih poti v smeri delov rm šde na osnovni šoli v Studencih (učitelj /g. Vrane). Razstava je bila razvrščena po učnih enotah, kar še v Mariboru »nismo videli. V vsaki enoti so Dih risarski, lepilni, glinasti in karto-nažni izdelki, ki so na podlagi učenčevih »Delovnif, knjig« izborno ponazorili kolektivno delo dečkov v smislu načela »Delovna Sola** v Mariboru RAZPRAVA »PEDAGOŠKEGA KROŽKA« 15.—17. OKTOBRA. — VELIKA UDELEŽBA. — OBLAST ZASTOPANA! — OBISK VSEH UČITELJIŠČ- — ZANIMIVA RAZSTAVA IN REFERATI. — REFORMA OSNOVNE ŠOLE. — PO GLED V BODOČNOST. ktncertracile, kjjea* je vse delo v zvezi z gotovo »delovno skupino«. Učenci so imeli celo svoj razredni list »Studenček«, kar dokazuje posebno spretnost; dečkov, ki se vzgajajo po načelih delovne šole in ie to bil prveletni poizkus takega dela, ki ni ostalo brez uspehov. Razstava je brez teoriziranja pokazala razvoj v praksi, da so se znašli tudi starši in se lahko informirali o stremljenjih nove šole-Socijalne, gospodarske in kulturne prilike v hribovski vasi na Remšniku je tolmačil g. upravitelj Jurančič. Izredne razmere v kraju so samoumevno vzbudile potrebo po novem duhu, novi vsebi ni in po novi obiki celoti* vzgoje, ki na bo temelj za nadal.kii razvoj naroda in človeštva. G. Jurančič je razstavil jamskega medveda, ki ga je odkril baš vslec udejstvovanja na polju spoznavanja kul ture in je s tem odkritjem zaslužil vse stransko priznanje in pohvalo. Proučevanje sociialnih vplivov na razvoj otroka, v industrijskih Prevaljah ie na podlagi preglednih tabel pojasnjeval g. upravitelj Doberšek, ki je razkri strahovne ugotovitve za bodočnost na šega naroda: naša madjna propada telesno in duševno-Tudi drugi referenti so iznesli mnogo novih misli; poročali so o svojem delu v smislu novih načel, sklepali glede bodo Crj.a dela, spoznavali so medsebojna na ziranja, zahtevali svobodno razvijanje vsi so si bi|i edini v tem, da so občutili že davno anahronizem stare šole ‘li do živeli potrebo preorijentacije. Kot sve. tovaiec in vodnik je stal vsem ob stran starosta obl. nadzornik v p. g. Senkovii ki še z mladeniško čilostjo sodelujte pri graditvi nove šole. Pogled v bodočnost je jasen! Armada borcev je na pohodu, stare obliko i.uzi ranja, mišljenja in čustvovanja padajo, vstajajo pa ideje nove šole za vzgojo prihodnje, boljše generacije. V tem zna menju prednjači naš Maribor, ki je po stal pra,vo žarišče novje šolo! Mariborski in Zasedanje mariborske oblastne skupščine V soboto, dne 5- novembra se sestanejo vse oblastne skupščine v državi na redno zasedanje. Dnevni red za razpravljanje mariborske oblastne skupščine trenutno še ni določen. — Zima se bliia Jesenski vetrovi so oskubili listo-vce, le ponosni bori in vitke smreke dostojanstveno kljubujejo s temnim zelenjem. Hladni, deževni dnevi minulega tedna so temeljito izpremenili 'ice narave, ki mirno pričakuje novih občutnejših izprememb. Po snegu diši. V ozračju je čutiti, da sc hitrih korakov bliža zima, ki .nudi preskrbljenemu človeku novih užitkov, novih čarov in svojevrstne zabave. Sneg in ed bosta zagospodovala nad pokrajino, kakor hitro se bo znižala temperatura s hlapi nasičenega ozračja. Lani je zapadel prvi sneg 26. oktobra in trdovratno kljuboval vplivom bližnjega juga. V vseh zimskih mesecih je z debelo plastjo kril premrzlo naravo in šele v marcu skopnel. Zapadel je še večkrat- Poslednjič 17. aprila, tako da smo imeli pravo zimo cc-[o polletje- Klimatske ugodnosti našega mesta sicer ne dopuščajo, da bi zavladala sibirska zima, toda temperatura vendar dovelj dolgo vztraja pod ničlo. Poleg otoka Hvara, ki ima najugodnejše klimatske prilike, se Maribor kot celinsko mesto odlikuje po najnižji amplitudi — razmerju med na j večjim mrazom in najhujšo vroči no, kar mu je v prvi vrsti pridobilo laskav priimek »štajerski Meran«. Kako zimo bo »štajerski Meran« ime! letos, je težko prorokovati, vsekakor pa se nam obeta dovelj padavin, torej vlažna zima, katere neprijetnosti bo parirala samo nizka temperatura. kakršno je po vseh znakih tudi pričakovati. Občinski svet mariborski. Občinski svet mariborski fina dne 28. oktobra redno sejo. Na dnevnem redu so med drugim sledeče važne stvari: Ustanovitev mestne zastavljalnice, odpoved igrišča športnemu društvo' »Ra* pid«, otvoritev čitalnice Studijske knjižnice v sedanjih prostorih uradniške menze, kanalizacija meljskega predmestja, izmenjava zračnega hladilnika v stari hladilniči mestne klavnice, preurc-[ Irtov Hofmauovc tovarne v enajst enosobnih stanovanj, dodelitev stanovanj v novih občinskih hišah, zvišanje prora* eunskili postavk, nabava dveh novih avtomobilov, prošnja. Zadruge gostilničarjev za prispevek za oadaljev. šolo, prošnja L.iudsko knjižnice za nakup Slomškove slike, prošnji Narodne galerije in Jug. Matice za subvencijo, računski skic* pi in bilance mestne občine za leto 1926, nabavo osebnega avtomobila za mestno električno podjetje, prošnja, Obrtne zadruge mesarjev za nove sejme, promet na Koroški cesti itd.____ S seje mestnega sveta. Na včerajšnji seji mestnega sveta mariborskega je bilo sklenjeno med drugim: Gradbenemu podjetiu inž. Dukič in dr. se oddajo dela za tlakovanje trota* arja z bazaltoidom v Vrtni in Smeta.no-v i ulici prj vili ge Zupančič ter pri Nassimbeniju in pa v Tafteubachovi u- liei pri hiši Herička. — Borza dela dobi drugo polovico Ietošnjiega prispevka v znesku 200.000 Din. Tlakovanje Smetanove ulice. Mestni svet mriborski ie ua svoji sino* eni seji sklenil, da se bo za tlakovanje pred novimi hišami v- Smetanovi uli* ci uporabil mesto asfalta, bazaltoid, kj ic nekoliko trdnejši in tudi ceuejši kakor asfajt. ___ Svetlobni reklamni stolp postavi nasproti Velike kavarne na Glav nem Trgu neka ljubljanska tvrdka. —- Z reklamacijami voliluih imenikov za občinske volitve v .Mariboru so 'moli tokrat, kakor smo poročali, obilo posla na magistratu. Judi zglaševahii ura.d na policiji jo ime) polne roke dela. Izveu u* radnih potrdil pri rednem popravljanju imenikov je izdal imenovani urad na zahtevo strank nič manj kakor 843 potrdil. Ko pregleda sedaj tekom kakega tedna nadrejeno oblastvo popravljene volilne imenike in jih potrdi, prione teči po razpoležitvj pravnomočnih imenikov desetdnevni rok, tekom katerega morajo biti vložene kandidatne liste. Rok za prijavo vezanja posa miznih list pa poteče 9. decembra. O Slovenski krajini. Dne 21 t. m. ic predaval v Ljudski Pozor kinooblskovalci! v pondeljek 24. pride krasni film Kirctifeldski župnik (Dar Pfarrer von Kirchfeld) Divni alpski posnetki! 6 a Kino Union! Tel. 329. Priskrbite si vstopnice v predprodaji! vj.sverzi naš domači zgodovinar bogoslovni profesor dr. Kovačič o Prckmur. ,iU ali Kakor ga sami imenujejo o Slo* veuiskj krajini. DeiaJ .ie, da je Prekmurje le majhno nadomestilo težkih izgub, ki so zadele Slovence po svetovni vojni. Pa. še to deželico smo le z največjimi težavami dobili, ker so nam zlasti Italijani nasprotoval. Nato je kratko in nazorno podal zgodovino teh panonskih Slovencev, ostankov nekdaj mogočnega, srečnega plemena, ki pa so pozneje ueiz* merno trpeli pod raznimi divjimi narodi, a so si vkljub temu ohranili celo lepe umetniške spomenike. Predavateljeva topla beseda je našla odmev v številni publiki, ki mu je bila za lepo in poučno predavanje iskreno hvaležna. —-Ljudska univerza v Mariboru. . V pondeljek 24. oktobra, ob 8. zvečer je clmugo predavanje vseučjl. prof, dr. Pitaniica iz Ljubljane in sicer o državnih oblikah (absolutizem, monarhija republika itd.), v petek 28. oktobra prične zdravstveni ciklus, ki bo premotril živčne in duševne bolezni in sicer s predavanjem g. dr. Robide, speeijalista za duševne bolezni v Ljubljani o »Duševnih boleznih«. -— III. veliki jugoslovanski ples se bo vršil v soboto, dne 6. februarja, na kar se opozarjajo vsa narodna društva s prošnio, da blagovolijo to uvaže-vati in ta večer opustit.} vsako prireditev. Odbor podružnica Jugosloveneke Matice v Mariboru. — Obstreli) ga je. Sinoči je Josip Golob, lbletui krojaški vajenec, obstrelil s flobert-pištolP svojega tovariš« Sigiberta. Karnerja, tudi 16letnega krojaškega vajenca s Po‘ brežja. Nesreča Sc je pripetila na Kralja Petra trgu. Projektil mu je obtičal r mesu dlani desne roke poleg mezinca* Ponesrečencu jc nudil prvo pomoč dr* žtrngast, ki je poslal dečka v bolnico, kjer mu zdravijo rano. — Nevarup igra. I5letni Maks D. iz Tattenbachove ulice se je včeraj popoldne pomešal med deco, ki se je igraa, v bližini Narodnega doma hi v igri tako nesrečno vrgel 8-letnega Štefana Cobeca na tla, da si je deček pri padcu zlomil desno nogo. —■ Za par klofut — parkrat s cepcem. Brezposelni natakar Vinko Pauman, ki prebiva v Podovi pri svojem stricu, je bil v četrtek v Brezulj 0d treh moških napaden, in tako obdelan s cepcem P° glaht', rami in roki, da je moral v bolnišnico. To je šlo na star račun. Napadalce ie vodil posestnik Novak, katere* ga je bil Pauman enkrat oklofutal. Klofute mu je tedaj vrača s cepcem. — Za bajno noč — oddih v ječo. V četrtek smo zabeležili, da je pri nekem kavalirju prenočevala gospodična, ki jc z nehvaležnostjo poplača la njegovo gostoljubnost in mu ukradla 1250 Din vredno praznično obleko. Prc' vejano tatico pa je policija kmalu izsledila v osebi 40 le tne Frančiške S. iz Sv. Andraža v* Slov. goricah, ki je bila že 22 krat kaznovana in ima razen zadnje tatvju© še druge gi-eha na. vesti. Zasleduje jo orožniška st-anica Trbovlje, kjer si je pod pretvezo, da jc v vlaku izgubila, ves denar, izposodila 200 Din. Pod slično pretvezo ie prišla tudi v Rogaški Slatini do 100 Din. Neki natakarici 3® poneverila obleko, kj ji jo je zaupala v popravilo in jo prodala za 40 Din, čeprav ie bila obleka vredna 500 Din, do-čini je obleko vredno 1250 Din, ki jo je ukradla pred dnevj, prodala nekemu branjevcu za, 300 Din. Tatica ie bila izročena sodišču, kjer bo prejela za ua® ve dene prestopke že triindvajseto nagrado. : ■■■Jr Ure, zlafenina na obrobe —i brez poviška, Ilger, Maribor, Gosposka! uh 15. —■ i2.a V restavraciji „Pr! treh ribnikih" v nedeljo S KONCERT vši Priložnost za ples. *— Pojedina gosi, krofov irt pitenib klobas. — Pot do restavracije razsvetljena. Družabni večer. Zveza, privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru priredi dne 5. novembri1 v Ganibrinoivi dvorani prijeten družabni večer s plesom. Sodeluje godba ■ Dta" va«. Za domače pecivo in prvovrstno vino bo preskrbljeno. Vstopnina, san10 5 Din. Tovarišice in tovariši! Spoimvte se svoje dolžnosti! Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance! —- 1422 Pri slabem občutku ie Franc Jožef-ova, prjrodma grenčica, prijetno delujoče domače sredstvo, od! kojega tudi mala količina, prijetno deluje. Dopisi specialistov za. ženske bolecad hvalijo blago delovanje Franc-Jožef-°v*e ■vode, ki posebno prija nežnemu or£fln’-ZilUL — Dobiva se v vseh drogerijah. Vi se interesirate za predmet, kateri vzdržavai svetovni red. Ako želite to imeti za n18' °enar, Posetite nas. Razkazale se Vam bodo u/c svetovnih znamk in sc Vam bo odkrito svetovalo, katera ura jc za VaS poklic najpiikladnejša. Hi7 Ur«, *la»nln* I« "•brnina I A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8 ■■■■■■■»■■■■■■■(■■■■■■■■■na V' svinčeno Dtoščo vrezana - kletev V-Petronellu blizu Dunaju so člani dunajske univerze našli veliko svinčeno ploščo, ki ima vrezano v 21 vrstah v latinskem jeziku prokletstvo proti nekemu Eudemu. Staro-Rimljan, ki je to kletev vdolbel, se obrača do vseh bogov spodnjega sveta z zahtevo, naj Eudema, ki je kradel, potegnejo k sebi, če ne bo v osmih dneh vrnil^ ukradenega, blaga. Kletev se obrača na -demone spodnjega sveta, naj Eudema ugonobijo na najhujši način, naj ga z na hrbtu zvezanimi rokami potegnejo k sebi. »Težka, kakor ta svinec, naj bo nad Eudemom vaša jeza!« — Kot tretjo instanco pa roti kletev na svinčeni plošči vse zle duhove amfiteara, naj zasledujejo in preganjajo tatinskega človeka. Plošča je izročena dunajskemu muzeju. ■ . • Ruska baronica — žrtev ljubezni. . V Neaplu se je nedavno naselila v hotelu Santa Lucia lepa in elegantna dama, ruska baronica Aleksandra Markvart- Dopotovala je iz Nemčije-Ze prve dni je bilo opaziti, da jo muci težko breme — udajala se je melanholiji. Ko je nekega jutra hotela sobarica v njeno spalnico, so bila vra-• ta zaklenjena, v sobi pa je bito popolnoma mirno. Vlomili so vrata in-našli ■ baronico mrtvo v njeni postelji. Mla->da gospa se je v noči zastrupila. -Na nočni omarici je pustila pismo in sli-. ko nekega italijanskega tenorista.. V Pismu pravi samomorilka: »Rotim vas, da ne raztelesite mojega trupla. Dovolite mi, da grem brez vašega dovoljenja pred obličje božje. Zapuščam 5000 zlatih mark za ubožce mesta Ne apla, ostalih 2000 mark pa' uporabite za moj pogreb. Pokopljite me z onim, ki mi je bil najdražji. s fotografijo njega, ki sem ga ljubila do groba.« Zdravo dremame s leda po ohiSnem večernem razpoloženfu! Mnogokrat zahteva trdega dela, utrudljivo drgnenje na pralni deski, da se peiilo otrok' ki se celi dan veselijo in zabavajo, ohrani čisto Kajti mjli vražički duhovito razumejo,'da v mo mentu zamažejo perilo, ki postane ogljenočrno. Ali skrbna mamica lahko kljub vsemu temu drži svoje-male čiste in nezamazane, a da.se ji pti vsem tem ni treba mučiti uie dolgo s perilnikom, Obleko, katero nieni otroci v šoli zamažejo, lphko brez vsakega truda ohrani in čisti. Rinso. ta nova vrsta mila, nadbmesti vsako drgnenje, ako namočite zamazane stvari v penečo se Rinsovo raztopino. Ta raztopina izloči iz vseh sklepov in šivpv vsako zamazanost, Samo na mestih. kjer je iste najtežje odstraniti, kakor n. pr. na kolenih, ovratniku itd. mora se na lahko uporabiti drgnenje in to tako, da se na dotičnem mestu natrese malo suhega Rinso mila in nalabko drgne. Pomagajte si-z Rinsom pri prvem sledečem Vašem pranju. Pogreb brez mrliča Na graškem centralnem pokopališču se je zbralo te dni lepo število po=-grebcev iz kraja Hausmannstatten. da izkaže zadnjo čast neki priljubljeni ženi. Pogrebci čakajo in čakajo, a ni od nikoder ne voza z mrličem, ne duhovnika in ne edinega sina umrle. Po dolgem čakanju so se obrnili do po-kopališčne. uprave, kjer so zvedeli v svoje veliko začudenje, da pogreb sploh ni bil napovedan. Na potu domov so po daljšem razmotrivanju priš li do zaključka, da ne inore biti drugega povoda čudne zadeve, kot goljufija mladega Schiitza, sina žene, ki naj bi bila umrla. Ta je namreč pred nekaj dnevi obiskal vse svoje sorodnike ter tožil, da mu je mati . na smrt bolna. Dan pozneje je prišel naznaniti, da je mati umrla in ob tej priliki je vsakega naprosil za večje, ali manjše posojilo za pogreb- Ko so mu vsi dali — eni več, drugi manj —- je vse lepo povabil na pogreb in izginil- Originalnega sleparja so sedaj zaprli, mati — četudi stara — pa nima drugih težav, kot žalosti nad pokvarjenim sinom. Njeni sorodniki in prijatelji iz Haus-manstattena so se prepozno prepričali, da je popolnoma zdrava. Proizvaja se v Lux tvorni cah. Veledostojen župan. ■ V Sušicah v Južni Srbiji je starešina soseske župan Hazlija.Mustafovič, ki ne dela baš velike časti svojemu položaju- Nedavno je povabil Hazlija de-vojko Stojko Trpkovič V urad pod pretvezo nekih pojasnil glede plačevanja davka in jo je posilil. Prišedši iz hiše je revica pričela od sramu in jeze kričati ter dvignila celo vas. Prebivalstvo je bilo nad grdim dejanjem svojega starešine tako razjarjeno, da je poslalo celokupni občinski odbor korporativno v Skoplje, kjer je bila vložena tožba proti Mustafoviču. Denarna krfza se vedno rešena! . , EPOHALEN MARIBORSKI IZUM. DOLGO ISKAN PROBI EM. — NOBENIH DENARNIH SKRBI VEČ! — VELIKA VAŽNOST ZA SANIRANJE DRŽAVNIH IN KOMUNALNIH DOLGOV! — MI GREMO NA- PREJ’- (Made in Marborough.) fežko 5e pisati o izumih, njih finesah in lajnah. Za izumitelja je tu ko početje naravnost samomor. Ker pa ’je■-izumitelj te epohalne iznajdbe Izredno nesebičnega' značaja, se je odločil predati svoi izum oni slovenski javnosti, ki bi ga zamogla najbolj koristonosno izrabiti... Vse krog nas tarna, češ, »denarja ni« — ali »prokleta kriza« —»sami davki«, »za scagat« itd. Ker j er t-udi izumitelju našega problema »za scateats, se je poglobil v razne računske probleme, preštudiral - - bančne bilance, borzijanska poročila in preračunal vrednost vrednostnih papirjev - -skratka vpol.ajJi| pripomočke, ki so PO-trpbni ^ tako važen izum, kot je njegov.. Kaj je torej na stvari? Najvažnejše je, da ostane ta izum mariborska last, t-orei izključni mariborski patent, kar se označuje z »Made in Marborough«. Vsaka zloraba tega patenta pa bo po predpisih patentnega zakona najstrožie kaznovana. Ako pa je oziroma bo patent na prodaj, bo povedano na koncu te razprave, kjer bodo razvidni tudi pogoji. Torej:- Poslušajoč tarnanje trgovcev, privatnih in državnih uradnikov, govore rejenih gromovnikov o socijlni bodi in neusmiljeno preklinjanje upnikov ter gledajoč zamišljene obraze bančnih, po-' soiiihičnih in h rani hribini h ravnateljev, •obupno skremžene obraze dolžnikov in žirantov, sem sanjajoč o vseh mogočih problemih v blagor in dob robit. sel}0 in svojega bliž nlega, potem, ko sem si preddčil vsa ona s kredo popisana vrata in omare ter načečkane kn;he z obupnimi številkami, prišel na sledečo idejo: Ako vložiš leta 1927 v hranilnico I ko vača, t. j,. l(j Din, so ti ta svotica naravno obrestuje. Pa kako? Po vseh pravilih računske in denarno dogmatike in —• če hočeš — logiko se v 20 10% vložena glavnica podvoji in sicer nekako .tako: lej: Leta 1927 ie vloženih, 10 Din., to je tedaj osnovna glavnica. Leta 1947 je man in drugi podobni ljudje1 bi sklenili krvno bratstvo, tiskovnih tožb ne bi bilo, skratka: mir božii, legendarna har. monija duš in mišljenja bi vladala po 'mariborskih ulicah, salonih in kleteh; lUpjti zlo vsega /zla današnje dobe je denar in če bi drevni Fehičani še živeli, bi vsi mariborski pacifisti tem kultur* nim bedakom napovedali, borbo na življenje In smrt. Baučni direktorji bi ne-ženirano prihajali v Štajersko klet, do-čifn s’e morajo sedaj semo radi tega nesrečnega mamona skrivati v »Centralu« in »Veliki kavarni«. Skratka: V Mari-| boru bi zavladal zavidljiv raj, ker bi stanje žc 20 Din., leta 1967 že 40 Din. im bila vs \ ;a, vsega — dovolj! tako naprej, da naraste čez 300 let, to ie' leta 2227 že na ogromen znesek 17 milj. ■771.520 Din. To ni nikak računski sofizem, ampak nov izum, vreden, da se vnovči oziroma honorira z dosmrtno pokojnino; kajti človek, ki je v denarni stiski, zadregi ali kako se že tistemu občutku pravi, se mora dpkppati vsaj do enega kovača in ga vložiti pri enem obstoječih’ denarnih Z '■ I odov ip sicer sajno pri onih, ki bodo najmanj 300 let obstojali- Torej denarni zavodi, ki imajo p,0 p0. sobnem razodetju garancijo za tristoletni obstoj, ne.riskirajo čisto nič, če se poprimejo tega problema in to iznajdbo pa pr. v korist, slavo in bodočnost mesta mariborskega (Ljubljana si mora tu patent še-le odkupiti) izrabijo po sledečem predlogu: Od vsote 17,771-320 Din hal se izplača z valuto dneva, ko bo ta članek objav, ljen, avtorju tc|Ta članka 10,000-000 Din., ostanek po 7,771-520 Din. pa naj1 ostane za stroške in provizijo dotičnega denar-»Dfjpia zavoda. - * Občinski očetje, od katerih so- čujo On tudi po »Slovencu« žečutO, da se jim majejo trhli stolčki mestne vlade, bi dobro storili, ako n. pr. razpišejo 'inv«sti cijsko posojilo in sicer na način, da vsak Mariborčan vloži enkrat za 300 let po enega kovača to to samo enkrat za vselej, kar po naši iznajdbi znaša- milijarde, ki se- dajo uporabiti kot prednje™ za silno važne potrebo Maribora in njegovih prebivalcev . . . Koliko zla in nepotrebnega priklanja bi bilo nianj po nagem gozdu! Na licu ttotnega viteza Januša Gdtoca in vsestransko bojevitega France! jna Hrastelja bi zasijal blaženi mir. Gospod je dr. Leskovar, Grčar. Farnj, dir. Reto. prastari jresnicil 1 f Potem se ne bi več >!el£lo: 1. Župan zna samo uvajat! nove davke, ne stoH pa ničesar za ljudstvo. 2, Maribor nima stanovanj . . . 3- Mariboičani gazimo do. popka po blatu. 4. Polovica prebivalcev mesta je brez zaslužka. 5- V Mariboru imamo egiptovsko terno. 6. Ulice niso kanalizirane, ampak škan dalizirane. 7. Mestni reveži stradato itd, ' In še posebno sedaj, ko bo Maribot zoipet, volil svojega cesarja, in .svoje mL nistre, Jo predstoječi problem za rešitev perečega vprašanja denarne krize posebne važnosti in sicer v prrvi. vrsti za ono gospodo, ki sedaj vedri in oblači na' magistratu, pa ji hudo prede i lede polaganja računa od svojega hiševanja. Ce.bo gospod župan, ki ni samo odvet nik siromakov, brezplačen župan, neho-norirani predsednik oblastne skupščine itd- osvojil naš izum, mu jamčimo, da ima 99% izgloda, da s svojimi vitezi zasede znova svoj dvor in mu ne bo mogel nikdo očitati, da je vse ono, kar je v Mariboru novejga. lepega in modernega sezidano ali nabavljeno, na račun davko-plačevalcev-meščanov, kateri šport si vsak drugi manj pameten, brihten in kunšten župan tudi lahko privošči, posebno če ima mato srca za žepe in denarnice svojih »podanikov!« . , .. kakor predsednik republiko Honolulu .. . Nova iznajdba je res epohalnega pomena tako za posameznike kakor za celokupnost. Ostane samo odprto vprašanje, kdo bo odkupil to patent in koliko do dobil ZHmjj — Izumitelj Nehvaležnost je plačilo tega sveta in dobroto je sirota — to sto dve stari, Ker sem začetkom članka obljubit, da objavim pogoje, pod katerimi sem voljan prodati svoj izum, dajem interesentom za ta izvirni patent, ki mora-ostati izključna last Maribora, sledeče na znanje; •--« Od nezmotljivo preračun jeijega etonja glavnice 1. 2227 v iznosu od 17,771.520 Din- zahtevam predujem od samo 10, mili. Dto. Od te vsote votiiram kot nesebični kristjan za: ■ > 11 sobe samo malenkost 1,200.000; 2. mariborsko gledališče 3,999.999 ; 3. za snujočo »Ligo za varstvo devic« 0,000.001; 4. za Poldeta in Jožeta rento od 2,800.000 ; 5. svojim upnikom 2,009-000 — skupaj 10,000.000 Din. In to samo j a z, srečni lastnik hranilne kpjižica s stanjem Din- 10.—! Kje pa so drugi Mariborčani?! Izven vsakega dvoma jo, da je pred-stojeej izum epohalnega pomena za rešitev tiste gospodarske krize, za katero s« danes potroši toliko navadnega to ti-skarskOia črnila. Ostati mora brezpogojno last mesta Maribora to sicer izumiteljevih sodobnikov jz leta Gospodovega 1927. Končno ne bo brez pomena pripomniti, da je bil izumitelj našega patenta do leta 1890 še židovske vere, pa so ga njegovi stariši iz prak ti čno-špekplativnih ozirov ligoma krstili z imenom najmlaj-šega potomca vsesihrf.a Benita Mufiso- Mio sloil v Karin REPERTOAR; Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Pygma-lion« ab. A. Nedelja, 23. oktobra ob 20. uri »Bajadera«. Kuponi. Pondehek, 24. oktobra ob 20. uri »Bob* bijeva poslednja noč«. (Gostovanje Dunajčanov). Torek, 25. oktobra ob 20. uri »Strahovi« (Gostovanje Dunajčanov). Sreda, 26. oktobra ob 20. uri »Traviata« ab. D. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 23. oktobra ob 20. uri se v pri* zori operetni, šlagjer »Bajadera«. Vodjaja kupocL 5fraif t. ■” ? r • : t Mariborski V E C t R TV Tft Tmraf. V Mariboru, .dne'..22..X^2Lk Zakon in pogrebni obredi pri Tibetancih LHASSA — TIBETANSKI RIM. — MNOGOMOŠTVO IN MNOGOŽENSTVO. — ZAKONOLOMNI TIBETANSKI DUHOVNIKI. ijuš Kozakova knjiga o boju za Mount Spori . .j> /-tv, Ev©r©st, najvišjo goro sveta, bo vzbudila brezdvomno zanimanje za običaje tu* ?ove žene, kakor tudi vseh njenih ne mlajše sestre in obratno. Ako ima mlajših sester. Seveda ie ta sistem za. kona vzrok večnim prepirom v družinah; ljubosumnost igra pri vseh teh mnogih ženah in možeh kar največjo vlogo in tibetanska žena se ima le svoii razumnosti zahvaliti, da je v takih okol-ščinah družinsko življenje kolikor toliko vzdržljivo. Ako ima mož več bratov, si iznajdljiva Evina hči pomaga s tem, da pošlje moške razun enega za krajšo dobo iz svoje bližine, bodisi da pasejo živino, da se pečajo s trgovanjem itd. Tisti, ki ■je ostal doma, uživa tako dolho vse za konske pravice, dokler se drugi moški ne vrhe domov; ,v tem trenotku postane prvi samec in gre od hiše. Tako se vršite bratje drug za drugim in sicer vsak vedno za tako dolgo dobo, da pridejo tefcom enega leta vsi na vrsto. Kaj pa z otroki? Čifcavj so? Jako eno stavno zadeva. Ako ima poročen mož diva brata in več otrok, je prvi otrok njegov,drugi otrok mlajšega brata.tret- ji najmlajšega, a četrti otrok pripada zopet njemu. Žakonolomstvo je na dnevnem1 redu; krivci so pa ponajvečkrat duhovniki (lame), ki sicer žive v celibatu, ki pa pred pisov celibata bogznakako ne spoštujejo. Svečeniški sodni dvori jih navadno oproste. Ako pa je krivec laik, plača zakonskemu možu svoiim dohodkom in ugledu družine primemo odškodnino. Pogrebni obredi so pri Tibetancih tudi dokaj čudni. Mrtvec se sef|»e, ako imajo njegovi preostali dovolj sredstev, da kupijo v to potrebno količino dlrv, ki so v Tibetu dragocena stvar; navadno pa mrliče zašijejo v živalske kože ter jih spustijo po reki navzdol. Tretji način ie ogaben. Nagega mrtveca polože na vrh kakega »grička, hodijo v procesiji okoli njega in molijo ter se potem oddaljijo, dazamorejo do njega ptice roparice in psi, ki ga raztrgajo in pojedo. Ako telo ptiči pokončajo, velia to kot srečno znamenje za žalujočo družino, ako pa mrtveca le psi ugonobijo, je to dokaz, da je bil ranjki velik »grešnik. Pogrebci se nato ostankom zopet približajo in višji duhovnik reže še ostanke mesa od kosti, jih sam je, jih da jesti nižjemu svečeništvu ter jih meče sorodnikom ranjkega, ki jih tudi z največjo slastjo pojedo. To se vrši tako dolgo, do kler niso kosti čiste. Zadnji del tega obreda spominja kajpak na ljudožrstvo (antropofagiio), še bolj pa dejstvo, da svečepištvo kaj Tado pije kri živega človeka, češ, da daje moč, telesno in du-duševno. Sicer je stan (Kasta; svečenikov nad vsemi drii/pmi stanovi. Svečenik, lama, kaj dobro živi na račun neukega naro da, ki ga zavaja z Tazličnimi vražami in »molitvicami*, ki jih opravljajo mlini na veter, slični našim klopotcem. Tibetanski pregovor se glasi: Lažje boš našel ptiča z ovčjo nogo, kakor pa norejenega lamo. —p Tafinstven umor v Nici Na glavni ulici v Nici se je odigrala strašna drama, katere ozadje še ni razčiščeno. Žrtev umora je postala Amerikanka Winfrieda Vernay. ločena soproga ameriškega zobozdravnika. Dalj časa je bila zaposlena v sanatoriju Gourmetten, ki ga vodi neki nemški zdravnik. V sanatoriju se je seznanila z bivšim carističnim gardnim oficirjem. ki se ie izdajal za žrtev boljševiške revolucije in je živel od najrazličnejših podpor. Odnošaji so se nadaljevali tudi. ko je Amerikanka zapustila sanatorij in živela od zaslužka, ki so ji ga donašale glasbene instruk-cije. Rus jo je zasledoval in jo hotel poročiti, toda ona ga je zavračala, predvsem, ker se njen prijatelj ni mogel spoprijazniti z rednim delom. Odnošaji so se v poslednjem času ohladili. čeprav sta stanovala v istem stanovanju. Včeraj pa so Amerikanko našli mrtvo v mlaki krvi. dočim je Rus izginil. Policija je uvedla obsežno preiskavo. Prvenstven« tekme Svoboda : Ptuj. Jutri ob pol 14. se bo vršila na igrišču »Maribora« prvenstvena nogometna tekma med »Svobodo« in »Ptujem«. Svo-(bck’a razpolaga z moštvom, Ki ee ie v jesnski sezoni močno dvignilo in zazna* muje že zadovoljive uspehe. Dobre moči ima zlasti v napadu, ki je kombinatorno dobro vigran in pxed vrati čestokrat nevaren. Tudi v obrambi ie moštvo v sigurnosti napredovalo, radi česar se In In pripisuje več izgledov. »Ptuj« nastopa s pomlajenim moštvom, ki je popazilo Merkurja, toda na domačem terenu, ni pa izključno, da bo požrtvoval* nost borbene enajstorice imela tudiiutri uspeh. Vsekakor bo borba jako zanimiva, kajti prizadevanja za pridobitev točk nudijo vsikdair ostro in napeto :fero. Merkur : Železničar. V drugem srečanju ob 15.15 nastopita Železničar in Merkur. Obe moštvi v oslabljeni postavi, kor imajo glavne moči še prepoved igranja. Izgledi so jako dvomljivi, vendar bo »Železničar« zastavil vse sile, da si izvojuje zmago. Tudi »Merkur« bo uporabil vse prednosti, ki ga upravičujejo do uspeha in bo skušal streti odpor nasprotnika. Maribor I«: Maribor II. Predpoldne ob 10. bosta nastopili prvo in rezervno moštvo v ojačenih . posta* vah. Odigrali bosta trainimg-tekmo, ki nal definitivno odloči postavo za prihodnjo nedeljo proti Rapidu. Dobro moštvo je pridobilo še dve moči, ki bosta že prihodnjo nedeljo prišli v poštev in sigurnost glede uspeha v znatni meri oovlečali. »Nepremagljiva« enajsterica Maribora — rezervno moštvo, — bo imelo dovolj posla, ako bo hotelo kljubovati in se zavarovati pred pretečo katastrofo. • Hazena Maribora v Ptuju, Jutri popoldne gostuje v Ptuiu bazen? ska družina Maribora proti tamkajšnji hazlmi SK Ptuja. Komnletna prva družina bo imela težko nalogo v Ptuju boriti se proti družim, ki ie s pridobitvijo novih članic močno napredovala. Mari- da je požrtvovalnost bistvo vsčga športa; in t-udi: glavna garancija za a* speh- ... . 1 r i ISSK Maribor — bazenski odsek; Jutri popoldne , gOstu j e v Ptuju prva,- družina v postavi: Hribar, Petan, Herzele, Zinka, .Vera, Vodeb, Vuga. Odhod ob 13. z avtom izprted . Velike kavarne; ISSK Maribor _ nogometni odsek, Navedeni igralci morajo biti v nedeljo ob 9.45 v oblačilnicah; Kirbiš, Pavli«, Miha, Hribar, Geuer, Čmri, Prevo, Hre* ščak I., Hreščak II-, Pepček, Vodeb, Bože, Košenina, Majer, Pliberšek, Tonček, Novšak, Janžekovič, Sara, Tonči, Gajšek, Kavka, Najžar, Konic. — Vsakogar, ki neupravičeno izostane, se bo strogo kaznovalo. — Načelnik. ISSK Maribor — zimskošportni odsek. Gorski vztrajnostni tek se bo vršil jutri ob 10- dopoldne. Smrt na Klonnetri vrhu, cilj .na Ruški koči. Odbori p ug—»US—'