SKA Ki.
PRIMORSKI DHEYNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
i\a lil. strani: Referat E. KARDELJA in prva izjava M. DJILASA na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije.
Jutri: Nadaljevanje Kardeljevega referata in druga Djilasova izjava.
Leto X. Stev. 17 (2636)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sreda 20. januarja 195%
Cena 20 lir
PjUZNANJE FAŠISTA OD MSI P6A ENZA MEIA VČERAJ PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM I 22.000 korejskih ujetnikov
izročenih danes združenemu poveljstvu
Po 15.000 lir vsakemu fašističnemu provokatorju izplačeval Bartoli jev Odbor za obrambo italijanstva»
i
<i
Zahtevamo razpustitev tega < o m i ta ta >. njegovi elani Pa naj pred sodiščem odgovarjajo za krvave žrtve!
/Delovanje «Odbora za
obrambo i talij anstva Trsta ‘J1 Istre» — je prisegal Bartoli s solzami v oceh v skrajnem razburjenju sejah občinskega sveta takoj po krvavih novembrskih provokacijah — to j ovarije iil tajno! To dedovanje se dogaja ob sonč-
Sit svetloiji in vpogled v “Pise «Odbora» je čtovo-y.e®,. vsakemu poštenemu Italijanu — razen titov-
Ko smo pisali v tistih novembrskih dneh divjaka plačane sodrge, smo wsockrat ponovili, da je ■oairtolijev odbor odgovoren |j* ^provokacije in krvave
Daneg je eden izmed Plačančev jasno priznal Pred vojaškim sodiščem, da Je prejel 15.000 lir od «Od-°0ra», drugemu plačancu ^ je prosekutor vojaškega sodišča povedal, da je udi on prejel za udeležbo Pri provokacijah prav tako 15.000 lir. cesar obtoženec ni zanikal.
Vsak po petnajst tisoč za tri dni «patriotskega dela za madrepatrijo» torej!
Po pet tisoč lir na dan! la niti ne za ves dan: ne-kaj ur predpoldne in nekaj ur popoldne!
Temu se torej pravi tržaški patriotizem! To 5e italijanski Iredentizem! Oni iredentizem, ki ga ni “Uo videti ne osmega, ne
ne desetega ne nobenega oktobra po objavi. *najvecje», «najsvetlej-i , . n°vice v vseh povojnih wn! Xo je patriotizem in
vroča želja in hrepe-
združitvi z rim-1X1 imperijem!
. vsem naravno: ker se Je ta toliko razbobnani in Vseh petih kontinentih Jv'Van.i patriotizem v ok-in ski'il za zaprta okna Ajrata. ker se je zavil v i. n°, je bilo nujno tre-
l5fmr>aJu sur°Sat ~ P° trt«? . r za vsakega pa-lota! Po 5000 lir dnevno
S. izkazovanje iredentističnih čustev! In ne samo a to, temveč tudi za kr-"dve provokacije! Zato, da JL Ustvaxijo žrtve, da se P°Ucija zamenja z plimsko, da se zrežira Rasten pogreb, ki naj da je ves Trst za sa~^eri'le diktata!,In ne če?i°	Za uresni-
cjje'je tristranske deklara-
zdaJ ie dokazano, da
dan>a 5°°° rimsklh Ur
im^1^ P°ceni, gospodje bentbalistični agenti! Iz-»o VT Sl po možnosti kaks-u drugo mesto - na pri-tia v Afr-ki — in pošljite sli^oje patriotične faži-nn3e. dninarje! Tržačani n° igro! Va®° tradicional-
SavSSfJS, Se vprašanje, ali ram ®ka vojaška uprava ce +erava izvajati posledi-Vani dokazanega plače-Provokacij. Ali bo j0 razpustila organizaci-rnk ’ kadar koli ji iz Ri-**ov ^°slJe5o dovolj mili j o-\Va.'v R:m pa pridejo iz skl n?tona v trdni dolar-(as valuti — v zadnjem gj “ Po vedno večji zaslu-Opečene rimskokprto-Lu ®. Priposnjice Clare ŽI-mI' uprizarja z njimi fa-81s«cne izgrede?
j,c ^ bodo člani tega «Od-torn*i kot Pravi erganiza-vaJ krvavih provokacij in tia^Ja mednarodne j:
^?Kllcairi Pred voja-
Ori
nar;*Ja mednarodne jav-Poklicani pred voja-sodišče na odgovor in rciemo kaznovani?
Shiv^i1 bosta vladi v Wa-H].i °-U Londonu sto-
rjR‘ v Rimu potrebne za-korake- ker je pač kffl jaf°' da je tam-tvli^-ja vlada pošiljala in Pni milijon'e «Odboru» cic£ za ustvarjanje nere-niar	predlanskim v
°ru?CU	v	novem'
prv°-dru_
so in tretje!
P* ZVV ta nje-
jo l™^ «nl u6 namerava-slprt?« * nujnih po-
P'Hriena°^emrfbv Še enkrat igla m i11 dokazana ona in L®,,, katero londonsko washingtonsko politiko
zasliševanju obtožencev Gion-n! in Asealone. S tem je bilo zaključeno zasliševanje prič, ki jih je predlagal javni tožilec.
Po kratkem odmoru se je začelo zasliševanje obtožencev po predlogu in željj odvetnikov. Prvi je bil na vrsti 44-letni Narciso Nunin, poštni uradnik, ki je obtožen, da je 5. novembra napadel na Trgu Goldoni angleškega kaplarja Benneta. Nunin je začel pripovedovati, kako je čakal na tramvaj št. 5. zagledal gručo ljudi in pred seboj vojaka. Revček se je prestrašil, ker si je mislil, da ga bo vojak napadel, pa se je rajši on zaletel na vojaka in ga udaril s pestjo po tilniku, seveda, da hi se «branil». Javnemu tožilcu se je tako opravičilo zdelo čudno, saj je
ze vsa povojna leta obtožujemo: da je Rim - London - Washington zaprt imperialistični krog, v katerem je bilo že zdavnaj zmenjeno, da se rimskemu imperialističnemu pohlepu začasno potolaži glad z našim mestom proti njegovi volji, da je vsa politika, začenši od krivičnih meja na pariški konferenci preko tristranskega predloga pred šestimi leti pa do oktobrskega diktata z novembrskimi provokacijami vred vnaprej dogovorjena in iz Washingtona finansirana komedija, ki naj služi za uvedbo novega nasilja nad nami in nad našim mestom.
Zahtevamo torej: kaznovanje pravih krivcev vseh neredov v Trstu in jasen nastop pri rimski yladi. A ta ne more biti drugačen kot:	preklic oktobrskega
diktata!
* * *
Na včerajšnji razpravi proti fašističnim- novembrskim provokatorjem so nastopale razne priče, ki jih je predlagal javni tožilec, nato pa priče obrambe. Ko je bil napovedan proces so govorili da bo obramba predložila kar 50 ali 60 prič.
Zdi se pa, da so se odvetniki premislili, saj so včeraj popoldne izjavili, da nimajo več kaj pripomniti, da se odpovejo nadaljnjemu zasliševanju obtožencev in niso predlagali drugih prič, razen tistih, ki so nastopile včeraj, a teh je bilo vsega skupaj pet.
Vsekakor je zelo zanimivo,,. -	,	.	-	. ....
kar je prišlo na dan na vče- Hrence odvisna od stališča so-rajšnji razpravi. Javni tožilec js aamrec pr; ^&!išav*cjt
vojak tedaj kazal hrbet napadalcu in se vzpenjal na kamion. Začel ga je spraševati, Nunin pa je bil v silni zadregi, zelo nervozen, kot je sam izjavil. Bolj ko je govoril, bolj sc je zapletal. Iz zadrege ga je rešil njegov branitelj, ki je že ob začetku priporočil sodišču, naj upošteva dejstvo, da ima Nunin družino in da bi izgubil službo pri pošti, če bi bil obsojen. (Verjetno bi dobil nagrado. če je še ni).
Sledil mu je 36-letnj Ugo Enzo Mei, ki je obtožen napada na sedež Fronte za neodvisnost. Rojen je bil v Borgo San I.orenzo (Firenze), po poklicu, pravi, da je uradnik, stanuje v Ul. Mazzini 24 in je od svojega prihoda v Trst vpisan v MSI, kakor je sam izja-
vil na policiji. Včeraj je povedal. da dela od avgusta 1953 pri fotografu Sallustiju in da je 6. novembra bil pred sedežem Fronte za neodvisnost, da bi «pomagal» svojemu delodajalcu in mu «ščitii» fotoaparat. Priznal je, da ni bil ves čas skupaj z delodajalcem in se je spoznal na slikah. Javni tožilec mu je ob zaključku zasliševanja rekel:
aZnačilno je dejstvo, da ste dobili, za kar ste napravili, 15.000 lir od »Comitato per la difesa deiritalianita di Trieste e deiristriaa.
Obtoženec: «Da, dobil sem*.
V dvorano j» vrtopil tedaj kot priča Sallusti, ki pa ni povedal nič posebnega.
Severno poveljstvo zahteva preklic indijskega sklepa - General Hull ponavlja, da bo združeno poveljstvo ujetnike 23. t. m. izpustilo
Indijske sile so začele ob 9. uri ,OZN_je Dulles izjavil, da a-
  *	^	*i.	... j . . i — n	caH	oi np
PANMUNJOM, 20.
po krajevnem času izročati poveljstvu Združenih narodov I meriška vlada za sedaj ne  _________________,___j.,.;,.	..iat^iunn	!	more	Je	odgovoriti	pritrdilno.
22.000 severn-okorejskih in kitajskih ujetnikou.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PANMUNJOM, 19. — Nekoliko pred današnjim sestankom nevtralne repatriacijske komisije je indijsko poveljstvo sporočilo, da bo jutri zjutraj ob 9. uri izročilo združenemu poveljstvu 22.000 ujetnikov, ki se še protivijo povratku v domovino, čeprav je severno poveljstvo negativno odgovorilo na indijsko sporočilo. Indijsko poveljstvo pojasnjuje zaradi tega, da bo izročilo samo tiste ujetnike, ki jih je prevzelo od združenega poveljstva, ne bo pa izročilo kitaj sko-korejskemu po. veljstvu korejskih in ameriških ter enega britanskega ujetnika, ki so izjavili, da se ne marajo vrniti v domovino, V zanesljivih krogih potrjujejo, da je bil sklep za izročitev ujetnikov združenemu poveljstvu sprejet na pobudo samega indijskega ministrskega predsednika Nehruja.
Na današnji seji nevtralne
PMLtES 0 BEBLIHSKI HOHFEREHtl
Ameriški državni tajnik pravi, da bo ostal v Berlinu tri tedne, in s tem praktično postavlja rok asa trajanje konference - Atomski razgovori - Figi in Kreisky gresta v Berlin
Predstavnik ameriškega državnega tajništva je potrdil, da je sovjetski zunanji minister Molotov pristal na. predlog, da se v Berlinu sestane z državnim, tajnikom Dullesom v zvezi z Eisenhoioerjevimi predlogi o mednarodni atomski banki, O tem je Dullesa danes obvestil sovjetski veleposlanik Zarubin.
WASHINGTON, 19. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik John Foster Dulles prebral pisano izjavo o bližnjj berlinski konferenci. V tej iziavi pravi Dulles, da bosta uspeh in zgodovinski pomen te kon-
dveli obtožencev (Mei in Za ne) izjavil, da sta dobila vsak po 15.000 lir od «Comitato per la difesa deiritalianita di Trieste e deiristria».
Kot prva priča je nastopil angleški vojak Wood. lei je opisal dogodek na Trgu Goldoni, ko je obtoženi Nunin napadel angleškega kaplarja Benneta, ko je ravnokar stopal v kamion. Narednik Armano je poročal o vrednosti zažganega avtomobila, nato pa o zasliševanju raznih obtožencev, ki so pred njim podpisali potrdilo o svoji istovetnosti na slikah. Inšpektor civilne policije Kanobel in agent civilne policije Švara sta poročala o
vjetskih voditeljev. Državni opcsiarja v svoji i?iny:, da je to prvič po skoraj petih letih, da se sestanejo štirje zunanji ministri in da bo treba videti, ali sta se medtem spremenili politika in taktika ZSSR, kajti doslej sovjetski voditelji imiso hoteli doseči konstruktivnih rezultatov, temveč so poskušali razdeliti in oslabiti zahodne države, povečati francoski strah pred Nemčijo in nemško negodovanje do Francije in prikazovali zahodnoevropskim narodom ZDA kot militaristično in imperialistično državos.
Dulles nadaljuje z zatrjevanjem, da bo berlinska konferenca brez uspeha, če bodo Rusi nadaljevali s to taktiko,
in bo pomenila samo izgubo časa za eno in za drugo stran. Ce pa bodo Rusi, nadaljuje Dulles, pfrišli na konferenco v konstruktivnem duhu, bodo našli pri zahodnih delegacijah prav takšen duh, konferenca pa bo lahko imela zgodovinski pomen.
Dulles poudarja nato potrebo združitve Memčij? in priporoča, naj štiri okupacijske sile odstranijo vse pregra’e rpea obema deloma Nemčije ter dovolijo izvedbo svobodnih volitev. Tri zahodne velesile, pravi Dulles, so pripravljene to storiti, vendar je za to potrebna tudi ZSSR.
Svojo izjavo, v kateri je izrazil tudi zadovoljstvo, da bo na konferenci sodeloval z Bi-daultom in Bdenom in da je bila na sestankih na Bermu-dih, v Parizu, v Londonu in v Washingtonu potrjena enotnost stališč zahodnih držav, zaključuje Dulles z naznanilom, da bo odpotoval y Berlin z letalom v četrtek opoldne in da bodo v Berlinu v ameriški
Zvezna ljudska skupščina se bo sesfala 28» t. m.
V beograjskih diplomatskih krogih se poudarja demokratičnost ravnanja v zadevi M. Djilasa - M. Djilas dal ostavko na funkcijo predsednika skupščine
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19	— Zvezna
ljudska skupščina se bo sestala 28. januarja. Izvoliti bo morala predsednika republike in zvezni izvršni svet Skupščini bodo tudi predložili poročilo o delu zveznega izvršnega sveta, ki bo zajelo vprašanja notranje in zunanje politike Jugoslavije v preteklem letu ter spremembe v jugoslovanskem družbenem in državnem sistemu, Na dnevnem redu bo tudi ostavka, ki jo je Milovan Djilas dal na položaj predsednika skupščine.
Danes je bilo uradno potre-jeno, da je Milovan Djilas tri dni pred sklicanjem plenuma CK ZKJ podal pismeno ostavko na položaj predsednika zvezne skupičine. V zvezi z vestmi nekaj zahodnih listov in agencij, ki v svojih poročilih ugotavljajo, da je Milovan Djilas podpredsednik vlade oziroma podpredsednik zveznega izvršnega sveta, ugotavljajo, da je Milovan Djilas po zakonu z izvolitvijo za predsednika zvezne skupščine na dan 25 decembra lani prenehal biti član zveznega izvršnega sveta in s tem tudi podpredsednik vlade.
Plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je po izčrpni diskusiji, katere se je udeležilo 91 članov CK, likvidiral primer Milovana Djilasa. V ozračju svobodne diskusije, ki je dobila najširšo publiciteto jugoslovanskega tiska in radia, je na plenumu prišla do izraza ~ jdejno-politična enotnost vodstva ZKJ in organizacije kot celote.
Inozemski opazovalci v Beogradu so zlasti zapazili, kar najbolj demokratični ton razprave na plenumu, ki se je razvijala na idejno-politični
nost izjavi maršala Tita, da primer M Djilasa ne bo imel za posledico nikakršne spremembe niti notranjepolitičnega, niti zunanjepolitičnega kurza in odločnosti jugoslovanskega socialističnega gibanja, da tudi v bodoče sodeluje na enakopravni in konstruktivni podlagi z vsemi socialističnimi in demokratičnimi gibanji v svetu.
Inozemski opazovalci v Beogradu so morali ugotoviti, da je bil primer M. Djilasa likvi
namreč nikoli prisegel zvestobe novemu maroškemu sultanu po odstavitvi sultana Ben Jusefa. Tetuanski kalif se baje namerava proglasiti za sultana ali pa poudarjati, da je edini zakoniti predstavnik odstavljenega sultana.
Kakor je znano, se je Francija obvezala ohraniti oblast sultana v Maroku tako na francoskem, kakor na španskem področju.
V Parizu sledijo položaju v španskem Maroku z veli-
diran na način, ki se bistve-, kim zanimanjem tudi v zvezi razlikuje od likvidacije
no
podobnih primerov v državah sovjetskega bloka in v državah zahodne demokracije Za razliko od političnega obračunavanja v tako imenovanih državah ljudsie demokracije, ki likvidirajo človeka kot človeka, ni likvidiran M. Djilas, temveč samo njegov primer. Za razliko od političnega obračunavanja v zahodno-ev-ropskih državah, ki imajo sko-j-gj vedno za posledico zaostritev politične krize v strankah, ki vodijo v razkrajanje stranke, primer Milovana Djilasa ne bo imel nobenih podobnih posledic. Kljub nespornemu ugledu in spoštovanju, ki ga je Milovan Djilas užival do objave svojih člankov v vrstah ZKJ in v jugoslovanski javnosti, politična likvidacija Milovana Djilasa ne bo imela nobenih posledic na trdnost in enotnost Zveze komunistov Jugoslavije in SZDLJ.	b	b
Španski Maroko ne bo priznal novega sultana?
z važnim sestankom, ki ga bodo čez nekaj dni imeli kai-di in ulemi z ozemlja, ki ga upravlja Španija.
V pariških obveščenih krogih se govori, da je francoski zunanji minister Bidault sinoči pozval v zunanje ministrstvo španskega poslanika
delegaciji pole« njegovih najbližjih sodelavcev tud; nekateri ameriški diplomati, akreditirani v Evropi, med njimi visoki komisar v Nemčiji, veleposlanik Conant. in veleposlanik v Moskvi Bohlen.
V odgovorih na vprašanja je nato Dulles dejal, da namerava ostati v Berlinu tri tedne, ker bi rad bil i. marca v Caracasu ob začetku vseameriške konference. Po tej izjavi, ki pomeni pravzaprav že, nekako ameriško postavljanje roka za 'trajanje berlinske konference, je Dulles izrazil prepričanje, ds bo v treh iCinijtl konferenca lahko dosegla svoj namen.
Dulles se je dotaknil tudi wasJ>ington:sfch pripravljalnih razgovorov za atomski «pool». Sporočil je da ee bo še danes kasno zvečer sestal s sovjetskim veleposlanikom Zarubi-nom, in pojasnil, da so te njegovi dosedanji razgovori z barabinom tikali proceduralnih vprašanj in da tudi v Berlinu še ne namerava diskutirati z Molotovom o bistvu vprašanj, ki jih postavlja Eisenhoverjev predlog, kajti za takšno diskusijo bi potreboval pomoč specialistov za atomska vprašanja. Vendar, je dodal, bo prišlo tudi do razgovorov o bistvu vprašanja, ko bo tudi za to prišel čas. Dulles je dodal, da se ZDA tudi ne upirajo diskusiji o sovjetski tezi glede '•prepovedi atomskega orožja v bližnjih «zasebnih» razgovorih. Pristavil je da upoštevajo a-meriški Strateški načrti razne možnosti in predvidevajo za vsako priložnost prilagoditev ameriških vojaških sredstev potrebam trenutka.
Po agencijskih poročilih «iz dobro obveščenih krogov« so ameriški izvedenci predložili državam, ki so jih obveščali o razvoju dogodkov po Eisenho-werjevem predlogu za atomsko banko — Franciji, Angliji in Kanadi — osnutek za praktično uresničenje tega načrta. Izvedenci mislijo na podobno organizacijo. kot je bila UNRRA, pod okriljem Združenih narodov. Kot je znano, je UNRRA imela direktorja, glavni odbor, sestavljen iz’ predstavnikov devetih držav, in politični svet. sestavljen iz delegatov 48 držav. Po mnenju ameriških izvedencev bi morala imeti ((mednarodna atomska agencija« izvršni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki držav z daljšimi izkušnjami v atomskih vprašanjih, kot ZDA, ZSSR, Velika Britanija. Kanada in Francija. Nadalje bi imela centralni odbor, ki bi ga poleg omenjenih držav sestavljale še one, ki imajo večja ležišča urana ali ki vodijo resna atomska raziskovanja, na primer Belgija, Avstralija,
in ga prosil, naj svoji vladi _	,	_	  _............._
sporoči, da bo Francija ime- ■ Holandska, Norveška in CSR. la vsak poizkus nepriznava- Izključena bi bila LR Kitaj-nja oblasti sedanjega maro-1 ska, ker ni članica OZN. Konč-škega sultana na španskem i no bi imela agencija še poli-področju za kršitev sedanjih tični svet, v katerem bi bile
pogodb
Maroko je razdeljen v tri cone. Največji del obsega francoska cona kot francoski protektorat, manjša je španska cona, kot španski protektorat, medtem ko je mesto Tanger z okolico internacionalizirano in ima poseben statut.
Francija je sklenila pogodbo o protektoratu leta 1912, kateri je sledila pogodba med Francijo in Španijo. Konvencija med Veliko Britanijo, Francijo in Španijo pa je predvidevala poseben statut za Tanger.
V francoski coni ima dejansko oblast v rokah francoski generalni rezident, ki je tudi sultanov zunanji minister. V
zastopane vse države, ki so zainteresirane na ugodnostih u-porabe atomske energije v nevojaške namene.
Danes so imeli izvedenci štirih velesil v Berlinu svoi drugi pripravljalni sestanek za štiristransko konferenco. Sestanek je bil v sovjetskem glavnem stanu v Karlshorstu. Tehnični izvedenci so razdeljeni na štiri komisije: prva za upravna vprašanja, za tajništvo in prevajalsko službo, druga za varnostna vprašanja, tretja za zveze in četrta za tiskovno službo.
Danes predpoldne je prišel v Berlin na kratek informativen obisk prof. Wilhelm Gre-\ve, ki bo skrbel za povezavo
tana oblast kalif, ki ga izbere sultan med dvema kandida-
   __________________  PARIZ,	19.	— Dobro obve- toma, ki mu ju predloži špan-
oceni "stališča Milovana Djil?-1 ščeni krogi izjavljajo, da se ska vladaj njegovo _ upravo sa in njegovega ravnanja zadnje tri mesece. V diplomat- .	  ...
lja, da bi se uprl oblasti no- s sedežem v Tetuanu, za do- in državnega podtajnika Bru vega maroškega sultana Mu- mačinske zadeve pa je pri- na Kreiskyja. ki se bosta raz-
španski coni izvaja za sul- z zahodnonemškp vlado med
berlinsko konferenco. Gre\ve se bo jutri vrnil v Bonn, kjer bo poročal svoji vladi. Avstrijska vlada je sklenila,
skih in novinarskih inozemskih krogih v Beogradu pri-
rega tuai vjnvgu »v**	  ,	»	>-	*-	.	-	  v	»	-	—
pisujejo nadalje veliko važ- laia Arafe Mulai Hasan ni I stojen veliki vezir te cone. 1 govarjala z ministri štirih ve-
lesil o vprašanjih v zvezi z avstrijsko državno pogodbo. Jutri pa bo že odpotovala v Berlin delegacija avstrijskih opazovalcev na konferenci, ki jo vodi minister Josef Schoe-r.er.
Moskovska «Pravda» pa je v komentarju o bližnji berlinski konferenci ponovno poudarila potrebo po sklicanju konference petih. «Pravda» pravi, da je mogoče napetost v mednarodnih odnosih zmanjšati ne s samo rešitvijo evropskih vpra-anj temveč le z diskusijo, ki bi obsegala tudi najvažnejša i.zijoka vpitaSafijti. TaJce diskusije pa se mora nujno udeležiti tudi največja država v Aziji in v svetu, LR Kitajska. Iz tega komentarja sklepajo, da bo ZSSR že na začetku berlinske konference resno postavila vprašanje konference petih.
Papagos v Parizu
PARIZ, 19. — Grški ministrski predsednik Papagos je danes zjutraj priiel v Pariz. Pozneje so ga sprejeli predsednik republike Coty, ministrski predsednik Laniel in zunanji minister Bidault.
Popoldne so se v zunanjem ministrstvu začeli politični razgovori. Papagosa spremljata tudi zunanji minister Ste-fanopulos in minister za informacije.
LONDON, 19. — Churchill je danes v spodnji zbornici sporočil, da so sklenili odpraviti v angleiki vojski britansko puško «P-280» in jo nadomestiti z novo belgijsko puško «F.N. 300». Churchill je izjavil, da so dali prednost belgijski puški, ker je bolj enostavna in je laže ravnati z njo, in tudi zaradi tega, ker jo bodo verjetno uvedli v vseh drugih državah atlantskega pakta. Dalje je Churchill sporočil, da so se države NATO sporazumele, da bodo uvedle standardizirane izstrelke ameriškega tipa «P-300». Laburistični poslanci so proti tej odločitvi protestirali.
komisije je general Timaja izjavil, da bodo ujetnike vrnili združenemu poveljstvu ne kot svobodne državljane pač pa kot »'ojne ujetnike.
General Timaja je novinarjem izjavil, da so bili ujetniki obveščeni, da jih bo_ jutri zjutraj prevzelo združeno poveljstvo, in da so to vest sprejeli z velikim veseljem. General je ujetnikom sporočil, da bodo ostali pod nadzorstvom indijskih sil, dokler ne bodo dosegli južne meje demilitariziranega področja in bodo potem izročeni združenemu poveljstvu kot vojni ujetniki. V zvezi z varnostnimi ukrepi, ki so jih podvzele indijske čete za jutri, je general izjavil, da bo napravil vse mogoče, da prepreči sleherni incident, ki bi lahko spravil v nevarnost kogarkoli.
Pekinški radio javlja, da so se predstavnici severnega poveljstva na Koreji izrekli odločno proti sklepu indijskega poveljstva. Nocoj je predsednik repatriacijske komisije general Timaja dobil odgovor severnokorejskega generala Kim II Sunga in kitajskega generala Peng Teh Huaia. V svojem odgovoru izjavljata oba generala, da nevtralna komisija ni pristojna odločati o zopetni izročitvi ujetnl kov obema poveljstvoma, ter zahteva od indijskega poveljstva, naj prekliče svoj sklep.
Pismo zahteva dalje; 1." re-patriacijska komisija naj dovoli. da se izkoristi še 80 dni, ki niso bili izkoriščeni, za da' janje pojasnil ujetnikom; 2. naj prepusti bodoči politični konferenci nalogo, da odloča o ujetnikih, o katerih usodi se bo morala konferenca odločiti v enem mesecu od svojega začetka; 3 nevtralna komisija in indijske čete naj še dalje imajo pod nadzorstvom ujetnike, dokler se ne uresničijo omenjeni pogoji.
Vrhovni poveljnik združenih sil general Hull pa je dane* s ' pismom generalu Tmiaji potrdil, da je nespremenjeno njihovo stališče glede pravice združenega poveljstva do izpustitve vojnih ujetnikov. General Hull ponavlja nato. da ima namen ujetnike izpustiti, takoj ko jih bodo indijske sile vrnile, in da je njegovo poveljstvo pripravljeno izvršiti vse potrebne formalnosti s tem v zvezi bodisi jutri ali pa takoj od 22. januarju. V vsakem primeru pa bo poveljstvo OZN Po 23. januarju ((spoštovalo svoje obveznosti, ki so v tem, da bo s temi ujetniki ravnalo kot s civilisti, ki imajo vso pravico do svobode«.
Pismo generala Hulla je odgovor na včerajšnje pismo generala Timaje, v katerem je ta izjavil, da bo združeno poveljstvo prekršilo dogovor o premirju, če bo izpustilo vojne ujetnike, potem ko jih bo prevzelo od indijskih čet.
General Hull je danes prišel na Korejo, kjer bo osebno nadzoroval izpustitev ujetnikov.
Ameriški državni tajnik Foster Dulles je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da ostane ameriška vlada na stališču, da je treba 22. januarja opolnoči	kitajske	in	severnokorejske	ujetnike,	ki	se pro-
tivijo repatriaciji, izpustiti. Dodal je, da bo združeno poveljstvo pod vzelo ukrepe za olajšanje	prevoza	teh	ujetni-
kov na otok Formozo, potem ko bodo osvobojeni.
Glede	zahteve	za	izredno
zasedanje glavne skupščine
Cotyjeva poslanica francoski skupščini
PARIZ, 19. — Predsednik francoske narodne skupščine Andre Le Troquer je danes prebral poslanico novega predsednika republike Cotyja.
Novi predsednik izjavlja, da je mir najvišji ideal Francije, in dodaja: «Naša skupna volja teži k zgraditvi Evrope in zaradi tega k uresničenju velikega načrta, tesno povezanega z mirom.« Nato poudarja Coty potrebo okrepitve državne oblasti in rešitve socialnih vprašanj. Glede Francoske unije poudarja novi predsednik potrebo «vedno večje solidarnosti v odnosih med Francijo in prekomorskimi 'deželami«.
Predsednik Le Troquer je nato prebral zahvalno pismo prejšnjega predsednika skupščine Herriota in je nato zaključil sejo ter določil novo sejo za 9. februarja.
Novi predsednik francoske narodne skupščine Andre Le Troquer.
JIid shmid have Tfcler
V preteklih dneh je v Ljubljani izdal Institut za narodnostna vprašanja pri ljubljanski univerzi v francoščini ia angleščini brošuro pod naslovom; «A qui Trieste?n oziroma «Who should have Trieste?«
Brošura je informativnega značaja in vsebuje najpotrebnejše in na.ibistveneise podatke o Trstu, kar kažejo že naslovi posameznih poglavij:
1. Bistvo jadranskega spora 'med Jugoslavijo in Italijo.
2. Razvoj Trsta.
3. Narodnostni položaj v Trstu.
4. Italijansko raznarodovanje.
5. Mirovna pogodba in statut STO.
6 Kako se ravna z Italijani v coni B in s Slovenci v coni A.
7. Vloga angloameriških zasedbenih oblasti kot mandator-jev v coni A.
8. Italijanska ekspanzija
9. Jugoslovanski predlogi za ureditev tržaškega vprašanja.
10. Zaključek.
Brošuri, ki ima 45 strani, sta priloženi dve pregledni zemljepisni karti; prva kaže železniški promet Trsta s posameznimi državami zaledja leta 1912, druga pa narodnostno sta. nje vseh šestih občin cone A.
Knjižica — čeprav drobna — je zlasti danes nadvse dragocena in dobrodošla, sa.i spada med redke publikacije, iz katerih se tujec lahko pouči o godijo Slovencem v coni A: kakršno je danes, ker vsebuje, zlasti v 7. poglavju — opis vseh najhujših krivic, ki se godijo Slovencem v coni A ukinitev demokratičnih ustanov, veljavnost fašistične zakonodaje, ovire za kulturno udejstvovanje Slovencev, prepustitev civilne uprave Italijanom, ovire za razvoj slovenskega šolstva, dopuščanje fašističnih organizacij, razlastitev slovenske zemlje in kolonizacije Italijanov.
Zato je dolžnost slehernega Slovenca, da na to vaino knjižico opozori vsakega tujca, ki mu je mar. da bo o Trstu res pravilno informiran.
Institutu za narodnostna vprašanja pa izrekamo za sestavo in izdajo te prepotrebne in koristne knjižice naše priznanje in zahvalo, ki se ji pridružujejo prav gotovo vsi tržaški Slovenci.
Včeraj prva seja Fanfanijeve vlade
ImeoovoDje državnih podtajnikov - Desnica je nezadovoljna z ministrskim predsednikom, levica pa s tem, da pripada večina novih ministrov konservativnim demokristjanskim krogom
(Od našega dopisnika) I mijnikacije:	Vigo; trgovska
RIM, 19. — Danes se je no-1 mornarica: Terranova. Za vi-va italijanska vlada, ki pa sokega komisarja za higieno ji še manjka zaupnica v par- m zdravstvo je bil imenovan lamentu sestala na svoji prvi videmski senator Tiziano Tes-seji. Predpoldne pa so mini- • siton, za njegovega namest*
stri prisegli pred predsednikom republike Einaudijem.
Na prvi ^eji vlade so predvsem imenovali državne podtajnike, ki so izbrani med de-mokristjanskimi poslanci in senatorji.
Podtajniki so naslednji: predsedstvo- vlade; Rumor, Russo, Lucifredi in Ermini; zunanje ministrstvo:	Benve-
nuti in Dominedo; notranje ministrstvo: Bisori in Maxia; pravosodje; Rocchetti; proračun; Ferrari Aggradi; državni . zaklad; Arcaini, Valipara-na in Mott; finance; Castelli in Resta; javna dela; Colom-bo; kmetijstvo: Riccio in Ve-trone; prosveta:	Scaglia; o-
bramba: Martino Edoardo in Bosco; delo; pugliese in Scal-faro; zunanja trgovina; Mar-tineili; industrija in trgovina: Battista ih Quarello; promet: Mannironi; pošta in teleko-
Skozi sito in rešeto
Na zahtevo Sterilnih tl-lateljev obnavljamo pričujočo rubriko, ki smo jo v našem dnevniku pred časom opustili. V njej bomo na kratko poročali in komentirali o najrazličnejših političnih dogodkih, pojavih, publikacijah in posa-mezaib člankih, ki zadevajo tržaške Slovence in v«e delovno ljudstvo Trsta. K sodelovanju vabimo vse naše sotrudnike in čitatelje.
UREDNIŠTVO.
Podtikanje
Pred dnevi smo poročali, da je Ansa razširila vest o tem, kako je «Jugoslovanska delegacija v Trstu izročila predstavnikom tujih držav v coni A spomenico o položaju slovenskega prebivalstva». Po objavi te vesti pa je predstavnih: delegacije FLRJ izjavil, da vest ni resnična.
Zakaj je Ansa razširila to neresnično vest?
V našem dnevniku smo že obširno pisali in tudi v celoti objavili spomenico slovenskih županov in občinskih svetovalcev naše cone, ki je bila v oktobru poslana OZN. Spomenica je bila razdeljena tudi vsem novinarjem, ki so se udeležili tiskovne konference Osvobodilne fronte kmalu po osmooktobrskem diktatu. V tej spomenici so
podrobno opisane vse krivice, ki se nam dogajajo, toda noben italijanski novinar o tej spomenici ni hotel poročati, temveč so jo vsi rajši zamolčali, ker nimajo argumentov za pobijanje njene vsebine. Poleg tega pa ti novinarji vedno skrivajo tudi vse ostale vsakodnevna pritožbe in proteste proti krivičnemu ravnanju tukajšnjih oblastnikov z nami. Zaradi tega je sedaj z omenjeno neresnično vestjo Ansa hotela tlstvariti videz, češ da se tržaški Slovenci ne pritožujemo, pač pa da to dela le Jugoslavija. V tem. je torej cilj Ansinega podtikanja.
Poniglavo maščevanje
Bivši dopisnik rimske agencije Ansa v Beogradu Stefa-no Terra je na lanskoletnem veličastnem zborovanju na Okroglici zaradi nespodobnega obnašanja prejel od nekega dekleta vročo klofuto vpričo najmanj tridesetih inozemskih novinarjev. Bil je popolnoma pijan, tako da se je valjal in oviral novinarje pri delu, ki so zaradi tega zahtevali njegovo odstranitev izpred govorniške tribune. To je bilo tudi storjeno Ko se je prespal — mi smo tozadevno njegovo sliko v našem dnevniku objavili — je odšel v svojo madrepatrijo, od
koder se seveda ni več vrnil v Jugoslavijo.
Pač pa je herojski nespo-dobnei napisal sedaj knjigo pod naslovom: «Tre anni con Tito«, ki je izšla v Rimu in je od prve do zadnje strani laznina. Med drugim — da bi se maščevali za klofuto — je na 11. strani napisal sledeče: «La versatilita delle donne. slovene e nota:	un
vecchio proverbio serbo, for-se ingiusto, dice; «Gli sloveni sono per se e le slovene per tuttis. — Kot vemo, se je o zadnjih dveh besedah osebno prepričal. Z a ljudi pa, ki tako ravnajo in pišejo kot tale rimljanski Stefan Zemlja, uporabljajo njegovi rojaki besedo vigliacco.
De Castrov povratek
V teh dneh, ko so sestavljali in končno sestavili novo vlado v Rimu, se je politični svetovalec italijanske vlade pri gen. Wintertonu, po zelo dolgi odsotnosti zopet vrnil na svoje službeno mesto. Pravijo, da s tem povratkom ni šlo tako enostavno, kajti De Castro je že dvakrat dal ostavko na svoj položaj, ker se ni strinjal z ravnanjem ostalih svojih iredentističnih pajdašev. Pravijo tudi, da so ga v Rimu že dvakrat prepričali, da je ostavlco preklical. y tretje gre rado...
nika pa poslanec De Maria.
Novi podtajnik predsedstva vlade Rumor je prevzel An-dreottijevo mesto tajnika ministrskega sveta.
Medtem so novi ministri začeli prevzemati svoje posle, stari — namreč tisti, kj so poslavljajo od vlade — pa počasi odhajajo. Pella je danes oddal kar tri štolčke. najprej v predsedstvu vlade, kjer je predal posle Fanfaniju, nato v palači Chigi, kjer se je namestil Piccioni l$ot novi zunanji minister, končno pa še v ministrstvu za proračun, ki ga bo odslej vodil Vanom.
Se vedno pa je negotovo, ali bo nova vlada prebrodila čeri parlamentarne diskusije in ali bo dobila zaupnico. Tajnik monarhistične stranke Covelli je danes še enkrat poudaril stališče, ki ga izraža včerajšnje sporočilo PNM in zanikal, da nameravajo monarhisti sprejeti dokončni sklep šele po programskih izjavah vlade. Vendar Covel-li ni povedal, ali se bodo monarhisti vzdržali, ali pa bodo glasovali proti. Monarhistična abstinenca bi utegnila Fanfanija rešiti, zlasti še, ker sp fašisti od MSI še niso iz* rekli, kako. se bodo ravnali pri glasovanju o zaupnici.
Nezadovoljstvo pa ie tudi na levici; tam ga povzroča predvsem sestava vlade, ki je po osebnosti ministrov morda še bolj na desno kot Pellova, zlasti ker je prišel v njo Piccioni z vso obilno družino svojih prijateljev — Aldisio, Tosato, Zoli in Cassiani. Mnogi izražajo začudenje, kako da je na sodelovanje v vladi pristal tudi Aldisio, glavni izmed onih 19, ki na seji demokristjanskega vodstva niso hoteli glasovati za zaupnico Fanfaniju.
Glasilo PSDI «Giustizia» poudarja dejstvo, da prevladuje v vladi oni ((glavni stan de-mokristjanske stranke, ki se ie na oblasti izrabil in postal oligarhija tipično konservativnega in celo reakcionarnega značaja« — besede, ki jih ie med vladno krizo zapisal celo «11 Corriere della Sera«. V uvodniku, ki ga je napisal poslanec Vigorelli, je potrjeno stališče PSDI, da bodo socialdemokratski poslanci glasovali proti vladi.
Najbolj filozofsko pa rešuje vprašanje današnji «11 Corriere della Sera«, ki pravi, da ima «Fanfanijeva vlada na svoji strani zelo močan argument: potrebo«, kajti v sedanjem položaju se ni zdela mogoča nobena drugačna rešitev.
A. P.
l»iri>MIX»KI l>\KVI
Na današnji dan je leta 1944 Slandrova brigada napadla nemško postojanko v Crni pri Prevaljah.
DANES, sreda 20. januarja
Boštjan, Zivojin Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 18.37 in zatone ob 8.15. JUTRI, četrtek 21. januarja Neža, Janja
s smnn:iv,ni seje tbžaSkec« občihskega sveta
Propadel poskus iredentistov da bi se vrinili v šolo pri Sv.Ivann
Začetek razprave o proračunu ACEGAT za 1.1954. Vprašanje pomorske zveze med Trstom in New Yorkom. Občinski svet in odbor soglasna proti povišanje cene kave
Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornik Dulci (PSVG) razkril poizkus italijanskih iredentistov, da bi se z italijansko šolo vrinil; v novo poslopje slovenskih šob pri Sv. Ivanu, Socialdemokratski svetovalec Paladin je načel vprašanje 9 družin, z , 19 osebami, ki so v teh dneh dobile scdnj izgon in so sedaj pod milim nebom. Svetovalec Paladin je povedal, da so se te družine obrnile na Winter-tonovega tajnika, ki jim je stavil na razpolago vojašnico v Zgoniku. Ta rešitev je svetovalca Paladina močno razburila in je izjavil, da je naravnost neverjetno, kako sedanji oblastniki pošiljajo domačine
Iz včerajšnjih «Le Ultime Notizie» posnemamo, da je Fronta za neodvisnost zaradi sodnega izgona morala zapustiti svoje dosedanje prostore na Korzu. Mltime» dostavljajo, da sta lastnik poslopja g. Dio gene Trevisan in upravnik g. Wildauer iz edahko umljivih» razlogov že dalj časa zahtevala, da stranka preseli svoj sedež drugam in da je z izselitvijo končno prenehalo stanje «odkrile nevarnosti», na katerega so že večkrat opozarjali lastniki trgovin v bližini in zaradi katerega so bile v stalni nevarnosti izložbe spričo primerov enasi-Ija, ki ga je povzročal sedež zasovražene stranke)).
«t/ltime» si vsekakor po nepotrebnem prizadevajo prikazati sodno izselitev sedeža Fronte za neodvisnost s Kor-za v luči legalnosti in zasebnih željo lastnika poslopja in bližnjih trgovcev. Take želje so sicer lahko obstajale, čeprav po vsej verjetnosti na pritisk tistih fašističnih krogov, ki jim je bil sedež enega izmed številnih množičnih lokalnih političnih gibanj, ki nasprotujejo povratku Italije v naše mesto — a to je večina Tržačanov — v tako prometni ulici mesta, kot trn v očeh. Prav zato pa je več kot očitno, da gre ob tem primeru za grobo politično diskriminacijo, ki naj dokončno obračuna s tem, kar ni uspelo podivjani in plačani — po pet tisoč dnevno — fašistični drhali z vdorom, opustošenjem in požigom sedeža.
Grobost te diskriminacije pa postane še bolj očitna, če to sodno izselitev sedeža Fronte za neodvisnost primerjamo z razsodbami vojaškega sodišča proti posameznim točno identificiranim fašističnim napadalcem na sedež. Namesto da bi sodišče z eksemplarni-mi kaznimi enkrat za vselej preprečilo barbarske podvige iredentističnih tolp, se je raje ugodilo mandaterjem teh tolp in udarilo po Fronti za neodvisnost. Večje potuhe političnemu banditizmu iredentistov in fašistov si skorajda ni mogoče misliti. Vzporedimo pa jo lahko z dejstvom, da se nobeni sodni in drugi oblasti ni zdelo potrebno in nujno, zapreti sedeže fašistične MSI, čeprav je poslednjemu otroku jasno, da so prav ti sedeži leglo fašističnega ban-ditstva, ki je v povojnih letih povzročilo našemu mestu in prebivalstvu že toliko gorja, vključno s provokatorskim prelivanjem krvi.
Tržačane stanovat v podeželska poslopja, medtem ko je v Trstu in v bližnji okolici mnogo prostorov zasedenih po tisočerih beguncih z onstran «železne zavese». Ne bomo sedaj razpravljali o {(domačinih Tržačanih« itd. itd., ki jih o-menja svetovalec Paladin. Povemo pa samo to, da so prav italijanski iredentisti, irt z njimi tudi socialdemokrati krivi, da eo domačini v tako obupnih stanovanjskih razmerah, ker so vsa povojna leta podpirali imigracijo ljudi Iz najrazličnejših italijanskih pokrajin ter ezulov, ki so optirali za Italijo in jim dodeljevali nova stanovanja, ki so bila grajena za Tržačane.
Na to vprašanje je odgovoril njegov kolega Dulci, ki je povedal, da se je občinski odbor osebno zanimal za stanovanja brezdomcev pri načelniku štaba ZVU polk. Errvme-riju, ki jim je baje obljubil vojašnice na Opčinah.
»Poleg tega pa smo predlagali — Je dejal Dulci — da bi staro šolsko poslopje pri Sv. Ivanu, kjer so sedaj nastavljeni razredi Italijanske osnovne šole stavili na razpolago za brezdomce, italijansko šolo pa naj bj vselili v novo šolsko poslopje«.
Povedal je, da je ZVU ta predlog odbila. Kot vidimo, so italijanski iredentisti hoteli Izkoristit žalostno stanje brezdomcev, da bi se na zvit način vrinili v poslopje slovenskih šol pri Sv. Ivanu.
Dalje so bila postavljena še mnoga druga vprašanja. Kom-informistična svetovalka Weiss je zahtevala od občinskega odbora naj izdela resolucijo o tržaškem vprašanju za berlinsko konferenco, ki jo zahtevajo mladinske organizacije komin-formistov, monarhistov, demokristjanov, socialdemokratov, liberalcev in republikancev, torej vsa šovinistlčno-iredentl-stična druščina. Zupan je temu nasprotoval in dejal, da če bodo politične stranke napravile kakšno spomenico, jo bo občinski odbor podprl.
Svetovalec Teiner (PSI) je sporočil, da je zvedel, da ni pričakovati takojšnje vzpostavitve pomorske proge Trst -New York. Celo pomorska družbe «ltalla». pri kateri je v službi, ne ve še nič določenega o tej progi. Svetovalec Gentile (KD) je pozval občinski odbor naj se postavi proti povišanju cene kav; v barih in kavarnah na 40 lir. Dejal je da predvidevano povišanje ni utemeljeno, ker bo povišanje izvirne cene kave v Brazilija nastopilo šele z novo letino. Zupan pa je Izjavil, da je že osebno posredoval pri lastnikih lokalov proti temu povišanju. Odbornik Rinaldini je tudi ugotovil, da je povišanje neutemeljeno in povsem samovoljno.
Nato se je začela razprava o letošnjem proračunu občinskega podjetja ACEGAT. Svetovalec Bemardoni (KD). ki je prvi govoril, ie pohvalil iniciativo omenjenega podjetja glede ustanovitve vajeniške šole za 20 mladincev. Ko je razpravljal o primanjkljaju je izjavil, da je treba računati tudi na povišanje cen uslug ACEGAT. Svetovalec Belihar (FN) je zelo podrobno analiziral proračun v razpravi in ugotovil vrsto napak v upravi, ki ne morejo zadovoljiti nobenega meščana. Gre predvsem za razne stroške in določene cene vode in električnega toka, ki ga uporablja podjetje za svoje potrebe. Ugotovil je tudi, da sta pri ACEGAT 2 uradnika, na 5 delavcev, da je plin predrag in da je primanjkljaj posledica slabe uprave podjetja. Zato je izjavil, da bo glasoval proti temu proračunu. Svetovalec
Teiner (PSI) pa je zahteval za opozicijo pravico vedeti, kako se to podjetje upravlja in da bi mogla biti zastopana v upravnem 3vetu, kjer so sedaj samo iredentisti. Tudi on bo glasoval proti predloženemu proračunu.
Prihodnja seja bo v petek.
Objava Kmečke zveze
Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu januarju- obnoviti dvo-lastniške izkaznice.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu.
Od danes kava 40 lir
Včeraj je bil na sedežu združenja trgovcev na drobno v Ul. S. Nicold sestanek članov Združenja lastnikov javnih lokalov in sicer lastnikov barov in kavarn, ki prodajajo tudi alkoholne pijače. Na tem sestanku so dokončno razpravljali o dvigu cene kave-ekspres in kot Se je pričakovalo sklenili, da bo veljala nova cena 40 lir za skodelico, že danes. O razlogih za to povišanje smo v našem listu že obširno poročali. garisti namreč trde, da zaenkrat ne gre toliko za dvig cene kave kot za stalno rastoči pritisk občinskih in ostalih davčnih uradov Čeprav so te pritožbe večinoma upravičene, pa ne moremo istega trditi tudi za dvig cene kave, ker so različni bari kljub povečanemu davčnemu pritisku že do sedaj zelo mnogo zaslužili.
Na sestanku so tudi izvolili tri predstavnike kategorije baristou in kavarnarjev, ki prodajajo tudi alkoholne pijače, da jih bodo zastopali pri skupnem Združenju lastnikov javnih lokalov.
( KBITIKt IN PO»OtlIA )
PREMIERA V SKEDNJU MLADINSKE IGRE SNG
Tone Seliškar - Lojze Filipčič: Bratovščina sinjega galeba
sHabent sua jata libelli« so rekli Latinci, čemur bi se po
naše dejalo, da ima vsak spis, vsaka knjiga svojo posebno usodo. Recenzent, torej odra sel človek, bi komaj opazil kaj posebnega na Seliškarje-vi mladinski povesti o bratovščini Sinjega galeba, če ga ne bi silil nenavadni uspeh te knjige stvar še enkrat premisliti in poiskati globljih razlogov za ta uspeh. Kajti delo izhaja ne samo v Sloveniji, marveč tudi v drugih republikah Jugoslavije v zme. ram novih nakladah, izšlo je razen v srbščini, hrvaščini in makedonščini tudi v italijanskem prevodu, po tem delu je poimenovana zbirka knjig za mladino, bilo je pred kratkim filmano in je zdaj tudi dramatizirano.
Po širini uspeha se med slovenskimi mladinskimi deli
PODPORA	UH> JEMANJE	VtJENCEV HI J SE BAZTE6ME HA VSE SEKTORJE
Brezbrižnost oblasti in podjetij
do brezposelne mladine se mora nehati
Na sejah posebne občinske komisije za proučevanje brezposelnosti so med drugim predlagali, naj se razna podjetja obvežejo, da sprejmejo 10 odst. vajencev
Vprašanje brezposelne mladine je v poslednjem času zopet predmet posebne pozornosti. ZVU je namreč zopet podaljšala podporo industrijskim podjetjem, ki najemajo vajence, ni pa ugodila zahtevi, da bi se ta podpora razširila tudi na trgovino in druge stroke. Pretekle dni pa je tudi nesrečna usoda mladega Berceta ponovno pokazala kako nujna je rešitev tega vprašanja.
Odkar je bil leta 1951. izdan ukaz ZVU, ki naj bi s podporo podjetjem omogočil čimvečjo zaposlitev vajencev, se je s tem okoristilo samo 1326 mladincev in mladink.
V tem času pa je urad za delo izdal na novo mladincem in mladinkam 5803 delavskih knjižic. Ker veljajo te številke samo do avgusta 1953. pomeni, da je treba k temu prišteti še okrog tisoč novih delavskih knjižic, tako da je v teh treh letih zaprosilo prvič za delo prav gotovo okoli 6800 mladih ljudi. Ce torej odštejemo od tega števila omenjenih 1326 vajencev in vajenk, ki so šli v industrijo, tedaj vidimo, da nam ostane še okoli 5.500 mladincev in mladink, katerim bi seveda morali prišteti tudi mnoge, ki so zaprosili za delo in dobili delavske knjižice pred
SEJA DEVINSKO NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
ZA IN PROTI ZVIŠANJU TROŠARINE na domačo uporabo električnega loka
Uspešno opravljeno delo občinske komisije - Trošarina na vse vrste žganih pijač - 200.000 lir za pregraditev učilnic v stari nabrežinski šoli
Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini druga redna seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta v tem letu. Po čitanju zapisnika je odbornik Ploridan poročal o delu komisije, ki se je sestala prejšnjo soboto. Ta komisija, v kateri so bili zastopani vsi predstavniki političnih skupin v devinsko-nabrežinskem svetu, je sprejela resolucijo glede tržaškega vprašanja, ki je naslovljena na predstavnike vlad na bodoči berlinski konferenci ter vladama Jugoslavije in Italije. V resoluciji občinski svet protestira proti samovoljni odločitvi od 8. oktobra ter poziva na oživotvor-jenje STO z vsemi učinkovitimi jamstvi, da bodo na njem Slovenci dejansko enakopravni z Italijani.
Komisija je prav tako sprejela protestno pismo naslovljeno na gen. Wintertona, v katerem občinski svet naproša, da se prekliče ukaz o prepovedi zborovanj, ki je v nasprotju z načelom demokratičnih svoboščin ter se glede tega vzpostavi ponovno normalno stanje.
Člani komisije so prav tako razpravljali o nagradi «bojev-
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA
DRUGI DAN RAZPRAVE
PROTI IREDENTISTIČNIM RAZGRAJAČEM
Ako obramba ne bo predložila drugih prič, bodo danes govorili branilci
(Nadaljevanje s 7. strani)
21-letni Bruno Gionni, študent, obtožen napada na sedež Fronte za neodvisnost, je povedal, kako je šel od Por-tici di Chiozza, kjer je gledal napad na policijski avto, na Korzo, kjer je pravkar bil napad na sedež Fronte za neodvisnost. Pred sodiščem je zavrnil dobro četrtino vsebine zapisnika, ki ga je podpisal na policiji, češ da je zapisnikar «potvoril» njegove izjave. Po daljši (.obrazložitvi« je na vprašanje predsednika priznal, da je vrgel na ogenj neko mizo, ki so jo bili drugi vrgli s sedeža Fronte. Priča Angelo Bernazza je samo povedal, kako je šel z Gionnijem po mestu.
37-letni Guerrino Zane, ki je tudi obtožen napada na sedež Fronte za neodvisnost, je s svojimi odgovori vzbujal smeh v dvorani. Zaposlen Je bil pri vojaški policiji v Rojanu. toda 6. novembra je vstal pozno in si izmislil, da je »bolan«, Rad bi telefoni-
ral da bi o svoji »bolezni« obvestil svoje kolege, ‘pa je bil telefon vedno zaseden. Zaradi tega je iskal kakšen vojaški jeep, da bi se odpeljal ali sporočil svojo zadevo. Jeep je »iskal« pri portici di Chiozza, kjer je gorel policijski av. to, nato pa ga je vleklo po Ul. Imbriani na Korzo, kjer je bi) takrat napad na sedež Fronte za neodvisnost, A jee-pa m nikjer »našel«, zato je radovedno pasel oči in gledal razne požare in podvige razgrajačev.
Predložijo mu slike, na katerih se je spoznal.
Tožilec; «Kaj ste delali tam?«
Obtoženec; «Opazoval sem«
Tožilec: «Kaj pa ste delali tam?«
Obt.; «Užival sem pri opazovanju.«
Tož.: »Zakaj niste šli raje na delo?«
Obt.; «Moral bi iti, pa sem raje gledal.«
Tož.: »Preden ste opazovali, mislim, da vam je dal 15 000 lir »Comitato per la difesa
deiritalianita di Trieste e dei-ristriaa.
Odv, Gefter-Wondrich: »Mi oppongo.« In se odpove zasliševanju nadaljnjih prič.
Kot priča nastopi Luigi Da-gri, ki pove, kako je 6, novembra šel z obtožencem Sa-viom Liviom in drugimi po Korzu, k cerkvi sv. Antona in v Ul. C. Battisti, kjer je skupina razgrajačev pravkar vlekla policijski avto. Ko je Livio Savio zagledal avto, je kar skočil, prejel za verigo in pomagal vleči avto, ki so ga nato zažgali pri Portici di Chiozza
Maria Marži je potrdila, kar je prej izjavil Dagri. Giovan-ni Cordiglia, kapitan pri Tržaškem Lloydu, ki je nastopil kot zadnja priča, ni povedal pič posebnega.
Predsednik Grabb je ob zaključku včerajšnje razprave obvestil obrambo, da lahko danes ob začetku razprave še predstavi priče, nko želi, nato pa bodo zagovori branilcev.
Razprava se nadaljuje danes ob 9. uri.
nikom«, ki naj bi je bili deležni prizadeti občinski usluž. benci, vendar bomo zaradi pomanjkanja prostora o tem poročali v jutrišnji številki našega dnevnika.
V nadaljevanju so občinski svetovalci potrdili predlog u-čiteljev industrijskega tečaja v Nabrežini, po katerem bodo pregradili dve učilnici v stari nabrežinski šoli. Dela bodo veljala okoli 200.000 lir. Ob tej priliki so razni svetovalci zahtevali pojasnila glede tabel na šolskih poslopjih, medtem ko je svetovalec dr. Skrk predlagal, naj se županstvo pozanima za odgovor, ki ga je dolžan pravni oddelek ZVU na vlogo občinskega odbora v zvezi s tablami, ki so bile pred letom odstranjene iz vasi devinskega predela.
Pred razpravo o proračunu za leto 1954 je odbornik za finance Floridan predlagal, naj bi občinski svet potrdil zvišanje trošarine na domačo porabo električnega toka, in sicer od dosedanjih 0.95 lir na 4 lire. Medtem ko je župan predlog podprl, se je svetovalec tov. S. Colja temu uprl, ln sicer zaradi tega, ker se je gospodarski položaj večine družin v zadnjem času močno poslabšal. Svetovalec tov. Mano Milič je prikazal negativno stališče kmetovalcev, medtem ko sta svetovalca Drago Legiša in Gratton predlagala, naj se razprava o tem vprašanju prenese na prihodnjo sejo. po glasovanju je bil osvojen zadnji predlog.
V nadaljevanju so svetovalci odobrili povišanje trošarine na žgane pijače, in sicer 75 lir za liter pri pijačah z do 21 stop. alkohola in 112 lir za liter pri pijačah z gradacijo več kot 21 stopinj. Računajo, da je povprečna poraba žganih pijač 3.500 litrov na leto.
Zupan je še sporočil da bo naslednja redna seja v torek 26. t. m., potem pa Se je seja nadaljevala za zaprtimi vrati.
Padec umrljivosti
v jug. coni STO
Po podatkih statističnega urada v Kopru je bilo lani v koprskem okraju rojenih 685 otrok od tega 342 moških in 343 žensk. V istem času je umrlo 436 ljudi, poročilo pa se je 385 parov. Podatki iz leta 1952 kažejo, da je bilo 40 rojstev manj. poročilo pa se je 53 parov več. Razveseljivo je dejstvo, da je padla tudi umrljivost, kar ie pripisati izboljšanju zdravstvene službe in boljšim življenjskim pogojem. Lani je namreč umrlo 83 ljudi nianj kot leta 1952.
letom 1951. Jasno je, da je šlo tudi mnogo vajencev in vajenk v trgovino, nekaj mladih ljudi v urade, nekaj k policiji itd. Končno je med 1800 novimi delavci, ki jih je zaposlila SELAD. precej mladincev. Čeprav ni na razpolago uradnih številk, pa lahko računamo, da je razen mladincev in mladink, ki so že vpisani v sezname brezposelnih, še kakih 6.000 mladincev, ki sploh še niso nikoli delali in zato v omenjenih seznamih o njih ne vodijo računa.
Da bi se vsaj delno ublažila brezposelnost mladine, so odbor brezposelnih mladincev, sindikati in druge ustanove zahtevali, da se podpora za najemanje vajencev raztegne tudi na trgovino in druge stroke. ZVU pa je imela za vse to gluha useša. Zaradi tega je novi ukaz, ki ni upošteval te upravičene zahteve, naletel ne le med brezposelnimi marveč tudi med gospodarskimi krogi ne nezadovoljstvo. Jasno je, da Di ugodnosti za trgovino dobro vplivale na najemanje vajencev za ta važni sektor tržaškega gospodarstva.
Razen nerazumevanja ZVU pa vidimo, da so tudi mnoga industrijska podjetja popolnoma brezbrižna do vprašanja brezposelne mladine. Zato bi bilo treba najti način, da bi ta podjetja morala najeti določeni odstotek vajencev sorazmerno s številom zaposlenih delavcev. Ta zahteva je toliko bolj umestna ker spada skoraj vsa industrija v IRI, to je v sektor, ki je v glavnem pod kontrolo države in za katerega morajo tudi vsi državljani prispevati. Tu zato niti ne velja izgovor o popolni svobodi zasebne iniciative, saj gre za ustanove, ki uživajo državno podporo.
V občinskem svetu in na mnogih drugih mestih je bilo tudi večkrat govora o tem, naj bi ACEGAT zaposlila večje število vajencev, čemur pa se je njeno ravnateljstvo vedno upiralo.
Z vprašanjem brezposelne mladine se je ustvarila že dvakrat tudi posebna komisija tržaškega občinskega sveta. Zastopniki raznih strank in skupin so v diskusiji o tem vprašanju zastopali tudi razna stališča glede njegove re-šitve. Namen teh sestankov je, sprejeti skupno resolucijo ter *o predložiti v diskusijo in odobritev občinskemu svetu. Doslej pa se o skupni resoluciji še niso sporazumeli in bodo zopet rešetali to vprašanje prihodnjo sredo. Med raznimi predlogi, kako rešiti vprašanje brezposelne mladine, naj bi bili v razpravljanjih v tej komisiji tudi naslednje:	Vsa podjetja,
zlasti pa tista ki spadajo v skupino IRl (ladjedelnice, tovarna strojev itd.),javne ustanove, zavarovalnice. banke itd. naj bi sprejele 10 odst. vajencev v primerjavi s celotno zaposleno delovno silo. Ugodnosti za najemanje vajencev v industriji naj bi sc razširilo tudi na trgovino. Podporo za brezposelnost naj bi dobivali tudi tisti mladinci. ki še vedno čakajo na prvo zaposlitev. Ustanovila naj bi se posebna komisija za nameščanje mladincev, v kateri bi bile zastopane tudi sindikalne organizacije. _ Upokojili naj bi tiste nameščence, ki imajo pravico do visokih pokojnin. Ustanovili naj bi te tečaji za vajence, strokovnega in pripravljalnega značaja. Vsi ti predlogi so seveda popolnoma upravičeni in upati je, da se bodo s predstavniki vsehrakupin o njih sporazumeli. ' Gre konec koncev za minimalne zahteve, ki ne bodo mogle korenito rešiti tega perečega vprašanja, ki pa bi precej ublažile brezposelnost mladine. Ce pride do skupne resolucije in enotnega nastopa vseh skupin v občinskem svetu, bo morala tudi ZVU to upoštevati in podpreti najemanje vajencev tudi v drugih sektorjih. Prav tako pa bodo morale to upoštevati razna velika podjetja, ki se sedaj tako otepajo vajencev.
merita z njim lahko samo še Zupančičev «Ctciban» in Vandotov sKekecs. Toda vsa tri dela imajo povsem drugačen izvor in so namenjena drugi mladostni dobi. ((Ciciban« je prekrasna poezija, enkratna in težko posnemljiva, ki jo je izpel velik pesnik, oživljajoč se ob svojih otrokih v lastno mladost, za vse slovenske otroke in, v kolikor je čisto poezijo sploh mogoče prevesti v druge jezike, za vse otroke sveta. Ciciban je blizu ušesu otroka, ki je komaj izjecljal svojo prvo besedo, a blizu je tudi srcu odraslega, ki se ob njem vživlja v lastno mladost.
sKekecv je ostal, ko je pred tridesetimi leti izhajal v »Zvončku«, našim poklicnim recenzentom malone neopažen. Ko je odrasla generacija, ki ga je uživala v svojih otroških letih, je služil Kekec za snov filmu, kateremu je dodelilo hrvatsko občinstvo, kot je te dni poročal zagrebški «V jesnik«, izmed vseh dosedanjih jugoslovanskih filmov največ glasov. Mislim, da so bili za njegov uspeh odločilni, poleg izvedbe seveda, ki pa utegne imeti še nekatere začetniške pomanjkljivosti, trije važni umetniški pripomočki: prvič, fantastika zgodbe, ki se uveljavi kljub poizkus u zreducirati pravljične elemente na realnejšo podlago: drugič: Kekčev vedri, preprosti in pogumni karakter, ki ostane kljub bistrosti do kraja v mejah otroškosti, in tretjič: nenavadni in zanimivi sloven_ siji planinski svet, ki je več kot samo okvir, ki je prava podlaga fantastiki zgodbe.
Tone Seliškar ni imel s svojo «Bratovščino Sinjega galebov nič manj srečen prijem. Najmanj trikrat je zadel v žiJ vec doraščajočega mladostnika (kajti tem je predvsem namenjena njegova povest in tudi Filipičeva odrska predelava). Prvič, z oživitvijo v mladostnikov nagon za pustolovščinami, ki je bistveni element pri dečkih v predpuber-tetni dobi. Drugič s svojim pravilnim spoznanjem mladostnikove potrebe po akciji, dejanju, iz čigar so Seliškarju izrasli dovolj verjetni deški značaji. In tretjič, s pravilnim spoznanjem mladostnikove potrebe po skupnosti, po «bratovščini», po nekakšni prvobitni organizaciji, ki jo je Seliškarju uspelo prikazati mimo njegove sicer hvalevredne socialne tendence. Kajti prav ta Seliškar jeva socialna tendenca, tendenca po skupnosti ali, če hočete, po zadružništvu, čudovito sovpada z mladostnikovim nagonom po skupnosti, po skupnem delu in sožitju. Dejal bi, da je Seliškarju uspelo z njegovo uskladitvijo mladostnikovega pustolovskega nagona, njegovega nagona po akciji in skupnem sožitju skoraj nekaj takega kot kvadratura kroga.
Ne bom posebej poudarjal, da nosijo vsa tri mladinska dela v visoki meri pečat izvirnosti.
* * *
Ne bom se spuščal v analizo Filipičeve dramatizacije Seliškarjeve «Bratovščine Sinjega galeba», ker bi moral primerjati obe deli, ki ju trenutno nimam pri roki. Filipiču je vsekakor uspelo obdržati glavno nit prigode, pri čemer je ostal potek dogajanja bolj epsko pripovedovan kot dramatično razgiban. Jožko Lukcš je dal delu solidno odrsko podobo brez kakih posebnih režiserskih domislekov. Pa saj je imel z mladimi, improviziranimi igralci dela in truda dovolj za kar mu gre naše iskreno priznanje. Kajti da je spravil v tek dogajanje, čigar protagonisti so dorašča-joči dečki — in ena deklica, seveda —, je vsekakor vsega upoštevanja vredna storitev. Inscenacija Jožeta Cesarja z Vsem pomorskim in ladijskim priborom vred kaže na okus in poznavanje predmetov, in če so bila sredstva za popolno izvedbo nemara preskopa, je vendarle inscenator lahko zagotovljen, da je pomanjkljivosti z lahkoto nadomestila živahna otroška fantazija mladih pa tudi zrelejših igralcev.
Glede protagonistov ne bom o vsakem posebej govoril. Mladina je storila vse, kar je mogla, ob krepki pomoči naših poklicnih soigralcev, ki so se resno in uspešno lotili dela s svojimi mladimi pritelji.
Dvorana v Skednju je bila nabito polna. In to dobesedno, prosim. Kajti zaseden je bil vsak kotiček in ob straneh sta stali dve gosti vrsti gledalcev, povečini odraslih, mož in žena, l;i so ne samo privoščili svojemu naraščaju sedeže — saj je bil to njegov dan! —, namreč so tudi živahno in z očitnim uživanjem spremljali potek napete zgodbe, ki so jim jo na odru predvajali s poklicnimi igralci vred njihovi ljubljenci, cvet in	zagotovilo	bodočnosti	slo-
venskega naroda.
VLADIMIR BARTOL
Razdeljevanje drv brezposelnim
Županstvo sporoča, da bodo od	21. t.	m.	dalje razdelje-
vali drva brezposelnim in upokojencem Zavoda za socialno zavarovanje po znižanih	cenah,	in	sicer po 50	kg
na	osebo.	Z	istim dnem	se
neha razdeljevanje, ki je sedaj v teku. Kraji in čas razdeljevanja ostanejo nespremenjeni.
Nezadovoljstvo brezposelnih z delovanjem urada za delo
Mladinska zveza STO nam je poslala pismo, ki ga je prejela od skupine brezposelnih. Pismo obravnava vprašanje brezposelnosti in ga objavljamo v izvlečku.
V pismu najprej ugotavljajo, da je INAPLI sredi zime odpustil večje število mladincev, pri čemer je ravnal pristransko. Nato obsojajo delovanje urada za delo ter pravijo, da daje delo ljudem, ki so komaj prišli v Trst, medtem ko morajo resnični Tržačani čakati na zaposlitev cela leta ali pa jim kvečjemu nudijo	delo pri	SELAD. Te-
ga so brezposelni že siti. Zato so 11. t. m. odločno protestirali	na	uradu	za	delo ter
zahtevali priznanje • svojih pravic,	v	čemer	so	bili složni vsi	ne	glede	na	politično
pripadnost.
Brezposelni mladinci vprašujejo vodstvo urada za delo:
Po kakšnih kriterijih so bi-li sestavljeni seznami odpustov pri INAPLI. Ali se zavedajo. da pomenijo ti kriteriji diskriminacijo v škodo domačinom? Zakaj so v vse javne urade sprejeli nešteto ezulov in priseljencev, medtem ko čakajo številni brezposelni že 8 let na delo? Zakaj ne pošljejo raje teh ljudi v SELAD ter Tržačane v službe? Kdo ukazuje v uradu za delo? Kdaj se bo nehala politika diskriminacij v škodo državljanov področja?
Mladinci nato ugotavljajo, da dela tu okoli 3.000 delavcev, ki bivajo izven področja ter da so med njimi bolničarji. kovači, pleskarji itd., to je ljudje iz takih poklicev, ki jih je dovolj med tukajšnjimi brezposelnimi delavci. Končno pravijo, da se ne bodo zadovoljili z Bartoli-levo «mineštro», ki so jo dobili po zadnjih demonstracijah.
Med prevozom v bolnico podlegel poškodbam
Sinoči ob 21. uri so bolničarji RK prihiteli z avtom v Ul. Zorutti^ 10, kjer je na cesti ležal * 52-letni Antonio Rusconi v nezavestnem stanju. Bolničarji so ponesrečenca takoj naložili na rešilni voz, ki je z vso naglico odpeljal proti bolnici. Toda med prevozom je nesrečnik, verjetno zaradi prebitja lobanje, podlegel poškodbam.
Vid v nevarnosti
Včeraj ob 12.40 je prišel v splošno bolnico 34-letni Emilio Gelletti iz Ul. Rismondo 3, katerega so zdravniki po prvem pregledu poslali -na okulistični oddelek. Imel je namreč ranjeno levo oko in zaradi tega dvomijo, da mu bodo sploh lahko rešili vid.
Ob sprejemu v bolnico je Gelletti izjavil, da je delal za tvrdko Ing. Boehm v prostorih ECA v Ul. Pascoli, kjer mu je ob preizkušanju neke naprave priletel kos železa v oko in mu prizadejal omenjeno poškodbo.
Ker se je spotaknil
Ob 12. uri so na II. kirurškem oddelku splošne bolnice sprejeli 30-letnega Ferdinanda Ghia iz Ul. Lazzaretto Vecchio 5, kateremu so zdravniki ugotovili več poškodb po telesu. Ponesrečenec je izjavil, da je delal v prostorih pokritega bazena na Nabrežju T. Gulli, ko se je nenadoma spotaknil in padel z več metrov višine na tla. Z avtom RK so ga nato pripeljali v bo.lnico, kjer bo po mnenju zdravnikov moral ostati 15 dni.
Motociklist podrl žensko
Do prometne nesreče je pri-šlo včeraj ob 11.45 v Ul. Carducci, ko je neki motociklist, in sicer 24-letni Lucia-no Gubbiotti podrl na tla 52-letno Anno Mario De Bernardi por. Bonifacio iz Ul. Madonnina. Nesreča se je zgodila v trenutku, ko je De Bernardijeva hotela ob stavbi označeni s štev. 39 prekoračiti cesto v notranjosti prehoda za pešce, pa ji je to preprečil Gubbiotti, ki je trčil vanjo. Medtem ko je motociklist ostal nepoškodovan, je ženska dobila nekaj manjših poškodb in so jo z avtom RK pripeljali v bolnico. Tu so ji rane obvezali, potem pa jo s priporočilom 5-dnevnega počitka poslali domov. Na mesto nesreče so prišli agenti prometne policije, da ugotovijo vzroke nesreče.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto, 23. januarja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
«VSAKIH STO LET»
Komedija v treh dejanjih (5 slikah)
Spisal: F. Hugh Herbert Prevedel: Herbert Grtin Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar
Osebe:
Patty 0’Neill - Štefka Drolčeva; Donald Gre-sham - Miha Baloh; David Slater - Jožko Lukeš; Michael 0’Neill - Danilo Tunk.
V nedeljo 24. januarja 1934
ob 15.30 uri v AVDITOHIJU v TRSTU
'Miatouttmci Mniec}a guleSa"
Mladinska igra v petih dejanjih Spisal Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar
V nedeljo 24. januarja 1954
ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
komedije F. H. Herberta
«Vsakih slo lel»
Prodaja vstopnic v UL Roma 15/11.: v petek 22. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure; v soboto 23. t. m. od 11. do 13. in od 17. do pričetka predstave: v nedeljo 24. t. m. od 11. do 13. in od 14. do 20.30.
Osvobodilna fronta
III. OKRAJ
Danes zvečer bo v običajnih prostorih ob 20. uri seja izvršnega odbora OF za III, okraj. Zaradi važnosti dnevnega reda bodite točni.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU 12. redna odborova seja bo v petek 22. t, m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29.
Ker so na dnevnem redu važne društvene zadeve je udeležba obvezna.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB *L. KOŠIR«
Danes običajni sestanek od
18.30	do 21. ure z delitvijo dospelih novosti. Pozivamo člane, da prinesejo svoje prispevke za razstavo. Takoj po sestanku važna seja upravnega odbora.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Jutri ob 20.30 prva predstava Donizettijeve opere »Ljubavni napoj« za .red »A« v vseh prostorih. Opero bo dirigiral An-tonino Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopili:	Alda Nini,
Alma Pezzi, Rodolfo Monaro, Ferdinando Li Donn-i, Carlo Ba-dioli. Zbor je uvežbal Fanfani, koreografijo je oskrbela Nives Poli, režijo pa Carlo Piccinato. Sodelovale bodo tudi gojenke šole klasičnih plesov, Panzlnl -Marmoglia.
V soboto bo za red «A» v parterju in na balkonih ter za red «B» na galerijah prva predstava Puccinijeve opere «Boheme». Dirigiral bo Antonlno Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopili: Rosana Carteri, Ornella RoJ vero, Mario Filippeshi, Tito Gob. bi, Carlo Badigllo, Glorgio Tozzi.
Abonenti, katerim zamenjava opere «Otello» z opero «Boheme» ni pogodu, lahko vrnejo abonmajske listke.
SMUČARSKI IZLET V CRNI VRH
Mladina organizira smučarski izlet v Crni vrh 31, Jan. t. 1. Vpisovanje in pojasnila do 21. t. m. na sedežu mladinskega krožka »Spartacus« v Ul. Alfie-ri 8 vsak dan od 18. ure dalje. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE organizira za nedeljo 31. t. m. izlet v Vipavsko dolino. Vpisovanje vsak dan od torka 19. t. m. do 21. t. m. od 18. do 19. ure na sedežu.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. januarja 1953 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE:	delavec
Giuseppe Stuper in gospodinja Maria Burslch, agent CP Romeo Scheriani in gospodinja Albina Bizjak, študent Fulvio Bezzoni in gospodinja Anita Derln, pomorščak Adelchl Bartole in ta-petnlca Francesca Acquavita.
UMRLI SO: 33-letna Francesca Vidmar por. Rosa, 81-letna Ade-le Splnelli, 52-letni Giorgio Co-razza, 71-letna Vittoria Cotro-neo, 53-letni Josip Sancin, 83-letni Matteo Gregori, 82-letnl Luigi Sgubbl, 69-letna Luigia Fliszar vd. Biscan, 90-letna Maria PetUj vd. Bandlnelli, 74-let-na Frančiška Vlah vd. Umek, 69-letna Antonia Vocchi vd. Tomasi, 90-letnl Luigi Gramaccini, 79-letni Pietro Loy, 74-letna Rosa Teglla por. Astolfi.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 7,1 naj-nlžja 0,9, ob 17. uri 6,3. Zračni tlak 1030,6 milibarov stalen, vlaga 60 odstot., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,0.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
Ob 8. url 17. t. m. je Iz Porto Nogaro priplula prazna Italijanska motorna ladja »Doriana«;
ob 15. url Je iz Benetk priplula prazna italijanska ladja »Barbara«;
ob 22. uri je iz Benetk priplula prazna italijanska ladja »Fer-nanda«.
Ob 9. uri je 18. t, m. priplula z 10.262 surovega olja panamska ladja »Fair VVater«;
ob 18, url Je s 153 tonami blaga priplula holandska ladja «Draco»;
ob 18. uri Je Iz Reke priplul Jugoflovanikl parnik »filnj«;
ob 14.30 je odplula v Benetke z 225 tonami gasolla Italijanska ladja «Barbara».
NOČNA SLUŽBA LEKARN'
Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarotti 11,; Mizzan. Trg Venezla 2; Tamaro In Neri. Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah In Nicoll v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE
ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 6«
Gasilci	2-22
Policija	2-23
Rossetti. 16.30: ((Očarljiva sovrai-nica«, S. Pampanini, R. Lame wreux.
Ezcehior. 15.00:	((Giuseppe	Ver
di«, Pierre Cressoy.
Nazionaie. 15.30: ((Ljubezen v H'1' stu«,
Filodrammatico. 16.00: »SaharsKI legija«, A. Ladd, R. Con te. Arcobaleno. 16.00: »Narednik Bul”1 Burt Lancaster in Virginji Mayo.
Auditorium. 16.30: ((Plavolaske," rešetkami«, B. Hutton, S. Tuf". Astra Rojan. 16.30: «Vrnitev B>* Sčevalcev«, P. Rajmond, B Greene.	^
Cristatlo, (Trg Perugino) 16.0® (»Carodejka«, M. Fellx. Mlad#1 izpod 16 let prepovedano. | Grattaclelo. 16.00: ((Sanjana n vesta«, G. Grant, D. Kerr. . Alabarda, 16.00: «Cesarske vijol1, ce«, C. Sevilla. L. Mariano. Ariston. 16.0C: «Toto šejk«, Tot« Gregory Pečk, Linda Darnell ■" Rita Hayworth.
Aurora. 15.45: ((Volkodlaki*, AJ na Maria Pierangeli in Gr* Kelly.
Armonia. 15.30: ((Gianni in Pidn to na severnem tečaju«, " Green, B. Caldot.
Garibaldi. 15.00: »Nedeljski jun*" ki«, R. Vallone, C. Greco. , Ideale. 16.00: «Veliki sovražnil« N. Eddy.	.
Im pero. 16.00: «Ivanhoe», RoM» Taylor, Elizabeth Taylor. Italla. 16.00: «Cesarske vijolic* C. Sevilla, L. Mariano.
V Ule. 16.00: «Plymouthski pufl'"' lovci«, S. Tracy, G. Tiern«y. . Kino ob morju. 16.00: «La makN’ rida«, D. Del Rio.
Massimo. 16.00: «Nahajamo ** ' pasaži«, Sophia Loran. Moderno. 16.00: »Dvoboj ob zori11 B. Davis.	,
Savona. 15.00: »Krik gozda«, * Payne, S. Morrovv.
Vittorio Veneto. 15.15: »VdoV* išče ženo«, Van Heflin, PatriC'1
NeaJ-	a«
Azzurro. 16.00; »Zver avtostrad*
E.	CTBrien, F. Loveyoy. ^
Belvedere. 16.00; «Ho! 1 v vvoodsj
skrivnosti«. R. Sonte, J. AdaB*
Marconi. 16.00: »Čudovita podob*
S. Granger.	-
Novo cin«. 16.00: »Deželanka«, 0
na Lollobrigida.
Odeon. 16.00: »Obhod opolnoči’'
S. Laurel, O. Hardy.
Radio. 16.00: »Vojaška policij*
B. Hope, M. Rooney.
SREDA, 2«. januarja 1954.
JLGONLOVAKBKA CONA TRSTA
254,6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 7.00, 13-$
19.00 in 23.30.
7.10 Jutranja glasba; 7.30 gled tiska; 11.30 Popularni k°K cert opernih arij in duetov; Hej Od Triglava do Jadrana; 1*J, Spored stanovskih narodnih F, smi; 17.00 Bill Snyder pri kiaVA ju; 17.15 Marjan Lipovšek: Stjjj violinske skladbe. Izvaja violine, M. Rupel. Pri klavirju avtd'
17.30 Dela sodobnih bosanski skladateljev - Mačejovski, Ka‘5, rovski, Pleči ti in Rihtman; l"% Bosanske sevdalinke; 18.00 P<><■. čila v hrvaščini; 18.15 Za vsakog' nekaj; 21.00 Nove izdaje ((Mlad11; ske knjige«; 21.30 Za zabavo s ples igrajo solisti in orkestri; 23-Lahko noč s slovensko na-od1J pesmijo; 23.00 Zadnja poročila italijanščini; 23.10 Glasba za 1" ko noč.
TRST II.
306,1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahka glasba; 12.10 *{ vsakega nekaj; 13.00 ZatoSffl glasba; 14.00 Glasba za štiri k>', virje; 14.15 Kulturni obzornjj;
17.30 Plesna čajanka; 18.00 1** zart: Koncert za violino in or«J ster; 18.25 Glasbena medigra: l^t Koncert sopranistke Vide Jagodi
19.00 Zdravniški vedež: 19.15 tS stra glasba; 20.00 Šport; 20'h Koncert zbora Glasbene Matk, iz Ljubjlane; 21.00 Aktualnost; 21.35 Folklorne melodije in pl*S'
22.00 Književnost in umetno*!! 22.15 Glasba iz operet in reV11' 22.45 Vabilo na ples.
T K N T I .
11.15 Orkester G. Cergoli; U.J Glasba po željah; 19.00 »Okrt0.; iz revij za kulturo in umetno*/
20.30 R. Wagner: »Parsifal«, if. stična opera v 3 dej., diriS1’ Herbert Albert.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina svoje!* dedka pek. Jožeta Kožuha & rujeta vnukinji Olgica ln Kr*1*' ka 1.000 lir za Dijaško Matic0,
ADEX IZLET]
31. JANUARJA 1954 ENODNEVNI IZLET V
SK0C1JAN
DIVAČO
30. in 31. JANUARJA 1954 DVODNEVNI IZLET V
PAZIN
ROVINJ
PUL0
Vpisovanje do 22. t, m. pri «Adria-Express», UL
F.	Severo 5-b - tel. 29243-
SOŽALJE
Okrajni odbor OF I. okfšf, izreka najiskrenejše soi$ družini Kuštrin ob smrti varišice KATARINE KUSTP^1" ki je umrla v soboto 16. t- , Pokojna je bila dolgol«^ aktivna članica OF in zave& Slovenka
+
18. t. m. nas je nenadorn« u pustil naš dragi soprog id
Jtisin Sancin
. f
Pogreb bo dane« 20. t Ji ob 15.30 iz mrtvašnice gi* bolnice.
Žalujoči: soproga, »j®? in ostali sorodni!®
Trst, 20. Januarja 1954.
REFERAT	SEKRETARJA	ZVEZE	KOMUNISTOV
Tisto, kar je bilo bistveno za pojasnilo stališča izvršnega komiteja v zadevi člankov tovariša Djilasa, to se pravi njihovega idejnega in političnega značaja, je povedal tovariš Tito. Zunanja teoretič-na argumentacija v Djilasovih tankih je tu pravzaprav postranska stvar. Prvič, postranska zato, ker je tov. Djilas najprej postavil politično tezo, naknadno pa ji je na hitro roko prilepil shematično teoretično pojasnilo, v bistvu ne globoko in ne znanstveno, toda po obliki ustrezno zamotano, da bi bila videti teorija resna, čeprav je nasprotje tega- Drugič, postranska tudi zato, ker se, če njegovi članki ne bi bili političnega pomena, CK ne bi vmešaval v teoretična razmišljanja tov. Djilasa.
Ker pa je tudi neko nazira-nje, da je koncepcija tov. Djilasa v naši konkrtni politični stvarnosti sicer politično škodljiva, ker je po tem naziranju «prezgodnja», da pa tudi kot takšna pomeni «nov» prispevek v socialistični teoriji, «no-vo» socialistično idejo, pogled naprej, bo vendarle koristno, če se ozremo tudi na teoretično stran teh člankov, kolikor 0 njej sploh lahko govorimo. Razume se, za podrobnejšo Proučitev teh člankov ta pie-num ni imel na razpolago dovolj časa. Zato se bom potrudil, da na podlagi analize Djilasovih člankov — in sicer v tistem vrstnem redu, kakor lib je on pisal — odgovorim samo na naslednja tri vprašanja
Prvič, ali je v člankih tovariša Djilasa navedena koncepcija res «nova» koncepcija?
Drugič ali je ta koncepcija dejanski prispevek k teoretični misli socializma, ali jo pospešuje ali vleče nazaj?
Tretjič, kakšen pomen ima ta koncepcija v naši stvarnosti, kakšne posledice ima za razvoj našega boja, za socializem in socialistično demokracijo?
Pri tem bi rad poudaril še to, da kritika teoretične strani člankov tov. Djilasa ne sme imeti za izhodišče očitka, da i« hv,t*l biti »nov*. Mi jugoslovanski komunisti kot gi-anje nikoli nismo ne teore-1 i0 ne Praictično stali na stališču, da je z Marxom kon-can sleherni razvoj teoretične mtsli komunizma, odnosno vsak nadaljnji razvoj družbe-mk znanosti. Prav tako tudi ^'koli nismo stali na stališču, da se morajo komunisti v Praktičnem boju za socializem držati sleherne Marxove ali Engelsove črke. Vsa orientacija Kpj in ZK je bila pro-tidogmatična, čeprav so bili Posamezni komunisti v naši deželi dogmatiki. To je pri-o zlasti jasno do izraza v
naših sporih s sovjetsko vlado
1. 1948. Da je bila naša KP orientirana v smeri dogmatizma. mi takrat ne bi vzdržali pritiska, kakor smo mu kljubovali, pa tudi v konkretni graditvi socializma pri nas je toliko r.ovih oblik in novih teoretičnih sklepov, da lahko brez pretiravanja rečemo, da smo k moderni družbeni znanosti, katere temelje je položil Marx, res mnogo prispevali.
Boj proti dogmatizmu, šablonskim oblikam, birokratskim in protidemokratičnim težnjam, boj za nove oblike družbenega življenja na podlagi spremenjenih gospodarskih odnosov, za zgraditev demokratičnega mehanizma družbenega samoupravljanja itd., traja pri nas z uspehom že več let Vsa Zveza komu-
nistov kot organizacija stoji na teh pozicijah. Takšna o-rientacija je v osnovi VI. kongresa ZK in IV. kongresa SZ, pa tudi v osnovi ustavnega zakona in vseh naših pro-tibirokratičnih sklepov na področju gospodarstva in državne odnosno družbene graditve.
Ce torej gre za to, tedaj se tov. Djilas zaganja v odprta vrata, ko patetično razglaša; «Področje se čisti — toda za bitko.« Ni jasno, za katero novo bitko se tov. Djilas tu navdušuje, če ne za nadaljevanje prav bitke, ki jo je naš CK že razglasil in sicer ne šele 1948. leta, marveč že pred 1948. letom. Vsekakor tej, o kateri sem govoril, tov. Djilas lahko samo škoduje, ker je neorganizirano in z zastarelim orožjem pritekel oa bojišče
IZHODU POLOŽAJ DJILASA
Kakor ^problematičen značaj bitke, ki jo tov. Djilas napoveduje, tako je problematična tudi razdelitev sil na tem «bojišču». Po Djilasovem mnenju se pri nas bore sledeče sile. Prvič, kapitalizem in meščanstvo, drugič, birokratizem in birokracija, tretjič socializem in demokracija. Vsekakor bi pričakoval, da bo napisal; delavski razred in delavsko gibanje, ne pa; socializem in demokracija. Ta njegova strategija se mi zdi kakor da ni general na fronti delal takšen načrt: nasprotnik ima 30 divizij, mi pa imamo zastavo in strelske jarke. Kje pa so naše divizije, m kdo je tisti, ki se bo boril v teh streiskih jarkih? To tov Djilasa ne zanima, čeprav je to prav začetek vsake strategije, Toda tov. Djilas, zmeraj nagnjen k abstraktnemu she-matizmu, k mehaničnemu prenašanju tujih shem in sklepanju po analogiji, nikoli pa ne nagnjem k temeljitejši znanstveni analizi stvarnosti, o kateri govori, se ' 11 tu pravzaprav ukvarja s mi. ne pa z realnimi silam.. Tu je osnova teoretične nevzdrž-nosti malone vseh shem iz njegovih člankov.
V Djilasovi razdelitvi družbenih sil sta torej predvsem zastavljeni dve vprašanji. Da sta meščanstvo in v — določenem smislu — ponavljam; samo v določenem smislu! birokracija nosilca določenih razrednih teženj, je jasno. Popolnoma nejasno pa je, kako more biti demokracija gibalna sila socializma.
Doslej ni nihče dvomil o tem, da je demokracija politična oblika in da sama zase
ni nobena družbena sila. Sicer pa, tako jo v glavnem obravnava pozneje v svojih člankih tudi tov. Djilas sam. toda to ga ne moti, da jo v razdelitvi razrednih sil postavi na mesto, kjer bi morale stati dejanske sile razrednega socializma. Ko pa bi bil tov. Djilas to storil, bi dobil rezultat, nasproten že izoblikovani shemi v njegovi glavi Ko bi bil začel z analizo, katere so te razredne sile, materialne družbene sile, ki v Jugoslaviji nosijo socializem, kakšne so razredne, materialne predpostavke razrednega socializma v Jugoslaviji, bi bil prišel do rezultatov, nasprotnih že izoblikovani shemi v njegovi glavi. Ker pa je njegovo izhodišče njegova teza, ne pa naša stvarnost, ni spremenil svoje teze, marveč, je rajši našo živo stvarnost položil na Prokrustovo posteljo svojih shem.
Za nas in za vso resno znanost je demokracija pravzaprav zmeraj bila oblika države v določenem družbenem sistemu, kar pomeni, da je pri nas oblika države, ki je nastala v proletarski revoluciji zaradi prehoda družbenega sistema iz kapitalizma v socializem. Demokracija deli usodo te države, ali bolje rečeno, postaja oblika odmiranja te države, ta proces sam po sebi pa je odvisen od cele vrste notranjih in zunanjih objektivnih in subjektivnih činite-ljev. Drugače povedano, demokracija ne sodi med tiste aktivne in materialne družbene sile, ki so razporejene na bojišču, kakor ga prikazuje tov. Pjilas. Skratka, socializem je v tem Djilasovem
razporedu ostal brez svojih divizij. In kakor se jim je Djilas v začetku odrekel, tako potem, ko so tu, tolče njihov cilj in sredstva ter celo samo pravico do boja.
Nastane vprašanje, katere so potemtakem družbene sile, razredne sile, ki naj nosijo razredni značaj. Od Marxa naprej, to se pravi odkar imamo znanstveni socializem, smo smatrali za gibalno silo socializma delavsko gibanje v specifični povezanosti z vsemi drugimi delovnimi ljudmi. Mar se je tov. Djilas odrekel takšnemu naziranju? Izrecno tega nikjer ne pravi, značilno pa je, da od prvega do zadnjega članka nikjer niti ne omenja družbene vloge delavskega razreda in niti te besede skoraj ne omenja. Pusti nas v dvomih, katere so te nove družbene sile, ki naj nosijo socialistični demokratični razvoj, tembolj, ker v enem svojih poznejših člankov («Splošne in posebne* Borba z dne 20. decembra 1953) piše takole;
«Zdaj nobena stranka ali skupina, niti sam razred (podčrtal E. K) ne more biti izključni izraz objetktivnih potreb vse družbe, si ne more lastit) izključne pravice, da »usmerja* gibanje proizvajalnih sil. ne da bi tisto, kar je najvažnejše v njih — ljudi — omrtvičila in zasužnjila.*
Ce bi ta Djilasova trditev držala, tedaj to pomeni, da sta delavski razred in delavsko gibanje v naši deželi že odigrala svojo zgodovinsko vlogo, to se pravi, da ne le nista več potrebna, marveč da ju spk-h več m. Markova znanstvena teza, ki je v osnovi modernih delavskih gibanj, je — kakor je sicer znano — v sledečem: delavski razred boreč se za svoje razredne koristi, za svojo osvoboditev izpod kapitalizma, se hkrati bori za koristi in napredek vse družbe, ker je takšen njegov objektivni družbeni položaj. Od tod vodilna zgodovinska vloga delavskega razreda in delavskega gibanja v obdobju prehoda iz kapitalizma v socializem. Ta vloga se ((izčrpava* vzporedno z izginjanjem notranjih družbenih antagonizmov med procesom, ki se začenja s podružbenjem proizvajalnih sredstev.
Ali smo že v takšnem stadiju razvoja, to se pravi, v takšnem položaju, ko razrednih antagonizmov ni več, in zato družbene koristi v nobeni meri niso več povezane z vlogo delavskega razreda, povezane z vsemi delovnimi ljudmi, z vlogo delavskega gibanja? Vsakdo ve, da v takšnem položaju še nismo in da tudi kmalu še ne bomo. Vsi veste, da smo storili šele prve korake v našem sociali-
stičnem razvoju in da smo zato primorani, da celo v gospodarskih odnosih, kaj šele v političnem odnosu, obdržimo nekatere elemente siljenja. Da se bomo čim hitreje in s čim manj žrtvami za delovne-gi človeka izmotali iz starega zaostalega, zato tudi imamo državo delovnega ljudstva. Konec koncev, ljudje se ne odpovedo palici zato, ker lahko z njo včasih zadenemo tudi nedolžnega človeka. O-stane torej samo en skiep. ali je tov. Djilas napačno presodil dejansko strukturo naše družbe in njene notranje odnose, ali je zapustil tla zgodovinskega materializma in se izgubil v idealističnih konstrukcijah, pa je zato spet prišel do napačnega rezultata. Ce ni storil ne prvega ne drugega, tedaj se igra s praznimi besedami.
S tem je tesno povezano tudi drugo vprašanje — namreč, kako tov. Djilas obravnava vprašanje birokratizma in birokracije.
Tov. Djilas prikazuje stvari tako. kakor da gre pri nas za birokracijo kot ((strnjen krog* ali podobno, kakor da gre za formirano kasto, ki
brani izoblikovan sistem, birokratizem. Nastane vprašanje, na podlagi katere in kakšne analize družbenih odnosov je tov. Djilas prišel do takšnega sklepa. Zlo pa je v tem, da se tov. Djilas za takšno analizo ne zmeni. Rajši se je zatekel k analogij in je shemo stalinske države kratko in malo prenesel na naš sistem. Za vse to pa je našel preprosto pojasnilo, namreč: prvič, birokratizem se je ((prislinil k revoluciji, ko je bila zmaga že zelo blizu«, torej se vleče za nami kot kasta, kot »strnjen krog« že od prej, preden je revolucija zmagala, in drugič, komunisti se tudi zdaj spreminjajo v birokrate, ker si domišljajo, da so samo oni zavestni graditelji socializma To naj bi bila globoka teorija birokratizma? Kakor da sta kdajkoli v zgodovini katerikoli razred in katerokoli gibanje smatrala, da nimata prav, kadar branita tisto, kar branita, odnosno da nista tisto, kar mislita o sebi, da sta. Bistveno pa je tu to, kar dejansko sta.
In prav s tega terena tov. Djilas beži. Zanj je vse rela-
tivno, vse je in ni, diskusija pa je edina oblika razvozlavanja tega protislovja. To ni samo skrajni idealizem, popolno navzkrižje z materializmom. To je nesmiselno, ena izmed oblik, v kateri prihajajo do izraza družbena protislovja, toda objektivna resnica obstoji ne glede na rezutate takšne diskusije. Od te objektivne resnice pa se ne da zbežati. Niti birokratizem niti socializem nista obstraktna pojma, da bi lahko za njima na pr. tihotapili vsakršne želj i-ce. Birokratizem kot sistem je določena oblika državnokapi-talističnih družbenih odnosov, birokracija kot kasta pa je zadnja oblika odnosno zadnji čuvaj zgodovinsko odmirajočega sistema izkoriščanja. Ali imamo pri nas sistem takšnih državno - kapitalističnih odnosov? Tov Djilas sam pravi, da jih nimamo, priznava, da su v temeljih razbiti. Od kod mu tedaj formirana birokracija, formirana kasta, ki bije razredno vojno proti ljudstvu? Tov. Djilas se pravzaprav bon proti mlinom na veter. ne pa proti vitezom birokracije.
BIROHRAIIZEIH KOI SISTEM SMO ŽE PREMAGALI
S tem nočem reči, da pri nas birokratizma m. Sicer pa tudi če bi to rekel, bi se mi vs smejali ker sem bil sam eden tistih — skupaj z vsemi vami tu, ki je zelo mnogo govoril in pisal o nevarnosti teženj birokratizma m o potrebi, da se proti njim bori' mo. Toda birokratizma niti kot sistema nimamo in ga nikoli nismo imeli, vsaj ne v reakcionarni obliki, kajti bi-rokratične oblike, ki smo tih uporabljali v prvih letih oo-ja za petletni plan, so bile napredne in edine možne. Najbrž bi bili lahko to ali ono storili tudi bolje. Toda iz zaostalosti, ki smo jo podedovali, se nismo mogli izmotati drugače, kakor smo to storili. Zato se nam ni treba sramovati našega birokratizma, ki smo ga imeli prva leta po vojni. Nasprotno, prav dosedanje izkušnje in spoznanja nam prepričljivo potrjujejo, kako zelo se motijo tisti, ki imajo iluzije, da bodo iz zaostalosti odjadrali v socializem na krilih sanj, ali da jim bo kdo socializem poklonil.
Samo * velikanskimi napori
ra izjavi m.
Ko se zdaj ozrem na svoje delo v preteklosti, ne morem *icai, da sem bil med najbolj discipliniranimi komunisti. Nisem pa bu tudi med tistimi, niso izpolnjevali nalog, ali
• so kršili disciplino, Disci-Puna je bila zame moje za-vestno dejanje in nikoli ni Prišla navzkriž ne z mojimi ^Ustvi ne z željami, ne z mojo rnžbeno dejavnostjo. Spadal s®m med tisto vrsto komuni-°v, ki v glavnem zavestno j^Polnjujejo svoje dolžnosti in . ne mislijo mnogo na di-
*C!Plino. in ne morem reči, a kdaj pa kdaj m bilo — ^di zadnja leta in zlasti zdaj «odmikov» ali ((zaletelosti*.
Mi,
Tod
a v zadnjih mesecih pu-
Oistične dejavnosti sem za-Polagoma čutiti, da se v rst‘ osnovnih vprašanj idej-“ odmikam od sprejetih in bajnih teoretičnih nazorov našem gibanju. To je tudi s*varni — osnovni — vzrok’, a sem se osebno odmaknil °d najvidnejših tovarišev iz-'snega sveta Zveze komunistov.
teh svojih nazorov sem Pflšel z vztrajnim in drobnim ®lom in v njih so vsekakor rzeli, navajal pa sem jih sa-0 kot misli za razpravo. Ni-1 drnes ne trdim, da so vse 6 misli absolutno točne, če-vrav s®m prepričan, da so. sekakor pa bi bilo treba veno ali vsaj dober del spremeniti, dopolniti itd. v nadaljnjem razvoju borbe med mnenji.
Čeprav v najožjem vodstvu bl'° °bvezno, da bi dajali g0vore' članke) drugim l’ vendar lahko rečem, da st^r p r^1'.stvarno in že u-ni	prav'*°>	ki	pravzaprav
sčinTin drugega kot kršitev di-ln si 6' ceprav ne formalne, 0 vselTn-Tf f.e Posvetujemo
primerih, o katerih bi
se piscu v okviru celote dela in nazorov vodstva zdelo, da se od te celote odmika. Da, prekršek je nedvomen in zato sem ’ se tudi sam zavedal, da se lahko posamezni moji nazori, zlasti teoretični, odmaknejo od nazorov posameznih članov vodstva.
Mislil sem, zlasti zadnje čase, da bi lahko razlike odstranil v ustni, še bolje pa v javni razpravi. Bil sem prepričan, da smo kot gibanje in kot družba že prišli v to fazo, in da lahko tako razpravljamo brez sleherne nevarnosti za enotnost gibanja, razume se — z obveznostjo enotnosti v vseh praktično političnih, organizacijskih, zunanjepolitičnih in podobnih sklepih. V tem pogledu nisem bil in tudi zdaj nisem prepričan, da je kateri koli moj praktično politični sklep povsem dober in umesten. Jaz sem vsekakor kritiziral, kolikor sem utegnil — vsa področja našega sistema, toda proti temu sistemu kot celoti si nisem niti zamišljal nekakšnega bistveno drugačnega bodi zdaj, bodi v bližnji bodočnosti. Ves naš družbeni problem sem pojmoval kot mirno gibanje, materialno in duhovno, konkretno rečeno, šlo je za nekaj zelo majhnih, nikakor ne radikalnih reform, predvsem v partijskem celu in življenju ter v mnogo večji meri za razvoj nekaterih teoretičnih nazorov splošnega filozofskega in sociološkega pomena.
V vsem svojem delu, do današnjega dne, nikoli nisem čutil nobene razlike med menoj in vodstvom v zunanjepolitičnih vprašanjih, kakor tudi ne v vprašanjih brats.va in enotnosti naših narodov, kar dokazujejo moji nedavn' volilni govori. '
Ko pa se zdaj oziram nazaj, v vprašanjih svojih osnovnih idealoških, filozofskih, estetskih in podobnih nazorov, mo-rsm reči, da sem se zadnje čase v bistvu odmaknil od nazorov največjega števila naših teoretikov. Nikakor ne morem dojeti niti uvideti očitka, da sem se izneveril materializmu in dialektiki (marksizem), ali da sem postal skeptik, agnostik in podobno, marveč sem menil, da naš novi, napredni družbeni in kulturni razvoj zahteva, da se prejšnji ideološki nazori, med katere sodijo tudi Leninovi, razvijajo in celo v marsičem bistveno spremene. Marxovi s) zame bili in ostali temelj vseh mojih nazorov.
Kolikor so ti moji nazori zajemali tudi praktično politični teren, sem nedvomno storil napako, in to je vsekakor mo.ia največja napaka, da se pred razlago teh nazorov nisem posvetoval s tovariši iz vodstva, marveč sem menil, da so že zreli pogoji, da lahko svoje nazore neodvisno od svoje funkcije pojasnim in tako sem povzročil ne le organizacijsko zmedo na terenu, marveč tudi vtis, — kar ni bil moj namen — o razcepljenosti vodstva v političnih, organizacijskih in podobnih vprašanjih, to, česar ne Čutim niti kliub morebitnim razlikam. Nedvomno je bil to ne le začetek, marveč tudi eden izmeu bistvenih vzrokov, ki je privedel do sedanjih težav, ki bi lahko gibanju mnogo škodovale.
Slišal sem, da se širijo vesti, da sem proti tovarišu Titu. Kaj takšnega ne moremo sprejeti niti v najmanjši meri, Nobena moja kritika m naperjena proti kaki določeni osebnosti, najmanj pa proti tovarišu Titu. Tovariš Tito je
zame bil in je ostal — ne glede na sedanji spor •— postava jugoslovanskega narodnega in družbenega razvoja brez primere, najmočnejša in najbolj aktivna, — ne pa samo simbolična sila enotnosti gibanja in dežele.
Zmeraj bom disciplinirano delal za uveljavljenje vseh sklepov ZK in državnih organov, vsaj toliko, kolikor sem delal v preteklosti. Pripravljen sem se celo odreči tolmačenjem, t. j. objavljanju vseh svojih trditev, o katerih bo vodstvo menilo, da bi utegnila zaradi njih nastati politična ali druga škoda, ne glede na to, kaj bi mislil o takšnem sistemu dela. O meni in mojem delu lahko mislijo ljudje to ali ono. Toda zunaj ZK in SZ ter zunaj državnih in gospodarskih organov si ne mislim in ne morem misliti uresničenja socializma v naši deželi in njenega demokratičnega razvoja,
Reči moram, da je moj članek («Anatomija») v Novi misli ne le preveč posplošen, marveč tudi pretiran — kakor vsaka satirično pamfletska literatura, a kar je najvažnejše, ta članek se pravzaprav nanaša na obdobja in pojave, ki so v marsičem že minili. V danih pogojih bi lahko ta članek povzročil samo politično škodo. Ne strinjam pa se s tem, da se ta članek nanaša na to ali ono osebo, na konkretni položaj ali podobno, m sicer zato, ker je takšno gledanje na literaturo primitivno in nestvarno. Kolikor pa bi se kdo v tem pogledu čutil prizadetega, sem pripravljen opravičiti se na način, kakor sam želi,
Tudi meni je gibanje in enotnost dežele nad vsem drugim, in smatram za dolžnost slehernega komunista in sle-
hernega državljana, da v svojem delu to zmeraj upošteva. Ta enotnost niti v mojem razumu niti v mojih čustvih ne nasprotuje svobodnemu mnenju, marveč se z njim uresničuje.
Od zgodnje mladosti sem
bil in upam, da bom do konca življenj* ostal svoboden človek in komunist. Ne vidim in nikakor ne morem videti, da bi drug drugemu nasprotovala, ali da bi bila drug od drugega ločena. In ne samo zame, ampak zdi se mi, da sta tudi za gibanje to neločljiva elementa, povedati, kaj misliš, in storiti, kar je bilo dogovorjeno ali naročeno. Opravljal bom vse brez godrnjanja in govoril brez zahrbtnih namenov. Tega sem se naučil v revolucionarnem gibanju, tega me je učila humanistična kultura v vsem mojem dosedanjem življenju.
Smatral sem za svojo neogibno, člaveško in politično dolžnost, da_to svojo izjavo predhodno naslovim na tovariša Tita in ga prosim, naj pove svoje mnenje o njej. Na to se je odzval. Ne da bi ga vprašal, si bom dovolil citirati iz njegovega pisma kritičen pogled na mojo izjavo.
«Menim, da si pozabil poudariti posledice tistega kar imenuješ ,odmik’ ali ,zalete-lost’, kar je po mojem mnenju pri vsej stvari glavno, kajti prav te posledice najzgovorneje dokazujejo, da so vse takšne javne razprave, kakoi si jih ti začel v svojih člankih, nevarne ne le za enotnost Zveze komunistov, marveč tudi za razvoj naše socialistične stvarnosti.*
Ne bom tolmačil besed tovariša Tita, ker so jasne in jasno izrečene. Obljubljam, da jih bom v svojem političnem delu izpolnjeval,
vseh delovnih ljudi naše dežele in s takšnimi ukrepi smo lahko odstranili ruševine vojne in strašno zaostalost, ki smo jo podedovali od režimov stare Jugoslavije,
Toda to obdobje je že za nami, mi poroče tov. Djilas, in s tem je odklenkalo tudi tem ukrepom, Drži, drži pa tudi to, da tov. Djilas prižiga vžigalico, ko mi že vidimo svetlo jutro. Naj zdaj ne pričakuje, da bomo razpravljali o tem, ali bi morali to jutro zamenjati za njegovo vžigalico.
Mi smo birokratski sistem prvih let — ki je bil nujen, kolikor je bil zgrajen — razbili polagoma s celo vrsto u-krepov na liniji decentralizacije, razbijanja samoupravljanja družbenih organov, vzpostavljanja delavskih svetov, novega načina dela v ljudskih odborih z zbori proizvajalcev, skratka s tistim demokratičnim organizmom družbenega upravljanja, ki bo čedalje bolj sposoben in usposobljen za to, da lahko vsak državljan pride do besede in do odločanja o vseh vprašanjih družbenega življenja. Vloge teh procesov in takšnega demokratičnega mehanizma od delavskih svetov navzgor tov. Djilas nikoli ni dobro razumel. Ni razumel, da se v takšnih spremembah v nisem sistemu kaže prav tisto, kar je Marx postavil kot glavno za razvoj socialističnih družbenih odnosov o podružbljenju proizvajalnih sredstev, in kar je izrazil z naslednjimi besedami:
«Delavski razred... ne misli z ljudskim sklepom uveljavljati nekakšne izoblikovane utopije in z njimi tisto višjo življenjsko obliko, h kateri sedanja družba ne-zadrŽljivo teži zaradi svojega gospodarskega razvoja, da se bo moral on, delavski razred, prebiti skozi dolge boje, skozi celo vrsto zgodovinskih procesov, ki spreminjajo ljudi in prilike. Delavski razred ne bo uresničeval nobenih idealov; delavski razred mora sprostiti tiste elemente nove družbe, ki so se že razvili v naročju stare razpadajoče meščanske družbe.* Marx-En-gels. Zbrana dela zv. I„ stran 501.)
Mislim, da so osnovne predpostavke za takšen razvoj pri
nas zagotovljene. Pri nas imamo birokratske pojave in birokratske težnje, ki rasto iz našega lastnega sistema, iz razmer, v katerih živimo. Ce bi hoteli te pojave kot takšne kar čez noč odstraniti, tedaj bi se morali tudi čez noč odreči svojemu lastnemu sistemu in revoluciji ter izročiti deželo buržoaziji ali komin-formizmu. Te birokratske težnje so zakonit rezultat naše gmotne zaostalosti kakor tudi zaostalosti v družbeni zavesti. Tu lahko govorimo tudi o tem, ali se dovolj hitro otresamo nekaterih zastarelih oblik, kar vsekakor ni načelno vprašanje. Ne moremo pa zanikati, da se vseh teh pomanjkljivosti čedalje bolj otresamo, ne pa — kakor je videti iz Djilasovih trditev — da stojimo pred sistemom — birokratizmom — in pred formirano kasto — birokracijo. I 'Oti birokratskim težnjam se moramo borili z razvijanjem družbenega samoupravljanja, z razvijanjem socialističnih gospodarskih odno-
sov, saj je od njih odvisno vse ostalo. Toda pri tem ne smemo z vodo vreči proč tudi otroka, z birokratizmom tudi revolucije. Nevzdržna je torej Djilasova teza, da gre za boj med birokracijo kot kasto in nebirokracijo kot ljudstvom.
V tem je po mojem mnenju Adamov greh koncepcije Djilasovih člankov. Odrinil iz slab i in nerealnega izhodišča. Zato zdaj na tej svoji ^.oti vidi vse okrog sebe v nerealni projekem.
Tov. Djilas je že po nekaj prvih člankih menda sam spoznal, da- je iz takšnih začetnih teoretičnih in političnih trditev zašel v zagato, ki ga bo primorala bodi da se tem začetnim trditvam odreče, ali pa da slepo nadaljuje pot logičnih konsekvenc takšnih trditev. Odločil se je za drugo pot. Ne bom se tu spuščal v razloge, ki so ga napotili na to, niti ne bom presojal tega, ali se je tov. Djilas zavedal posledic, ki bodo nastale, če bo nadaljeval pot, ki jo je začel. Vse družbene težnje, procese in pojave je spremenil v poenostavljene termine in splošne formule, na pr. objektivno, subjektivno, oblika, vsebina, posebno in splošno itd., potem pa je začel zunaj časa in prostora površno manipulirati s temi pojmi in termini, kakor da za njimi ne stoji nobena živa materialna sila in nobeni živi odnosi, povezani z določenimi materialnimi pogoji. Drugače poveda-
no, začel je zapuščati teren
materialistične dialektike, kar ka je zapeljalo z agnosticizem in skepticizem. Sheme so pri tov. Djilasu hitro pri rokah. Glejte na pr. kaj pravi v članku »Za vse*;
»Vsak razred, natančneje, politično gibanje, je tem bolj nekritično, čim bolj svoje koristi, nazore, morale, ideale itd. prikazuje z željo in koristjo vse družbe (ljudstva). Takšna nekritičnost pa nastane, kakor vemo, brž ko pride razred, gibanje navzkriž z objektivnim razvojem oziroma z željami, zavestjo in življenjem množic.* (Borba*, dne 22. novembra 1953.)
Smisel je ta, da vsak razred, brž ko začne misliti, da je edini zastopnik družbenih koristi, postane reakcija in o-vira družbenega razvoja. To, pravi tov. Djilas. velja tudi za našo »birokracijo*, kar se, kakor bomo videli pozneje, nanaša prav na komuniste ali vsaj na njihovo pretežno večino*.
Tov. Djilas predvsem pozablja, da dela to vsak razred, in sicer zmeraj. Tudi kadar igra reakcionarno in kadar igra napredno vlogo in celo kadar uresničuje revolucijo. Stvar pa m v tem, kaj misli, marveč kar, kakor sem že rekel, dejansko je, to se pravi, kateri razred, oziroma koristi katerega razreda in njegovega političnega gibanja v določenem zgodovinskem obdobju dejansko pomenijo koristi družbenega napredka, s tem pa tudi družbe kot celote.
Vso našo politiko, politiko komunistov, odkar smo se začeli boriti za socialistično Jugoslavijo, smo gradili na marksistični tezi, da je delavski razred tisti činitelj, katerega razredne koristi so hkrati goristi družbenega napredka v celoti, in da so sile delavskega razreda prav tiste sile, ki jim je treba utreti pot, da bodo v vsakdanji praksi na podlagi družbene lastnine razvijale socialistične odnose. Tov. Djilas o vsem tem dvomi. V njegovih očeh so zdaj objektivne sile izgubile sleherno materialno, subjektivne pa sleherno razredno vsebino, in njihova vloga ni več povezana z določenimi odnosi v proizvodnji. Zanj so družbeni in idejni procesi popolnoma isti v razdobju, ko en razredni sistem prehaja v drug razredni sistem, kakor tudi v obdobju, ko gre za prehod iz razredne v brezrazredno družbo. Sklep: po njegovi koncepciji postanejo tako imenovane subjektivne sile feakcionarne ali vsaj problematične v trenutku, ko
pridejo na krmilo. Kalcšila pa je objektivna stvarna družbena vloga teh sil — to ie za tov. Djilasa postranski činitelj. Delavsko gibanje je tu v isti poziciji kakor vsako drugo razredno gibanje v zgodovini. Tu je idealistična dialektika požrla materializem. Jasno je, da delavsko gibanj* proti napakam ni imuno. Jasno je, da lahko birokratizem začasno nasilno obdrži državno kapitalistične odnose ali oblike. Toda to še ne pomeni, da morajo borci za socializem vreči iz rok sredstva, ki so neobhodna za okrepitev socialističnih odnosov v prvi fazi. Med ta sredstva pa sodijo na pr. nekatere oblike siljenja in idejno enotna organizacija borcev za socializem.
V takšnih pogojih je on, kritik dogmatizma in končnih formulacij, prišel do najbolj dolgočasno poenostavljenih formul in končnih formulacij, do popolnoma statističnih dogem. Ko je že tako shematično porazdelil buržoazijo, močno birokracijo ter določeno abstraktno in idealno demokracijo, ki naj reva edina brani socializem, in potem, ko je podvomil o sposobnosti komunistov, da se bore za socializem, tedaj so se ne le njegovi bralci, marveč tudi tov. Djilas sam vprašali, kaj je pravzaprav treba storiti na tem Diilasovem bojišču.
In tako se je iz ene neživljenjske sheme izcimila druga enako brezskrbna shema: glavna je postala oblika, ne pa vsebina. Zdaj je — kakor pravi Djilas — glavna demokracija. Demokracija pa je —1 po Djilasovem mnenju — u-stvarjanje vzdušja za širjenje novih idej, začetek idejnega boja, svoboda kritike, diskusija.
Torej; izginili so vsi razredi, vsi materialni odnosi med njimi, vsa stvarnost, ostane samo ((svobodni duh*, v splošni diskusiji pa naj se razvije iz te diskusije karkoli. In tov. Djilas je ošilil pero in začel pisati po tri članke na teden! In zdaj si mislite, kaj bi bilo iz te Jugoslavije, če bi se ravnali po njem tudi drugi pismeni ljudje v Jugoslaviji in začeli pisati enako površne članke o važnih vprašanjih. In ne vem, kaj bi naposled rekli o takšni gosposki diskusiji delavci po tovarnah in drugi delovni ljudje, ki sicer znajo pisati, imajo pa tudi svoje mnenje o socializmu.
Potem, ko se je odrekel daljnemu končnemu cilju, je postavil tov. Djilas na koncu članka o ciljih konkreten cilj in ga formuliral takole:
0 DEMOKRACIJI IH SOCIALIZMU AU 0 SOCIALISnCRI DEMOKRACIJI
»In naposled, kaj je cilj io ali ga imamo? N* to smo že odgovorili. Treba je le pripomniti; osvobajanje človeškega dela Izpod slehernega in vsakega gospodstva nad njim, t. j. nenehni boj za demokracijo, to je edini stvarni in trajnejši cilj za nas zdaj in za ves človeški rod, To namreč omogoča nenehno gibanje. In vse konkretne oblike, ki to o-lajšujejo, so dobrodošle in napredne, Te konkretne oblike, ti konkretni ukrepi — to je cilj; uresničljiv iz etape v etapo od konkretne do konkretne naloge. Nenehni boj. To sta socializem in demokracija*. (»Ali imamo cilje* «Borba» z dne 6. decembra 1958).
Po mojem mnenju ta trditev med vsemi, kar sem navedel, najjasneje označuje osnovno trditev člankov tov. Djilasa. Naposled je tu izginila tudi sama socialistična vsebina, a tisto, kar je ostalo kot edino in glavno, kot »edini stvarni in trajni cilj* — tako izrecno pravi — n* samo za nas, marveč tudi za ves človeški rod, to je nenehni boj za demokracijo. V čem pa se ta koncepcija sploh razlikuje od tistega, kar pišejo po Evropi vsi mogoči kritiki socializma z »demokratičnih pozicij*?
Ta teorija je najmanj toliko napačna in škodljiva, kolikor je napačna teorija, da je socializem vse, demokracija pa nič Zlasti Da ie naDačna ta-
krat, kadar celotno vprašanje demokracije zreducirajo zgolj na formulo o svobodni razpravi in o ustvarjanju vzdušja za svobodno izrekanje novih idej. Ce prva teorija olajšuje nastanek in razvoj bi-rokratičnih teženj, potem druga, Djilasova teorija, pomeni podpiranje malomeščansko a-narhističnih teženj, ki so za razvoj socialistične demokracije najmanj prav tako resna ovira kakor birokratizem sam. Sicer pa sami tudi ne moreta zmagati. Lahko dosežeta samo en rezultat, da namreč odpreta vrata drugim, in sicer pravim, gmotnim protidemokratičnim in protisocialističnim silam. Najmanjša škoda, ki jo lahko povzročita, pa je v tem, da otežkočata naše napore pri pobijanju bi-rokrttičnih teženj.
Kaj pa rešuje tov. Djilas na n ali socialistični fronti s tako pojmovano demokracijo? Ne rešuje ničesar, ker demokracija ni zgolj razprava, predvsem pa ni zgolj razprava med gostobesednimi in filozofsko razpoloženimi intelektualci, marveč je predvsem takšen demokratičen družbeni organizacijski mehanizem, ki omogoča čim liršim množicam državljanov, da lahko neposredno, osebno, demokratično odločajo o stvarnih družbenih problemih v luči svojih sploših ciljev,
Tov. Djilas je tudi dejal, da smoramo biti glede konkretnih vprašanj enotni, glede idejnih pa imamo lahko
različna mnenja*. Toda r slim, da je točno prav r sprotno, da moramo nami biti enotni idejno, glede kc kretnih vprašanj pa smo U ko različnega mnenja. Ka idejna enotnost pomeni skt no smer proti končnemu cil (kateremu se tov. Djilas praktični borbi odpoveduj' Ce smo enotni glede cilja, t mo imeli pri konkretnem re: vanju stvari enoten polo; tudi takrat, če se glede kc kretnih vprašanj ne boi strinjali. Zato je začetek v: ke demokracije prav gradit takšnega organizacijskega n hanizma demokracije, v ko rem se bodo ljudje v svobc ni socialistični razpravi op: deljevali ne za posamezne 1; di, marveč za stvari, za dri bene oblike.
To je zlasti važno za n ker orjemo na tem področ ledino. Anarhistični pozivi abstraktni svobodi, ki je 1; ko samo konkretna, ne mo jo obroditi nabenih drugih i dov, kakor da kompromitirs dejanski boj za demokratič odnose. Vsakomur je znal da so demokratične oblike ( visne tudi od socialno gosj darskih sil določenega dn benega sistema ter od za’ sti in demokratične izšolal sti množic. To šolo demok tizma smo ustanovili v i ših delavskih svetih, zbo volivcev, v ljudskih odboi zadrugah itd.
(Nadaljevanje sledil.
VKOie
Vremenska napoved za danei' Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 7 stopinj; najnižja minus 0.2 .stopinje.
TBST, »reda 20. januarja 1954
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.15:
Marjan Lipovšek: Štiri violinske skladbe, izvaja violinist M. Rupel. Trst II.: 18.40: Koncert sopranistke Vide Jagodic. Trst I.: 20.30: R. Wagner: «Parsifal», opera v 3 dej. Slovenija: 14.40: Poje Mariborski komorni zbor.
.... ..	,	'	JAK
POGLABLJA SE KRIZA V ZDRUŽENIH JADRANSKIH LADJEDELNICAH V TRŽIČU | 250 milijonov
Namesto da bi preskrbeli obljubljena naročila za p6i8č0 'NPS so 800 delavcem skrajšali delouni čas na 4B ur
Ukrep ravnateljstva je posledica pomanjkanja naročil - Vsa naročila so bila izgotovljena konec lanskega leta - Z napovedano gradnjo treh ladij ne bo nič
Ce ravnateljstvo ne prekliče ukrepa, bo jutri prvo protestno zborovanje
Delavci so začeli z organiziranim odporom v podjetju CRDA v Tržiču, ko so v ponedeljek izvedeli za ukrep glavne direkcije, s katerim se 800 delavcem izven produkcije zniža tedenski delovni čas na 40 ur.
Kaj pomen; znižanje delovnega časa za delavce in njihove družine, ki se le s težko-čo preživljajo, ni potrebno posebej poudarjati. Ukrep je posledica produkcijskega stanja v podjetjih CRDA. Znano je namreč, da je bilo naročil dovolj le do konca leta 1953 in da so nekateri oddelki o-stali brez dela že pred prazniki, za ostale pa je le še za
nekaj mesecev dela. Obljube za dve linijski ladji, ki jih je dal Rim, so ostale v zraku; prav tako ni od nikoder več glasu o neki ameriški ladji, ki naj bi jo gradile tržiške ladjedelnice. Prav malo pa je tudi možnosti, da bi v najkrajšem času začeli popravlja-
Prijavite nove gradnje
ali spremembe pn gradnjah
Tehnični davčni urad v Gorici obvešča vse prizadete, da je treba do 31. januarja t. 1. prijaviti vse nove gradnje in predložiti tudi prijave a morebitnih spremembah pri gradnjah stanovanj v mestu.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tehnični urad v Gorici. Ul. Vit-torio Veneto 3, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Darovi
Za podporno društvo so darovali ob priliki poroke Bojane Skerk in dr. Teofila Simčiča 2000 lir. C. M. 1000 lir, O.S. 500 lir.
Vsem najlepša hvala!
ti ladjo «Mariposa», kajti za popravilo te ladje ali pa graditev novih ladij bi bilo treba nekaj mesecev priprav in v vsem tem času bodo, godeč pc- današnjem položaju, številni delavci izven produkcije, to se pravi z zelo majhnim zaslužkom, ki nikakor ne more zadostovati potrebam delavske družine.
Takoj zatem, ko so delavci in njih sindikalna vodstva izvedela za ukrep ravnateljstva CRDA, ki naj bi stopil v veljavo že v teku tega tedna, so sindikalna vodstva vseh treh sindikatov in člani notranje komisije sklicali sestanek, na katerem so postavili ravnateljstvu zahteve, ki bi jih moralo sprejeti, če se hoče preprečiti kriza, ki je nastala v največjem industrijskem podjetju v goriški pokrajini. Udeleženci sestanka so pozvali ravnateljstvo CRDA, naj takoj prekliče u-krep za zmanjšanje delovnega časa, kajti v nasprotnem primeru bo v četrtek prvo javno zborovanje, oziroma protest tržiških delavcev, katerim se bodo pridružili tudi pokrajinski parlamentarci in občinske uprave. V prihodnjih dneh bodo sindikalna vodstva in člani notranjih komisij naslovili na odgovorna ministrstva in direkcijo IRI-FIM zahtevo, da se preskrbi v najkrajšem času normalni urnik 2a vse uslužbence CRDA. Istočasno pa se bodo tržiški sindikalni voditelji in Člani notranjih komisij sestali z delavci tržaških podjetij CRDA, kjer je prav tako v teku borba za normalni urnik in zagotovitev zaposlitve vsem uslužbencem.
Poleg nalog, ki si jih je zadalo sindikalno vodstvo in vodstvo notranjih komisij, se je v ponedeljek popoldne od 15. do 16, ure vršilo protestno zborovanje vej kot 7.000 delavcev podjetij CRDA v Tržiču, na katerem so bile po-
stavljene zahteve delavcev po zagotovitvi dela od vodstva ladjedelnic vsem uslužbencem.
Napoved zmanjšanja delovnega urnika kar 800 uslužbencem podjetij CRDA v Tržiču je ponoven dokaz, da vlada in njeni organi, kljub neštetim obljubam, niso prav nič storili za odstranitev splošne gospodarske krize na Goriškem. Niso pripravili ladjedelnicam potrebnih naročil, na katere jih je pred kratkim spomnila posebna delegacija delavcev, ki je bila v
Rimu, temveč £o dovolili, da ravnateljstvo zmanjša številnim delavcem še tisti borni zaslužek, ki so ga do sedaj prejemali, in odpira s tem še večjo ravno v krizi, ki postaja v goriški pokrajini iz dneva v dan neznosnejša. Obljubam bi morala slediti dejanja in ne zmanjšanje delovnega časa; delavstvo je razočarano nad nesocialno politiko vladajočega razreda Potrebno je vložiti milijardne zaslužke v proizvodnjo in preskrbeti delavcu življenje, ki bo dostojno človeka.
Kopati so pričeli temelje. Gradnjo $e prevzelo tržaško gradbeno podjetje Giuseppe D’Angelo
Lepo sončno vreme brez večjega mraza je privabilo v zadnjih dveh dneh številne Goričane na Travnik, kjer je podjetje Giuseppe D’Angelo iz Trsta začelo s pripravljalnimi deli (izkopavanjem temeljev) nove palače Inštituta za socialno skrbstvo (INPS). Nova palača, v kateri bodo predvsem uradi INPS pa tudi številna stanovanja, bo stala približno 250 milijonov lir. To je velika vsota, ob kateri si meščani belijo glave, ali bo dobro vložena kajti ne bi želeli, da bi sledila «golobnjaku», ki je vsa prej kot v čast Gorici.
Upati je sicer, da bodo imeli tokrat Goričani več sreče, kajti omenjeno podjetje je v Trstu zgradilo nebotičnik, ki je ena najlepših palač v mestu.
aasiš
RALLYE MONTE CARLO
DANES SKOZI TRST
Vozači, ki so startali v Atenah, bodo danes opoldne prispeli iz Jugoslavije
Le tako naprej
gospodje odborniki
Čeprav je neki goriški Slovenec izpolnil vse zakonske predpise za priznanje italijanskega državljanstva, je goriški občinski svet na sobotni seji kljub protestu, slovenskih svetovalcev in kljub njihovemu glasovunju proti sklenil, da bo občinski odbor vztrajal na prizivu proti odločitvi goričkega sodiiča, da se mu vrne italijansko dr-žavljanstvo. To pomeni, da se goriško županstvo ne strinja z razsodbo goriškega sodišča in da noče pod nobenim pogojem, da bi se nekemu avtohtonemu gori-škc.mti Slovencu vrnilo italijansko državljanstvo.
Podoben primer je tudi z Josipom Klanjščkom iz Oslav-ja, kateremu, je notranje ministrstvo na priporočilo go-riške prefekture in kvesture izdalo izgonski list, da je moral v najkrajšem času zapustiti svojo rojstno hišo in oditi v Jugoslavijo, čeprav je tudi on izpolnil zakonske predpise o pridobitvi italijanskega državljanstva. Prav te dni je goriško sodišče obsodilo krivične razloge, ki se jih je poslužilo notranje ministrstvo, ko je Klanjščka proglasilo za «protiitalijanskega človeka» itd.
Ta dva primera potrjujeta staro, toda vedno veljavno pravilo, da se Slovencem v Italiji deli pravica na popolnoma drugačen način kakor državljanom Italijanom, da nista oba naroda pred zakonom enaka, ali pa vsaj ne bi smela biti po pojmovanju goriških šovinističnih svetovalcev in odbornikov.
Toda če pustimo ob strani polo politično dejstvo (ki kar kriči o diskriminaciji Slovencev), ker se goriški občtnsfci odborniki tako radi sklicujejo, da niso biti postavljeni na odgovorna administrativna mesta, da «bi se ukvarjali s politiko«, ostane še vedno s strogo administra-
tivnega stališča gledano o-membe vredno in neverjetno velikodušno razsipanje občinskega denarja po občinskih odbornikih, ki so kljub pravilni razsodbi goriškega sodišča vložili priziv proti tej razsodbi »n se s tem obvezali plačati vse stroške procesa, ker bo tudi pri prizivu sodišče nujno moralo potrditi razsodbo goriškega sodišča, kar pomeni, da bo občinski odbor tožbo izgubil.
S tem pa, da bo tožbo izgubil, bo moral plačati stroške procesa, ki bodo precej visoki. Te stroške bo občina plačala z denarjem goriških davkoplačevalcev, ki nimajo nobenega interesa, da se njihov denar troši za kratenje pravic Slovencev in za kakršnokoli protislovensko akcijo, ampak samo želijo, da bi občinski svet ta denar čim pravilneje vlagal, da bi od njega imela korist skupnost.
Občinski šovinistični od~ borniki so torej napravili županstvu dvojno škodo, prvič so ga znova postavili v izredno slabo luč, pred vso slovensko javnostjo, ker se je ponovno pokazal za sovražnika vsega, kar je slovenskega, drugič pa so se odločili zapraviti s težavo m z davki pridobljeni denar od ubožnih ljudi, kar postavlja županstvo t> izredno slabo luč pred vsemi goriškimi meščani.
In to ni prvič, pa niti zadnjič. Goriško županstvo se je ie večkrat spustilo v tožbo, da bi komu onemogočilo sprejem italijanskega državljanstva, pa jo je vedno izgubilo.
Zato	le tako naprej, gospodje	odborniki, pa bomo
Slovenci dobili tolikokrat zahtevano in tolikokrat zagotovljeno enakopravnost, goriško komunalno gospodarstvo pa se	bo s tako pametnim
vlaganjem občinskega denarja kmalu	izvleklo iz tradicio-
nalnega letnega deficita.
IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
       — . —            ■■   
ZARADI TATVINE KOVINASTIH KOSOV mladima tatičema več mesecev zapora
8 marca lani sta se ponoči spiezila v skladišče gradeškega trgovca in ga okradla - Trgovčev sosed je tatiča opazil pri njunem podvigu
MONTE CARLO, 19- — Od 40?. vpisanih tekmovalcev jih je v ponedeljek zvečer 365 startalo z osmih izhodiščnih mest za letošnji «Rallye Monte Carloa. Startali so iz Monte Carla, Glasgowa, Stockholma, Osla, Palerma, Muenchna, Lis-bone in Aten. Največ jih je startalo iz Monte Carla (306), najmanj pa iz Palerma (13). Prvi so prispeli iz Palerma v Rim ob 14.04; med 15.10 in 15.29 so odpotovali dalje.
Nekateri tekmovalci so morali zaradi raznih okvar ali drugačnih vzrokov že odstopiti. Tako n. pr. iz Aten ni prispela v Skoplje dvojica Hatstourian-Mikoyanls.
Od šestnajstih, ki so starta-li iz Aten, jih je danes ob 9-45 štirinajst privozilo v Jugoslavijo ter nadaljevalo pot proti Skoplju. Ceste po Makedoniji so bile očiščene snega in sonce je krasno sijalo s popolnoma jasnega neba.
V splošnem javljajo od vseh strani, da se je rallye spremenil v prijetno izletniško vožnjo brez težav.
$ ig
Po programu bodo udelezen-
Pescaro, Rim, Firenze, Bologno, Mantovo zopet v Brescio. Nagrade znašajo čez 16 milijonov lir, posebej pa bo še določena nagrada v višini pol milijona za dirkača, ki bo izboljšal lanski rekord povprečja 142.347 km na uro.
Tovarna Daimler - Benz se bo verjetno udeležila dirke z novimi mercedesi.
Danes žrebanje za Davisov pokal
MELBOURNE, 19. — Jutri bodo žrebali nasprotnike med 22 prijavljenimi državami evropske cone za Davisov pokal 1954. Države, ki so se prijavile, so: Holandska, Avstrija, Francija, Italija, Mo-naco, Danska, Luksemburg, Turčija, Švedska, Nemčija. Finska, Španija, Jugoslavija, Norveška. Egipt, Brazilija, Madžarska, Belgija, Velika Britanija, Irska in Nova Zelandija.
Odbor je sklenil, da se bo zadnji finalni dvoboj odigral v Avstraliji 27., 28. in 29. de-
DANES v BOIOGNI MEDNARODNA TEKMA
ITALIJA - ANGLIJA
(mladi nogometni reprezentanci)
Na današnji tekmi bodo nastopili nogometaši moštev iz serije A in B v starosti do 23 let
Ze večkrat je bila pred go-riškim sodiščem obravnavana tatvina kosov starega železa ali pa tudi različnih kovin, ki so jih potem tatovi, največkrat mladi fantje brez poklica. prodajali včasih za naravnost smešne vsote.
Včeraj dopoldne sta se morala zagovarjati zaradi tatvine, izvršene v škodo trgovca Mattea Marocca iz Gradeža. dva mladeniča, in sicer 22-letni Nicola Degrassi in 20-letni Umberto Zentilin iz Gradeža. Trgovec Marocco je B. marca lanskega leta opazil, da mu je iz skladišča, ki je v pritličju poslopja štev. 14 v Ul. M. Pietro D’Oria zmanjkalo več kosov svinca in medenine ter aparat za loščenje, vse skupaj vredno 40.000 lir. Policiji, ki je pregledala okradeno skladišče, je neki sosed izjavil, da je okrog polnoči zagledal v bližini skladišča pijanega moža v travi, ker pa se mu je zdelo njegovo obnašanje sumljivo, ga je prijavil. Oblasti so v domnevnem pijancu spoznale Zenti-lina, ki pa je zanikal vsako obtožbo. Za tem je policija, ki je našla v podjetju lovski nož, dolg 10 cm, izvedela, da je podoben nož kupil mladi, oblastem dobro znani Degrassi 8. marca v neki trgovini v Gradežu. Ko so ga zaslišali, je seveda obtoženi najprej vse zanikal, potem je pa izpovedal, da je 8. marca ponoči skupno z Zentilinom vdrl s pomočjo lestve v poslopje, kjer je Marroccovo skladišče, in v nekaj sekundah fj*ta vlomilca napolnila vrečo ter jo potem zaradi varnosti zakopala v bližnji travnik. Med nedovoljenim delom je Degrassi V>di izgubil nož, ki pa ga je takoj nadomestil z novim.
Goriško kazensko sodišče ie oba »poznalo za kriva in obsodilo Nicola Degrassija na 6 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 4.000 lir kazni; Um-berta Zentilina pa na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na enako denarno kaznen. Degrassi je prejel en mesec več zapora zaradi noža. ki ga je imel pri tatvini s seboj, kar je tudi kaznivo.
Predsednik dr. Suich, državni pravdnik dr. De Marši, zapisnikar Omeri,
Mati in sin z avtom v jarek
Rossa Miletta je peljala z avtom svojega sina Donalda proti domu, ... vendar sta morala oba v bolnišnico. Sinovo stanje je precej resno ________________________
Včeraj zjutraj je 37-letna Roza Miletta, vd. Zuppelli, iz Ul. Monte Santo 99, peljala svojega 7-letnega sina Donal-da v šolo z avtom znamke »Fiat 500», ki ga je sama vozila. Ko je privozila do konca ceste, ki od «Casermette» pelje v Ul. Monte Santo, je po nesreči avto zašel s ceste v obcestni jarek.
Na pomoč so najprej pritekli nekateri mimoidoči, nato pa rešilni avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bol-
nico Brigata Pavia. Zdravnik j letel v kovinasto ploščo, da
je Milettovi ugotovil majhne poškodbe po obrazu. Po dobljeni zdravniški pomoči je lahko odšla domov. Malemu Donaldu pa so v bolnici ugotovili lahek pretres, za kar so ga obdržali v bolnici. O-zdravel bo v desetih dneh
Plačajte
radijsko naročnino
Bok preneha 31. januarja. Celoletna naročnina znaša 2460 lir, polletna pa 1260 lir
Pri igranju
si je prerezal ustnico
Včeraj popoldne okoli 18. ure so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolniinico Brigata Pavia 6-letnega Giorgia Turellija iz Ul. Rabatta 5. Otrok se je
si je globoko prerezal zgornjo ustnico. V bolnišnici se bo moral zdraviti 3 do 4 dni.
Sveder ranil delavcu v SAFOG roko
Včeraj se je pri delu v livarni SAFOG ponesrečil 48-letni Anton Cuk iž Gradiške. Dopoldne mu je namreč sveder, pri katerem j« zaposlen, prerezal palec desne roke. Okoli 13. ure je zapustil tovarno in odšel domov, kjer se bo verjetno zdravil približno teden dni.
in cUafte
fhimotohi dnevnih I
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
Dne 31. t. m. zapade rok za obnovitev radijske naročnine, zato finančna intendan-ca v Gorici obvešča vse naročnike, da poravnajo predpisani znesek za vse leto 2460, za pol leta pa 1260 lir.
Plačilo se lahko izvrši na vsakem poštnem uradu z izpolnitvijo posebnih obrazcev, ki s3 v knjižicah za radijske naročnike. Tisti, ki nimajo omenjene knjižice ali so porabili vse obrazce plačila, naj zaprosijo za nove obrazce pri	w
registrskem uradu.
CORSO- 16.30; «Nočna nebesa*, barvni film, M. Gaynor in S, Brady.	„
VERDI. 14.30, 18. 21.30: «Quo vadiš«, barvni film, R. Tay-lor in D. Kerr.
CENTRALE. 17:	«Ti sveti
dečki*), H- Nielsen iii T. Maej.
VITTORIA. 17:	«Mornarsko
življenje«.
pri igranju na nekem bliž- MODERNO. 17: »General Quan-njem dvorišču tako močno za-1 trill«, J. Wayne in C. Trevor.
OPOZORILO ZVEZE I8G0VCEV V ZVEZI l OBDAROVANJEM
Nagrade delavcem za zasluge pri delu
Prejeli jo bodo zaslužni in marljivi delavci zasebnih, zadružnih in občinskih podjetij
Tudi letos bodo zaslužni in marljivi delavci, ki službujejo pri raznih zasebnih, zadružnih ali občinskih podjetjih, kakor tisti, ki so že v pokoju in dobivajo pokojnino od Socialnega skrbstva (INPS), nagrajeni po zaslugah pri delu.
Zveza trgovcev goriške pokrajine opozarja na pravila, po katerih bodo podeljene nagrade za delo, ki jih določa zakon od 18. decembra 1952 št. 2389,
Za sprejem nagrade za delo je potrebno: italijansko državljanstvo, starostna doba 40 let, 25 službenih neprekinjenih službenih let, od katerih vsaj 15 let pri enem podjetju; morebitni prehodi iz enega podjetja v drugo ne smejo biti po krivdi delavca zaradi slabega vedenja delavca na delu. Delavci so morali v vrsti službenih let biti na delu najboljši, marljivi ter se lepo vesti.
Nagrajeni so lahko tudi ko-
loni in spolovinarji ter stalno plačani kmečki delavci.
Zveza nadalje sporoča, da bi bilo potrebno, da bi delodajalci sami predlagali najboljše delavce. Pri vsakem predlaganem delavcu naj delodajalci navedejo točne podatke delavca, njegovo družinsko stanje, morebitne pripombe glede odlikovanja delavca na delu z oceno ter naj dodajo potrebne listine s podpisom odgovornega delodajalca podjetja, v katerem je delavec izpolnil 25. službeno leto. Ce se 25. službeno leto nanaša na več podjetij, je treba predlogu dodati izjave raznih delodajalcev podjetij s točno navedbo datuma, kdaj je delavec pričel v teh podjetjih delati in kdaj je končal, vzroke prehoda z enega dela na drugo, kaj je delal ter morebitne pripombe v njegovo korist.
Rok za predložitev predlogov zapade 31. januarja 1954. Predloge sprejema nadzorni-štvo za delo v Vidmu.
S A H
'TURNIR V TITOGRADU
Janoševič ni izgubil
• ,i	cembra 1954. Žrebanje za seči. ki so startali v Atenah, oa-	...	,	,.
.	.	  ....	!	vernoamerisko cono pa bo 18.
n«s ob 12. an zapustili Jugo-.; . b ja slavijo na bloku pri Femeti- februarja, čih- Ob 14 30 bi pa morali po kratkem postanku startati iz Trsta (Trg Duca degli Abniz-zi). Med temi vozači sta tudi
Jugoslovana Milivoje Vukovič j ...	, . »i j tf i l
in Dušan Mataerič, ki vozita ; Hiti pOi I0CK6 (10 V. KOlU
Na šahovskem turnirju v Titogradu so bili v nadaljevanju doseženi naslednji rezultati:
HI. kolo: Sredanovič - Puc remi, Durutovič - Ivkov 0:1, Grbovič - B. Cetkovič remi, Minič. - Janoševič 0:1, Stanovnik - M. Cetkovič 0:1, Djaja -Vukčevič 1:0, Jovetič - Kažič 0:1.
IV- kolo: Janoševič - Grbovič 1:0, M. Cetkovič - Ivkov remi, B. Cetkovič - Djaja 0:1, Vukčevič - Sredanovič 1:0, Puc f Durutovič 1:0, Kažič -Minič 1:0, Stanovnik - Jove-tid 0:1.
V. kolo: Djaja - Jano«v;č 0:1, Ivkov - Puc prek.. Jovetič - M. Cetkovič remi, Minič - Stanovnik remi, Durutovič - Vukčevič 0:1, Grbovič -Kažič 0:1. V prekinjeni partiji z Ivkovom stoji Puc slabše.
Stanje; Janoševič 5, Kažič 4 in pol, M. Cetkovič in Vukčevič 3 in pol, Djaja in B. Cetkovič 3, Ivkov in Puc 2 in pol (1), Sredanovič in Jovetič 2, Grbovič in Minič 1, Stanovnik pol, Durutovič brez točke.
na *Porschu».
Fangio zmagal v Buenos Airesu
BUENOS AIRES. 19. — Avtomobilske dirke za II. veliko nagrado Argentine se je udeležilo 14 dirkačev. Nekateri so med dirko, ki jo je motil hud dež, odstopili. Argentinec Fangio je takoj prevzel vodstvo in ga obdržal do 40. kroga, ko je za nekaj čs.=a prešel na čelo Gonzales. Zmagal je Fangio. Eno uro pred koncem dirke se je vodila borba za prvo mesto pravzaprav le med Fangiom, Gonzalesom in Farino; ta je bil drugi, Gonzales pa tretji.
Gonzales je zrušil rekord v vožnji na en krog s časom 1’48”2, povprečno 130.170 km na uro. Prejšnji rekord je imel od lani Farina s povprečjem 129,930 km.
BRESCIA, 19.	— Odobren
je pravilnik za 21. avtomobilsko dirko «Tisoč milj«. Dirka bo 1 in 2. maja na 1600 km dolgi progi od Brescie skozi
MILAN, 19. — V prvih popoldanskih urah so prispeli na letališče Malpensa angleški mladi nogometni reprezentan-tje, ki bodo jutri nastopili prot; italijanski mladi reprezentanci v Bologni. Reprezentance, ki sta jih obe zvezi zbrali, bi morali predstavljati najboljše, kar imata trenutno Anglija in Italija na razpolago med nogometaši najvišjih kategorij do starosti 23 let
To srečanje je zlasti v zgodovini italijanskega nogometa nekaj novega in bi naj bilo poizkus za ustvaritev neke baze za bodočo reprezentanco; obenem pa bi bil namen tega srečanja tudi ta, da se mladi igralci privadijo ozračja mednarodnih nastopov.
Obe reprezentanc^ upata v uspeh. Angleško moštvo je močno, vsaj kolikor se more presoditi iz časopisnih poročil. Angleški voditelji so sicer zelo previdni v izjavah in tarnajo o nezadostni uvežbanosti mošttva, vendar velja njihovo moštvo za favorita.
V Bologni je sončno, tako da .se bo igrišče mogoče le še nekoliko osušilo. Se pred tremi dnevi ga je pokrival sneg in zato je treba le še računati, da bo teren težak.
LONDON. 19. — Angleška mlada reprezentanca, ki bo jutri nastopila v Bologni proti italijanski mladi reprezentanci, je včeraj odigrala tekmo za zaprtimi vrati proti moštvu Chelsea. Tekma se je končala z 1:1. Gol za mlade je dal njihov srednji napadalec Leary.
Reprezentanti za tekmo
proti Egiptu
RIM, 19. — Za tekmo Italija -Egipt, ki bo prihodnjo nedeljo y. V t, je tehnični vodja <^ria, reprezentance sklical
xa j ^do v Milan naslednje iglice: Bologna: Ballacci; Fio-rentina:	Cervato, Chiappella,
Costagliola, Magnini, Rosetta, Segato; Inter: Neri; Juventus: Boniperti, Muccinelli, Ricagni; Milan: Bulfon, Frignani; Roma: Pandolfini.
Libertad - Partizan 4:3
Partizan je v soboto odigral v Asuncionu peto tekmo na svoji turneji po Južni Ameriki. Po tekmah v Čilu, Urugvaju in Argentini so jugoslovanski no-
ZIMSKI ŠPORT
Prvenstvo Primorske v skokih in slalomu
V Idriji se je v nedeljo nadaljevalo smučarsko prvenstvo Primorske v skokih na 20 m skakalnici. Pri članih je nastopilo, sedem tekmovalcev: 1. Pa-temost (Postojna) 193,8 točk (18,5, 17 m); 2. Klede (Postojna) 172,6 točk <14, 17 m); 3. Ker (Rudar, I.) 169,2 točk (13, 14 m).
Pri mladincih so se izkazali tekmovalci iz Bovca, od katerih ni bilo pričakovati takšnega uspeha. Njihovi rezultati so enaki rezultatom članov: 1 Cernutar 192,6 t. (18,5, 17.5 m); 2. Mavrič (oba Bovec) 177,6 (15,5, 16.5); 3. Uvrič (Rudar) 177,1 (14A 16.5). Nastopilo je 21 mladincev.
Popoldne je bilo tekmovanje v veleslalomu na 2000 m doLgi progi z višinsko razliko 398 m. Proga je bila zelo težavna. Na tej progi bo 30. in 31. januarja republiško mladinsko prvenstvo.
Rezultati - člani; <26 tekmo-malcev): 1. Miklavič (Rudar) 2:09,4; 2. Zvan <Zelezničar, N. G.) 2:29,3;	3. Likar (Rudar)
2:42,7. — Mladinci (25 tekmovalcev): 1. Likar (R); 2. Vidmar; 3. Velikonja (vsi Rudar. IdTija). Tekmovanje za članice m mladinke je bilo zaradi teme preloženo.
Kordež je zmagal
na tekmi v Avstriji
V nedeljo je bilo v Trolaia-chu v bližini Leobna mednarodno smučarsko tekmovanje na 15 km. Tekmovalo je 39 tekmovalcev, med njimi tudi jugoslovanski tekmovalci. Zmagal je Matevž Kordež, ki je pretekel progo v 1:05,49, drugi je bil Krischan, tretji pa Knific. Le-ta je dosegel čas 1:09,01. Gašper Kordež je bil četrti,
Pavšič in Slivnik pa sta osvojila sedmo oziroma osmo mesto.
S
IV
MATEVŽ KORDEŽ
binaciji. Za Pravdo se je plasiral Švicar Julen, tretji pa je bil Avstrijec Hinterseer. V kombinaciji pa sta drugo in tretje mesto zasedla Avstrijca Rieder in Strolz.
Češkoslovaška hokejska reprezentanca je premagala v Zuerichu v krasni igri švicarsko reprezentanco s 4:3 (0:1. 3:2, 1:0). Kot je znano, bo švicarska reprezentanca odpotovala v Rusijo, kjer bo odigrala dve tekmi.
MOSKVA, 19. — Sovjetski drsalci so na tekmovanju v Almi Ati zrušili več svetovnih rekordov. Tako Je Anatol Titov pretekle 500 m v 43”, Valentin Radičevcev iz Leningrada pa 5000 m v 8’28”5.
Sovjetska drsalka Halinda Segolejeva je postavila v Almi Ati nov svetovni rekord v teku na 3000 m s 5'932.
BERLIN, 19. -- Gundi Busch sl je osvojila nemško prvenstvo v ženskem umetnem drsanju. Slediia jj Rosel Poettin-i ger in Lili Kuerzinger. Med [ moškimi je zmagala Preimut, I Stein pred Wernerjem Krone-I rnannom in Kurtom Weilertom. MEGEVE, 19. — Pokal «Emi-; Dvojice pa so se zvrstile tale Allaisa si je osvojil Francoz (	*ntJe	Minor - Hermann
Bozon, ki je včeraj zmagal v Eraun; 2. Marika Kilius - Franz
Bozon si je osvojil pokal «Emiie Ailais»
gometaši prispeli v Paragvaj, četrto državo, ki jo je Partizan obiskal na svoji turneji.
Nasprotnik Partizana je bil prejšnji prvak Paragvaja «Li* bertad«. Tekmi je prisostvoval* lo 30.000 gledalcev. Bila je ze* lo borbena in razburljiva. Par* tizan je v začetku tekme pri* šel v vodstvo — 1:0. Domače moštvo je zatem doseglo po vrsti tri gole — 3:1. Jugoslo* vanom se je posrečilo v srditi borbi izenačiti na 3:3. vendar pa je ((Libertad« dosegla zma« goviti gol.
Dne 30. januarja bo Partizan odigral tekmo z «River Plato», nogometnim moštvom, ki si je 1. 1953 priborilo prvenstvo Argentine.
* * *
Nogometaši Crvene zvezde so premagali v nedeljo v mestu Vadi Madani (180 km južno od Kartuma) mestno reprezentanco z rezultatom 4:1. Gole za Crveno zvezdo so dosegli: Tomaševič, Rovinski II. in Mitič.
* * *
Zagrebški Dinamo je v nedeljo premagal eno izmed najboljših tuniških nogometnih moštev Esperance z rezultatom 8:1 (4:1). Zanimivo je, da ja Dinamo dosegel prejšnji dan V tekmi proti tuniškemu prvaku enak rezultat.
Šport v Gorici
LIBERTAS - PRO GORIZIA 2:0 (1:0)
Prava nesreča zadeva gori-ška športna moštva. Tudi najlažje tekme gredo po zlu. Pro Gorizia je v nedeljo izgubila na lastnem igrišču tekmo s tržaško Libertas, moštvom s konca lestvice. Ce bo šlo tako naprej, bomo videli naslednje leto Pro Gorizio v družbi z malimi moštvi, kot so Juventin«, fflovrrnc Kr-min. Se trinajst tekem nas ] loči od konca prvenstva: V teh trinajstih tekmah se še lahko mnogo napravi, a prav lahko se tudi ostane na zadnjem mestu v lestvici.
V nedeljski tekmi so Tržačani ves čas prevladovali na igrišču; v vsakem polčaMi so dosegli po en gol. Goriška enajstorica je nastopila v postavi: Guida; Furlan, Cusma: Bressan, Medeot, Rapetti; Ma-grini, Antonutti, Meroi. Medeot II. Prihodnjo nedeljo bo Pro Gorizia igrala proti Me-strini (v Mestrah), ki je trenutno na drugem mestu v lestvici z 22 točkami, Pro Gorizia pa jih ima 8 in je na... zadnjem.
JUVENT1NA - SAGRADO 1 : 1 (0 : 1)
Tudi Juventine se Je v ns-deljo držala smola. Z lahkoto bi lahko juventinci pridobili obe razpoložljivi točki, pa so si sami prekrižali računa, Skoro ves čas so bili namreč V premoči, le kdaj pa kdaj so Zagrajci prišli do Stakulovih vrat. In v enem izmed takšnih trenutkov so juventinski branilci sami vrgli žogo V svoja vrata in povzročili avtogol. To je goste opogumilo in začeli so še bolj napadati, a juventinska obramba ni napravila več tako usodne napake.
V drugem polčasu pa so iuventinci napadali in dosegli tudi uspeh s Poldrugom, ki je izenačil kljub močni o-brambi gostov. Juventinci s® skušali doseči še	drugi	gol,
ki bi jim prinesel zmago, * gostje so se krčevito branili-Končni	rezultat	je	bil	ta-
ko 1:1.
Juventina je sedaj na enajstem mestu v lestvici. Prv# polovica	prvenstva	se	je sedi}
končala.	Upajmo,	da bo	Ju-
ventina uspešno nadaljevala' tako da se bo ne samo rešil* strašila nazadovanja, marvec da se bo tudi povzpela ine^ boljše ekipe v skupini. Prihodnjo nedeijo bo igrala proti mo:'tvu Acegat.
slalomu, prejšnji dan pa je bil četrti v veleslalomu. Tudi na drugem in tretjem mestu sta bila danes Francoza Penz in Pannisset. Italijan Gartner je bil šele sedmi, Minuzzo pa deseti. V skupni oceni je za Bo-zonom Pasquler, nato Pannisset in četrti Gartner.
Odlični Avstrijci
SCHRUNS, 19. — Avstrijec Christian Pravda je zmagal v slalomu, medtem ko je njegov rojak Schuster zmagal v kom-
Ningel; 3. Lilli Zettl . Klaus j/ Loichinger.
TELOVADBA
WELLINGTON, 19. — Novozelandec Brarry Brown 'si je osvojil naslov prvaka britanskega imperija v kategoriji weltei. Premagal je Južno-afrikanca Geralda Dreyerja z izločitvijo v sedmi rundi. Dvoboj je bil določen na 15 rund. * * $
MIAMI, 19. — Italo Scortic-ohini in Carmine Basilio sta se boksala v 10 rundah neodločeno.
Švica premagala II
GSTAAD, 19. — Svicars!'* telovadna reprezentanca i8 premagala italijansko v ra*' merju 228,25 : 221,90 točke. I°' dividualno je zmagal ItalU80 Figone z 38,80 t., drugi pa le bil Švicar Eduard z 38.20 t.
Kot moštvo je na bradlji konju, krogih in drogu zmaga* la Švica, med posamezniki PB je Figone zmagal na bradlji * 9,70, na konju z 9,75, na krog'11 z 9,75, na drogu pa Svicar Guenthard z 9,95 točke.
UdKovuntl uredili* STANISLAV HliNKO - UKEHNISTVl). ULICA MUNTECCHI »I B HI naO - Telefon Itevilka #3-808 In H-638.	- PoStm
predal SOV! - UPRAVA: UI.ICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do »2 30 in od 15 • 18	— Tel.
37-338   Cene oglasov: Za vsak inin viJme v llflnl I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, usmrtikice 90 lir Za FLRJ za vsak nur, Širine 1
itolpra za vsr vrst* oglasov po din. — Tisk* Tiskarski zavod ZTT — Podruln Gorica Ul. 8. Pelllco 1-11 Tel 33-82 — Kokoolsi se ne vračajo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ked. ljud. repub. Jueoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst It.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozern. tiska, Drž. založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska l). ZOZ - Trst