Šiev. 225. Posamezna Številka stane 1 Din. V UM. v petek Me s. nktobra 1923. Leto U. =E Naročnina za državo SHS> do preklica; t) po pošti maaafino Dla li »; dostavljeni! na dom mesečno .... M 12 za inozematvo: aesašao Dla 23 s Sobotna izdaja: ~ » Jugoslaviji.....Din 20 v lnoismstva...... 40 • 0«»« (nnratfflmai Knostoipna pet) ta* vrsta m aH ogla*) po Oin. 1*50 In Din r—, »altki oglasi nad 4S mm «1-»lna po Oin. 2 SO, poslana Itd. po Oin. 4'—. Pri večjem naročilo popnst, lztaaia vsak dan izvzemal ponedeljka in dneva po pras> nlku ob 5. ari zjutraj. MT Uredništvo ja v Kopitarjevi oltoi štev. 0/1IL BoKoplsl ae ne vračajo; nelrankirana pisma se na sprejemajo. Oradn. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. Političen tis! za slovenski narod. Uprava te v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 350 za naročnino tn št, 349 za oglase, saareb 39.011 krajev. 7S83, praške ln dana). 24.797. Dolgovi Ijufiljanske mestne občine Ljubljanski »naprednjaki« vseh vrst od (tarinov do mladinov ne morejo preboleti hudega udarca, ki so jim ga bile zadale sadnje ljubljanske občinske volitve. Njih politični polom v občini, ki ima velik pomen oe le za ožje razmere, ampak tudi za celo Slovenijo in celo za državo, jih tako boli in peče, da skoro ne mine dan, da ne bi več ali manj odkrito ali pa prikrito izra-lili svoje goreče želje dokopati se do zo-petnega gospodarstva vsaj v ljubljanski mestni občini, če so jim že vsa druga po-itična vrata zaprta. Enkrat piše >Jutro«- o »munistih, ki hočejo komandirati kleri-talce, nato se oglasi zopet stari »Naroda s lorocilom, ravno nasprotnim »Jutru«, da derikalci komandirajo komuniste, vse se-reda s prozornim namenom, da bi sedanjo nagistratno večino razdvojili, izzvali z vlad-10 milostjo nove volitve in nato s pomočjo fladnega pritiska in kakšnega novega občinskega volivnega reda zopet dobili inest-io občino v roke. Najizdatnejši naprednjaSki »šlager« »roti sedanji magistratni večini in najbolj-ie agitacijsko sredstvo za beganje Ijubljan-kih občinskih volivcev pa je neprestano »čitanje zapravljivosti na naslov sedanje nestne uprave. »Le poglejte, kako trosijo n razmetavajo denar, vsak cestni pometač ijlobiva večjo plačo kakor dvorni svetniki v travni službi« — tako se je nedavno raz-loračil stari ata iz Knafljeve ulice. »In 1S0 Bilijonov kron dolga so napravili, pa še rojih nameščencev ne bodo mogli izpla-atk — smo brali par dni kasneje v istem asilu. In tako gre dan na dan: Zaprav-janje, razmetavanje, dolgovi, mastne pla-e in še maslnejše dijete — vse to se lepo rsti po previdno izdelanem političnem 'oinem načrtu, ki naj napredno zaspanost opet postavi na ljubljanski občinski tron. * * * Ta očitanja zaslužijo primeren odgovor ie zato, da bi bile odgovora vredna, am-ak da napravimo enkrat konec nepotreb-lemu beganju ljubljanskih občinskih voliv-ev, ki nimajo sami časa na lastne oči se repričati o lažnivosti, oziroma o neosno-anosti in neumestnosti omenjenih podti-anj. Poglejmo najprej, v kakšnem stanju se nahajala Ljubljana, ko je prevzel mest-gospodarstvo novi občinski svet. Mestna blagajna je bila prazna. To je ijstvo. Mesto ni imelo za svoje uslužben-denarja, da bi jim bilo olajšalo v teh agih časih vsaj nekoliko človeka-dostojno ivljenje. To je dejstvo. Mestna občina ni zi-ila stanovanjskih hiš. To je dejstvo. Mest-uprava ni preskrbela ljubljanskim obrtnikom pravočasno dovolj cenene gonilne oči z zgradbo nove, modeme elektrarne i vsaj s primerno adaptacijo že obstoječe-podjetja. Mestna uprava ni preskrbela »trebne hladilnice, ni razširila šol, ni skrila za mestne ubožce. Za gospodarske na-ave, ki bi občini kaj nesle, se napredni igistrat ni brigal — že sama beseda o mnalni banki je spravila gospodo vso sebe. Vse to so dejstva. Edino, kar je »ril stari magistrat, je bila nabava parne-valjarja, a bolj kot agitacijsko sredstvo usodepolne občinske volitve kakor pa popravo mestnih ulic, ker bi se bil v ibljanskem blatu tudi valjar kmalu po-11. Tako napredno dedščino je prevzela a mostna uprava od stare. Mesto razbito razrito kakor svinjsko dvorišče, denarja nikjer. Ker pa brez denarja nič ni, je bila glav-naloga nove mestne uprave poiskati po-bne denarne vire za zgradbo vseh onih 'prav, brez kakoršnih nobeno večje mene more obstati. Potrebne vsote so res like, toda enkrat je vendar treba začeti, se nujnih dnevnih potreb nikakor ne odlagati tako dolgo, dokler bo dinar do-;el zlato veljavo. Ravno v tem oziru ae nesposobnost stare občinske upravo podala v vsej svoji »luči«: Cf bi bil stari Mnski svet delni, kakor bi bil moral, bi I (akoi tx» vojni ali na že iucd vojno lah- ko pričel ln tudi končal lepo število naprav za razmeroma majhne svote, ker je denar takrat Še nekaj veljal, in občina hi bila danes v prijetnem položaju, da bi bila po principu »kreaa jo krona« z lahkoto plačala s papirjem vso svoje v zlatu ali vsaj v pol-zlatu narejene dolgove. Ker jo pa stari občinski svet spal, sDal in zopet spal, mora uova mestna uprava graditi svoje napravo z velikimi svotami, z mnogo večjimi, kakor bi bile potrebne leta 1918. in v naslednjih letih. Namesto cla bi bila mestna občina svoje dolgove vsled ugodne konjunkture že izplačala iu živela 2e skoraj od samih Tistih dogodkov raznih r.cih gospodarskih naprav, mora vse naoravo šele danes v znatno ueugodu^i dobi pričenjati — in to je glavna krivda starega ljubljanskega naprednjaštva in sijajen dokaz gospodarske kratkovidnosti ^naprednih elementov«. To naj si ljubljanski občinski volivci zapomnijo, ker tudi to je nesporno dejstvo. Čc hoče mestna občinska uprava biti kos svoji nalogi, mora delati dolgove. Dolgovi so pa dvojne vrste: ali taki. s katerimi krijemo svoje tekoče potrebe, ali pa taki, s katsrimi nekaj napravimo, tako da odgovarja dolgu na eni strani protivred-' n ost na drugi strani in nele proti vreduost v kapitalu, ampak še veliko večja vrednost v stalnih dohodkih, ki jih ta ali ona naprava daje. Sedaj pa poglejmo, kakšne dolgove je napravila nova ljubljanska obč. uprava. Občinska uprava je sklenila zadolžiti mestno občino za sledeče zneske; 1. Za hišo za dohodarstveni urad 10 milijonov kron. Ta znesek ee mora amortizirati v 10 letih. Po preteku teh 10 let pa bo hiša last občine in bo nosila svoje dohodke dalje. 2. Za poslopje pogrebnega zavoda 6 milijonov kron. Ta znesek sc mora obrestovati h lastnih dohodkov pogrebnega zavoda. Kadar bo dclg amortiziran, bo poslopje čista last občine, ki bo pa seveda še nadalje dobivala lepe dohodke od njega. 3. Za zgradbo moderne klavnice in hladilnice 60 miljonov kron. Tudi ta znesek iz lastnih dohodkov klavnice amortizirati v 10 letih, po preteku te dobe pa bo občina še nadalje pobirala lep" pristojbine in ž njimi prav prijetno polnila svojo občinsko blagajno. 4. Za kopališče 6 milijonov kron. Kopališče se bo plačevalo samo, po končani amortizaciji gredo dohodki v občinsko blagajno. 5. Za mestno zastavljalnico 1,600.000 kron. Zastavljalnica nese, kakor vsak ve, in bo iz svojih dohodkov lahko plačala posojilo. Nadaljni dobički pojdejo v občinsko blagajno. 6. Za stanovanjske hiše 4 milijone kron. Ker stanovanja v teh hišah ne bodo veljala 10 kron mesečno, ampak nekaj več, sc bo tudi ta dolg kmalu amortiziral, hiše pa bodo ostale in dajale občini lepe do-nodke. Od naštetih dovoljenih porojil torej niti eno posojilo ni namenjeno za kritje tekočih potreb {za ^razmetavanje«, kakor bi rekel »Narod«), ampak vsa posojila so dovoljena le za naprave, ki bodo nc- !c posojila amortizirale, ampak občini tudi trajno donašale lepe letne dohodke. Sedaj pa povejte: Kdo »razmetava« denar? Ali ga ^razmetava« tisti, ki ustanavlja in gradi potrebne in dobičkanosne naprave, ali pa razmetava oni, ki po na-prednjaško spi in smrči, ki nc ustanovi nič in ne ustvarja nič, vsled česar tudi občina ničesar dobiti ne more? Siccr pa kakor rečeno: Čc bi bili naprednjaki kaj vredni, bi bile vse te naštete naprave že zdavnaj lahko pod streho, po principu «krona jc krona« bi bile tudi vse te naprave danes že lahko plačane (glej Završ-nicol) in občina bi se danes lahko v denarju valjala. Ker pa so bili napredni gospodje napredni le v svoji lenobi, zato se mora današnja občni, uprava v potu svojega obraza truditi, da poskuša popraviti grehe »naprednih« lenuhov in da vsaj v zadnjem trenutku šc reši, kar in če se šc kaj rešili da. * * In če sedanja občinska uprava ne bi imela nobene druge zasluge kot to, da je začela sistematično tlakovati ljubljanske ulice, bi ji bili ljubljanski volivci hvalo dolžni. Treba je le preračunati, koliko sta.nejo danes vožnje in gramoz, in koliko stane enkratno tlakovanje. O zdravstvenih prednostih in o snagi in o komoditeti mi ne govorimo. Ali je mogoče tudi to »razmetavanje«? Za »razmetavanje« ostanejo torej le še plače mestnih uslužbencev, ki so res znatno višje kot plače državnih uslužbencev. Ali je pa to socialno, ali bi bilo pra- vično, da bi morala pustiti tudi občinska uprava svoje delavce stradati, če pusti država stradati svoje ljudi? Če je gospod Hudorovič tam nekje od Novega mesta slučajno cigan, ali mora bili zato tudi ljubljanska mestna občina ciganka? Pri taki logiki in pri takem človekoljubju se vse neha, celo najbolj umazana «napredna« nevoščljivost. • • • Zaenkrat naj to pojasnilo ljubljanskim občinskim volivcem zadošča. Če bo pa treba še kaj dodati, bomo že pravočasne storili svojo dolžnost. Razprava s PREDLOG FCf;'T • * >*CA • ŠUMNIKA 0 PRIVATNIH SREDNJIH ŠOLAH IN DIJAŠKIH ORGANIZACIJAH. - PREDLOG PROSVETNEGA MINISTRA PROPADEL. - PUCLJEV KULTURKAMPFER. Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Na današnji seji sekcije za srednješolski zakon se je najprej razpravljalo o členili, ki govore o zasebnih šolali in ki so bili na zahtevo posl. .Sušnika odloženi. Posl. Sušnik je zahteval, da se mora v naši državi, kakor je to po vseh modernih državah, postopati z zasebnimi šolami enako kot z državnimi in to pri ustanavljanju, pri višjih in nižjih se-.mestralnih izpitih iu pri spričevalih, če . zasebne šole izpolnijo vse predpise, ki veljajo za državne šole. Govornik je predlagal, da se črtata člena 17 in 59, ostali členi, ki govore o zasebnih šolah, naj se sti-lirfrajo v skladu z njegovimi izjavami. Minister za prosveto je bil proti temu in je konce-iiral samo toliko, da se san:o onim zasebnim šolam p-'zna pravo mature, ki so imele že pred uvel javi jen jem tega za-| kona pravico javnosti. O predlogih posl. j Sušnika in ministra za prosveto se je raz-| vila daljša debata. Za predlog posi. Sušnika je bila vsa opozicija ter je pri glaso- vanju propadel predlog ministra za prosveto s 5 proti 5 glasovom. Ker tudi po glasovanju minister ni pristal na Sušnikov predlog, bo o tem vprašanju razpravljal zakonodajni odbor. Nato se je razpravljalo o členu, ki prepoveduje dijaške organizacije na verski ali plemenski podlagi. Posl. Sušnik je v tem ozira stavil konkretne predloge. V| razpravi je edino član Pucljevega kluba posl. Moskovljevič zahteval, da ostane, vladna stilizacija ter je na nesramen način nastopil proti verskim šolani in sploh proti veri. Končno je bil sprejet predlog posl. Sušnika, ki se glasi: Učenci vsake srednje šole se morejo organizirati v cilju duševnega, moralnega, estetskega in zdravstvenega napredka. S tem je bil sprejet prvi del srednje« šolskega zakona. Jutri se bo pričela debata o drugem delu, ki vsebuje profesorsko pragmatiko. Resolucija v Turo!]!. REVOLTA STAROTURKO V. Carigrad, 4. oktobra. (Izv.) V Turčiji je izbruhnila protirevolucija, katero vodijo učitelji in muftiji. V Trapezuntu so demonstrirale množice Staroturkov in nosile sliko Mehmeda. Dervišem se je posrečilo, da so organizirali vse Staroturke in cla so med RUSIJA ZA KEMALISTE. vojaštvom izbruhnili delni upori. Tako se jim je v Trapezuntu posrečilo pridobiti cel polk, ki se je v okolici več ur bojeval s polkom kemalistov. V boju sta bila oba polka formalno uničena. Kcmalistom pomaga ruska sovjetska vlada. Mil Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) V zadevi redukcije slovenskih in hrvatskih častnikov je imel dr. Korošec konferenco z vojnim ministrom Pešicem in je zahteval, da se nekateri oficirji reaktivirajo, drugi pa vpokojijo jx) novem vojnem zakonu, ter da se jim vštejejo leta kakor srbskim častnikom in leta kadetne šole. Vojn' minister je izjavil, da je poleg generalov in polkovnikov reduciran ih skupaj 561 častnikov in sicer 337 Srbijancev, 115 Hrvatov in 109 Slovencev. Minister je zahteval od dr. Korošca, da mu za reaktiviranje predloži samo tisto častnike, katere smatra za zanesljive. Ker ni niti povoda za sumnjo nezanesljivosti kateregakoli vpokojenega častnika, je stvar reaktiviranja zastala na tej točki. Iz tega se vidi, da so vsi hrvatski in slovenski častniki bili vpokojeni, ker so označeni kot nezanesljivi. Procedura kvalifikacije jo šla od najnižje do najvišje in-štance, zato je smešno, če nekateri poveljniki izdajajo vpokojenim častnikom pismena priporočila, ker so uradno drugače poročali. Vojni minister Pešic je pa vendar obljubil, da bo reaktiviral tiste oficirje, katerim manjka samo nekaj dni ali mescev »io polne penzije. Seja narodne skupščine. Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Na današnji seji narodno skupščine sta bili na dnevnem roc1- ' nterpelaciji, Prvo interpelacijo je posl. Pucelj radi sodne preiskm ;ovi hiši. V razpravi je govoril hi' lec Kremžar in v imenu Jubo i izjavil, da stoji, čeprav ie on in ves slovenski narod proti ustavi, na stališču, da bi sedanja vlada morala spoštovati ustavo in svoje zakonske odredbe. V danem slučaju se kršita člen 11 ustave in člen 91 poslovnika. Zato predlaga, da se vladi izreče nezaupanje radi kršenja ustave iu preide na dnevni red. — Večina ni biia tega mišljenja. Nato se je razpravljalo o drugi inter« pelaciji radi hčerke K e n a n z i j e, voditelja Turkov. V interpelaciji je poslanec Kretenovič dokazoval, da je omenjena ženska tihotapila z nezacarinjenim blagom. Finančni minister je izjavil, cla v tem slučaju, ni šlo za tihotapstvo, marveč za netočne prijave. O tem se je razvila dolga debata. Poslanec Žebot je podal izjavo, v kateri je rekel, cla je treba ugotoviti: 1. da se na v s e h mejah države tihotapi in cla je žalitev slovenskega naroda, ako se čujc in čita posebno v srbskih listih, da se samo v Sloveniji tihotapi. 2. V Sloveniji bi bilo potreba pri ca« rinarnicah nastaviti Slovence, ker ni prav, da se Slovenci izključujejo iz carinske službe in dobivajo kr. 'i samo Prbi, Slovenci si pa morajo iskati kruha v nemških in amer^kih rudnikih. 3. Velika napaka vlade je, da luršk.t in mohamedansko prebivalstvo ne pouči v njegovem jeziku o carinskih postavah. — Zato predlaga, cla se vladi izreče nezaupanje. — Večina je vzela na znanje izjavo finančnega ministra. Nato je bila seja zaključena. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 4. okt. (Izv.) Od 10. do 2. se 1 jc vršila seja ministrskega sveta, na kateri | so ponovno razpravljali o predlogu glede priznanja zaslužnim osebam, Predloi? ic hil sprejet ter je bilo sklenjeno, da se v Belgradu sezida tnonumentalen Pantheon, v katerem bi bili razstavljeni kipi vseh zaslužnih oseb. Ker bo la stavba stala ngromno vsoto, bo prišlo vsako leto v proračun 100 milijonov dinarjev za ta namen. Nato so razpravljali o zakonu o srednjih šolah. Sprejeto je bilo poročilo ministra za prosveto. Končno je finančni minister poročal o zakonu o taksah. V tem oziru ni prišlo do nobenih sklepov in je rešitev prepuščena radikalnemu klubu. ODPOR PROTI ZAKONU 0 TAKSAH. Belgrad, 4. oktobra. (Izv.) Nocoj od 6. do pol 9. se je vršila seja radikalnega kluba, ki je bila zelo burna. Nadaljevala se jo razprava o povišanju taks. Kmečki poslanci so takoj dvignili vik in krik ter rahtevali spremembe. Finančni minister je imel ekspoze, v katerem je hvalil 3Vojo Finančno politiko in izjavil, da je povišanje taks potrebno in da bo iz tega napravil vprašanje. Čeprav je Pašič poskušal pomirljivo vplivati, vendar ni pritflo do sporazuma. Zanimivo je, da so bili na seji stavljeni predlogi, da se takse povišajo samo v prečanskih krajih. V tem smislu je klub sklenil, da se trošarina na žganje poviša samo v prečanskih krajih, ki bi bili pa oproščeni ostalih taks na žganje. Razprava o taksah se bo še nadaljevala. ANTONI JE VIČ PRI MUSSOLINIJU. Rim, 4. oktobra. (Izv.) Mussolini je v?eraj sprejel v avdijenci poslanika kraljevine SHS Antonijeviča. Cankov o komunistični vstaji. Sofija, 4. oktobra. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Cankov je imel pogovor s poročevalcem > Journal a«, kateremu je izjavil, da je bil komunistični puč že dolgo pripravljen in je vlada vedela za to. Prvi poizkus je bil napovedan za 16., drugi pa za 21. septembra. Vlada je ukrenila primerne varnostne odredbe in tako preprečila uspeh; ker pa ni imela dovolj oboroženih Bil na razpolago, gibanja ni mogla na en mah zadušiti. Vendar se je podjetje popolnoma ponesrečilo, kar lx> za komunistično stranko usodno. — Aretiranih je bilo vsega 700—800 komunistov. Tisti izmed njih, ki so bili aretirani pred proglasitvijo obsednega stanja, pridejo pred redna sodišča, ostali pred vojno sodišče. — Potem se je pritoževal Cankov pr ii zadržanju Jugoslavije ob tej priliki in c sklical na mešano srbsko-bolgar&ko ".vumisijo, ki se snide te dni in ki bo !;>>■. , ugotovila vso resnico o poteku do-5-.i.ov. Na vprašanje, ako hoče Bolgarija f-jsoštovati niški dogovor v celoti, je Cankov odgovoril: >Gotovo, toda ne prevzamem no-|->ene obveznosti, za tiste točke pogodbe, ki so ostale tajne.« Dogodki v Nemčiji. Celokupna vlada odstopila. — Stresemann zopet poverjen s sestavo nove vlade. Berlin, 4. oklobra. (Izv.) Državno ministrstvo je včeraj v dolgotrajni seji razpravljalo o položaju. Poskušali so najprej z vsemi mogočimi kompromisnimi predlogi vzdržati koalicijsko vlado. Ker se pa socialni demokratje zaradi 8 urnega delavnika niso mogli zediniti z ostalimi strankami, je celokupna vlada demisijonirala. Predsednik republike Ebert je demisijo sprejel in poveril sestavo vlade dosedanjemu kanclerju dr. Stresemanu. Francoski pogoji v Poruhrju. Diisseldorf, 4. oktobra. (Izv.) V pogajanjih za vzpostavo dela v Poruhrju je sta- vil francoski general Degoutte sledeče zahteve: t. Odpravijo se obratni sveti, 2. vpelje naj se akordno delo in 10 urni delavnik, 3. vsak delavec mora sprejeti vsako delo, ali bo izgnan, 4. za železničarje veljajo že izdana določila, 5. vsak odpor se uduši z orožjem in 6. pojačenje državne zaščite. Carina. Berlin, 4. oktobra. (Izv.) Carina za prihodnje dni znaša 6.689,999.900 odstotkov. Rna zlata marka je vredna 67 miljonov r ••k v papirju. Preti pebiranju davkov. Monakovo, 4. oktobra, (izv.) Ministrski predsednik von Knilling je poslal kanclerju dr. Streeemannu brzojavko, v kateri kanclerja opozarja, naj državna vlada v interesu ohranitve javnega reda preneha vsaj začasno pobirali zvišane davke, zlasti pristojbine za Poruhrje, dokler kriza ne mine. Francija ne namerava anekfirati Poruhrja. Pnriz, 4. oktobra. (Izv.) Vojaški guverner v Parizu je izjavil zastopnikom angleškega in ameriškega liska, da francoska vlada nikakor ne namerava anektirati Po-rurja, ker se Francija zaveda, da bi 8 miljonov porurskih Nemcev poinenjalo stalno nevarnost za Francijo. POVRATEK DR. BENEŠA. Praga, 4. oklobra. (Izv.) Dr. Beneš se je danes vrnil v Prago. V četrtek bo na seji kabineta poročal o uspehih svojega potovanja. HARINGTON ZAPUSTIL CARIGRAD. Carigrad, 4. oktobra. (Izv.) General Harington je danes zapustil Carigrad. Mesto je v zastavah. PONOVEN POTRES NA JAPONSKEM. Tokio, 4. oktobra. (Izv.) V Tokiu in Osaki je bil danes dopoldne močan potres-Prebivalstvo je bežalo iz hiš. DRAGINJA V NEMČIJI. Berlin, 4. oktobra. (Izv.) Kruh, ki ni vezan na karte, stane v Berlinu od 5. oktobra dalje 37 milijonov mark kilogram. Iz zunanje politike, * Hlinkova stranka na Slovaškem najmočnejša. Občinskim volitvam na Slovaškem so sledile po kratkem presledku volitve v okrožne zastope. Pri teh volitvah je dobila Hinkova stranka 28% glasov, čeho-slovaški agrarci 23%, komunisti pa 13%. Hlinkovci so dobili največ glasov v Považju (Waagtal), agrarci pa v okrožju Koščice. Ostali glasovi se razdele na mažarske krščanske socialce in na več vrst socialistov. Najslabše so odrezali nacionalni demokratje, ki so ostali s 13.000 glasovi bržkone brez mandata. — Volivni rezultati na Slovaškem so za sedanji centralistični sistem, ki osrečuje tudi Čehe, naravnost porazni. * Pred združitvijo opozicijonalnih strank n a Slovaškem? Dopisniku : Pragai Magyar Hirlapa« je izjavil vodja sloAaške ljudske stranke Hlinka, da bi bil voljan sodelovati v velikem opozicionalnem bloku slovaških strank. Opozicionalne stranke so dobile pri zadnjih volitvah na Slovaškem nad 60% vseh glasov, in zato priznavajo tudi vladni listi, da bodo imeli vladni organi na Slovaškem poslej zelo težavno stališče. * Slovaško dijaštvo češkemu ministru prosvete. »Slovak« objavlja pismo, ki so ga pisali slovaški dijaki češkemu ministru za prosveto. V svojem odprtem pismu zahte- vajo slovaški dijaki, da minister takoj nakaže obljubljena sredstva za vzdržavanje slovaškega vseučilišča. V jako ostrem tonu očitajo dijaki ministru popolno nerazumevanje za vprašanje slovaškega vseučilišča. Do-čini dobe Čehi vse, se ne stori za slovaško vseučilišče prav nič. Zato je skrajni čas, da minister nakaže potrebne svote za slovaško vseučilišče. — Temu pismu dostavlja »Slovak«, da stoji za slovaškimi dijaki in njihovimi zahtevami vsa Ljudska stranka, ki ne bo odnehala, dokler minister upravičenim zahtevam dijakov ne ho ugodil. — Mogoče bi tudi pri nas tako odprto nismo kaj zaleglo? * Ob novem sestanku srbsko-bolgarske komisije v Sofiji. Dne 1. oktobra t. 1. se je v Sofiji zopet sešla mešana srbsko-bolgar-ska komisija, da reši še nerešena vprašanja med Jugoslavijo in Bolgarijo. Tem povodom priobčuje sofijska oficiozna »La Bul-garie« dne 29. septembra uvodnik, v katerem meni, da pisava nekaterih belgrajskih listov sicer ne vzbuja posebnih upov i:a uspešno delo komisije, vendar je sporazum za obe deželi nujno potreben in tudi mogoč. Predvsem je potrebno, da se belgrajska vlada odreče metodi pok. Stambolijskega, ki je obstoj mučnih problemov enostavno zanikal, namesto da bi iim iskal rešitve. Macedonsko vprašanje dejansko obstoja in njegova rešitev temeljem sporazuma je prvi predpogoj, za pomirjenje Balkana in prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Rešitev tega vprašanja je za Bolgarijo prav posebno nujna že zato, da se že enkrat reši težkih gmotnih bremen za macedorske bcgunce. Kaos v Macedoniji je za Bolgare zgolj posledica tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmer, kar je na srečo začel priznavati in naglašati tudi belgrajski tisk. Način, kako bi se dalo sedanje macedonsko gibanje zaleti v pravo strugo, je dobro pogodil v belgrajski »Politiki« macedonski poslanec Cirkovič, ki zahteva, da naj se v Macedoniji ustvarijo ugodni pogoji zn vrnitev beguncev, katerim naj se zajamči življenje in napredek ob domačem ognjišču. Raz-orožena Bolgarija, ki jo pretresa tako težka notranja kriza, ne želi drugega nego miru. Storila bo vse, kar je v njeni moči, da olajša nalogo mešane komisije. * Odškodnina, družinam v bojih s komunisti padlih. Bolgarski ministrski svet je sklenil, da se izplača družinam, katerih svojci so bili ubiti povodom komunistično vstaje, odškodnina po 50.000 levov vsaki. a USi ..'<.-7 i. »Jw Mi '+ Dvojen Pucelf. »Kmetijski liste v svojem zloglasnem žargonu zabavlja čez povišanje poslanskih dijet, da se samostojne-žem lasje ježijo. Teorija in praksa sla pa pri samostojnežih vedno dve različni stvari. Urednik »Kmetijskega lista« Pucelj zabavlja čez povišanje poslanskih dijet, poslanec Pucelj pa — ni prišel na sejo, ko se je glasovalo o zvišanju poslanskih dijet. To so storili pač poslanci Jugoslovanskega kluba, ki so glasovali proli predlogu. + Pojasnilo zahtevajo. V Belgradu izhaja radikalski dnevnik :>Tribuna«. Ta list piše o upokojitvi generala M a j s t r a in generala P1 i v e 1 i ča tako-le: »Prvi je Slovenec, drugi je Hrvat. Po upokojitvi teh dveh generalov nimajo Hrvati in Slovenci nobenega generala v naši armadi. Interes državnega in narodnega edinstva zahteva, da nam merodajni činitelji pojaspo, kaj je napotilo vojnega ministra do upokojitve teh dveh generalov.« — Mi sicer ne spadamo med »merodaine činitelje, vendar pa ^Tribuni« lahko ustrežemo s kratkim pojasni- lom: V Belgradu se pripravljajo gotovi gospodje, da končnoveljavno prevzamejo uadoblast nad Hrvati in Slovenci b par. celacijo države. To bo za Hrvate in Sloven. ce hud udarec in ker se nič ne ve, kakšen bi utegnil biti odmev lega udarca zlasti na Hrvatskem, je treba imeti pripravljeno po leg žandarjev tudi ado, zelo zanesljive armado, v notranjepolitičnem oziru še celo zanesljivo. To pa Slovenci in Hrvatje pc belgrajski soclbi niso. Zato jih je bilo treba pravočasno iz armade odstraniti. — Mogoče bo »Tribuna« s tem pojasnilom nekoliko nezadovoljna, ampak precej točno pa je to pojasnilo. -(- Dobra slika. »Slovenski Narodi piše o slovenskih naprednjakih v veerajš njem uvodniku: »...Stranka, ki se je olj preokretu formirala kot naslednica n& rodno-naprednega življa, je v petih letih storila toliko organizatoričnih, časnikar skih in zlasti političnih pogrešk, da se j( dedni sovražnik znova pojačal... Iz ne zadovoljil osti s političnimi posli smo g< lako raztrgali, da doslej tavamo v popoln anarhiji, brez najmanjše politične, kultur ne ali nacionalne orientacije.« — Da ta vajo naprednjaki še danes v temi, bre; vsake orientacije, pa dokazuje konec »Na rodovega« uvodnika: »Slovenija ima sami eno izbiro: politiko samopomoči ob držav ni stranki.« Ali z drugimi besedami: Ja; sem samostojen zasebnik, dokler m pošilja denar stric iz Amerike ... f Občni zbor nemškega politično ■ go spodarskega društva za Slovenijo. »Cillie Zeitung« prinaša poročilo o prvem občnen zbora politično-gospodorskega društva a Nemce v Sloveniji, ki se je vršil 30. sep tembra t. 1. v Celju. Iz načelnikovega po ročila o delu društva posnemamo, da dru štvo zaenkrat ni moglo uresničiti svojegi načrta za javno knjižnico v Mariboru, f pogledom na skupščinske volitve je poroče valeč ugofovil, da Nemci ne v Mariboru, ni v Belgradu niso iskali zvez z radikali( am pak radikali z Nemci, u. pr. v Kočevju. Op ured.). O nemški gimnaziji v Ljubljani pra vi poročilo, da se je nemškim poslancem pj dolgem trudu posrečilo, da se letos otvor 1. razred, ako se oglasi zadostno številj učencev. Res se je oglasilo nad 30 učencev toda čeprav je bil naucni minister 1. sej) tembra poslancem obljubil, da odpošlje od lok o otvoritvi že listi dan v Ljubljano, od loka še 24. septembra ni bilo na mesti Ker je v tem potekel rok za otvoritev, j mnogo staršev vpis svojih sinov preklical« da ne bi izgubili šolskega leta. V nadal nem jo poročevalec opozoril na bodoče vi litve v okrožne in okrajne zastope ter pt zval Nemce v Sloveniji, da se jih inteuživn udeleže. — Imen novoizvoljenega odboi poročilo ne navaja. Vinske drože in davka prost kuhanje žganja v Sloveniji, Poslanci Sušnik, dr. Kulovei Nemanič, Žebot, dr. Hohnjec, Ve senjak, Kranjc, F a 1 e ž , P u š e n j a i. dr. so poslali ministru financ dne 26. sc| tembra naslednji memorandum; Našim vinogradnikom se jc zadal hu udarec z T 10, člen 1C0 trošarinskega pravi nika, ki določa, da se odslej smatrajo vinsl drože kot tvarino, iz katere se dela konja Dosedaj je bilo nesporno in zakonito dovi ljeno, da so vinogradniki smeli trošarine pri sto kuhali iz vinskih drož žganje. A delcj cija ministrstva financ v Ljubljani jc z odli kom z dne 2. avgusta 1923, št. B. III. 2/1 er 1923 odredila, da sc \inski drože pri vini gradnikih ne smejo več prosto kuhali, ampa Dobrovoljec: Padlim junakom. (Spomini iz bojev v Dobrudži.) Sedmo leto že pokriva trava Vaše gro-fcove, junaki, ki ste na krvavih poljanah Do-brudže s srčno krvjo pisali prisego zvestobe asužnjeni domovini! Sedmo leto že poganjanj pasijonke na Vaših gomilah, se razcvctajo in venejo, sedmo leto že šume vrbe pesem žalujko! Daleč od domovine počivate tovariši, daleč od domovine, še vedno teptane, šc vedno zaničevane . .. Prezgodaj so klonila Vaša ponosni krila, nrli naših planin, prezgodaj so omahnile Vaše kreljuti, sokoli naših gora ... Toda ne! Ali slišite glas izpod zemlje, ki odmeva kakor grom sem od daljnih dobrud-ških ravnin? Bratje! Nc klonite duhom! Ena jc Pravic,), eden jc Bog! Prišel bo dan . . . Ilv^la Vam, mrtvi junaki! * * * Decembra 1915 se je v Odesi iz dobro-voljcev, vojakov avstrijske vojske, začel organizirati Srbski dobrovoljski odred«, ki je tako hitro naraščal, da je že v aprilu 1916 štel 4 popolne polke. Srbska vlada je tedaj poslala s Krfa 77 častnikov, ki so izvršili formiranje I. Srbske dobrovoljske divizije, katere poveljstvo je prevzel polkovnik Stevan Hadžič, sedanji general in bivši vojni minister, — Bil je to cvet av»triiske vojske in ni motfoče orežaliti zle usode, ki je samo po krivdi merodajnih faktorjev zadela to krasno divizijo! 3. maja 1916 (po starem kol.) je v Odesi obiskal divizijo predsednik srbske vlade na Krfu, Nik. Pašič, nato ruski general Brusi-lov in 10. maja ruski car Nikolaj II. sam. 2c 20. julija se je izvršil transport cele divizije v prostor Bolgrad—Reni ob romunski meji, kjer je Čakal romunske vojne napovedi, Ko je Romunija 14. avgusta objavila centralnim velesilam vojno, je divizija naslednji dan prešla Donavo ter vkorakala v romunsko Do-brudžo. Štela je tedaj 642 častnikov in 17.925 mož. Kot taka je bila prideljena 47. ruskemu korpusu VI. armije, katerega so poleg dobrovoljske sestavljale šc 61, ruska pehotna in 3. ruska konjiška ter 19. romunska divizija. Bojni načrt jc bil: Prebiti na Dobrudži bolgarsko fronto ter nalo prodirati naravnost v pravcu Sofije, s čemur bi bilo ogroženo desno krilo glavne, proti Bukareštu operiru-joče bolgarsko-nemške armadne skupine. Prvi boj se je vnel 25. avgusta pred mestecem Dobrič (Bazardžik). Kakor vihra so se vrgli dobrovoljci z bajoneti na sovražnika, ki jc bil ves iz sebe, ko je naenkrat zagledal pred seboj šajkače. Bolgari so bili namreč prepričani, da srbska vojska že davno več kot upoštevanja vredna sila ne eksistira, najmanj pa seveda v Dobrudži. Boj se jc bil brez usmiljenja in po grozni borbi so bili Bolgari vrženi 4 km daleč nazaj. 2 mitraljezi, cel arhiv sovražnega polka in mnogo muni-cijc je padlo zmagovalcem v roke. V tem prvem slavnem boju je izgubila divizia S častnikov in 158 mož mrtvih in 22 častnikov ter 997 mož ranjenih. Sovražnik pa je pustil na bojišču nad 2000 mrtvih in ranjenih. V nadaljnih bojih do 1, septembra so dobrovoljci zaplenili 8 topov, morali so sc pa zaradi slabih uspehov romunske in ruske divizije umakniti na položaj Kokardže. Tu jih je našla ona strošna noč od 4.—5. septembra, ki spada po svoji grozoti in ogromnih žrtvah med najstrašnejše v svetovni vojni. Pri spominu na to peklensko noč sc šc danes od groze ježe lasje vsakemu udclcžencu, pa naj je bil na tej ali oni strani. V črni noči, brez najmanjše topniške ali mitralješke priprave, se jc posrečilo Bolgarom priplaziti sc v največji tišini do rovov, nakar so otvorili strahovit ogenj ter prešli v napad. Samo na 2. dobrovoljski polk sta naskočila dva bolgarska poika in v temni noči se je pričalo tako klanje, da ga pero ne more opisati. Mož je udaril na moža, prsa ob prsa. Nečloveški kriki so pretresali ozračje. Lobanje so pokale pod strašnimi udarci puškinih kopit, v temini so se bliskali noži in opravljali svoje krvavo delo. Človek jo postal zver, ki sc je drugi dobesedno zagrizla v goltanec. Rovi so se napolnili z mrtvimi in umirajočimi. Ko jc zasvitala jutranja zarja, je bil grozni napad odbit, Toda sovražniku so prišli kmalu novi bataljoni in Ncmci s težkim topništvom na pomoč. Junaški polk se je moral umaknili na črto Ispapbunar, odkoder pa jc že naslednji dan, 6. septembra, podvzei protinapad in po ogorčeni borbi proti nuiogo močnejšemu sovražniku znova osvojil svoja stare postojanke. Toda žrtve so bile strahotne: komandant polka, podpolkovnik Milorad Matic, mrte 27 častnikov mrtvih in ranjenih, 115 mož mr vih, 1114 ranjenih in 362 pogrešanih. Izgul sovražnikove so bile še hujše. Pri protinapai je polk našel v zopet osvojenih in z bolga skimi mrliči napolnjenih rovih mrtva koma danta bolgarskega polka in komandanta en ga bataljona, Boji pri Kokardži sc* divizijo tako osi bili, da jo je moralo vrhovno vodstvo pono 8. septembra zameniti z romunsko diviziio t jo poslati v armijsko rezervo pri vasi Mami Kujusa, kjer jc ostala do 19. septembra. Medtem jc dospelo iz Odese 2000 nov dobrovoljcev, s katerimi pojačana jc vstop: divizija ponovno v borbo pri vasi Anizai da reši situacijo, ki je nastala vsled pop ščanja Romunov na celi njihovi fronti, Avstr ske in nemške čete so se bližale Bukareši Bolgarom na Dobrudži pa so prišle na poni turške divizije in nemško topništvo. Situac je postala brezupna. Srbska dobrovoljska divizija je dobila r logo, kriti umikanje 47, ruskega korpusa i z neprestanimi napadi vezati kolikor mogo mnogo sovražnikovih sil, da se tako prepn njihovo odpošiljanjo z dobruške na bukaroš fronto. To nalogo jc divizija tudi nad 1 častno izvršila, umikajoč se v redu in le 1 rak za korakom, 7.a divizijo najkritičnejši dan je bil 12. < tober. Ponoči so sc namreč ruske in romi ske čete na levem krilu umaknile, r.c da bile prej o tem obvestile divizijsko poveljst Zjutraj pa so ostali dobrovoljci na fronti 60 1 katero so prej branile tri divizije, sami Ja morajo plačati neznosno visoko trošarino. Ta nova interpretacija, ki se naslanja na citi-ani pravilnik, pa je napačna. Pravilnik go-ori o »vinski drozgi« (»Weinmiesche«), ne o »vinskih d r o ž a h«, »Drozga« je mečkapo, neizprešano grozdje, ki je določe-io za kuhanje konjaka. Take »drozge« pri ias v Sloveniji sploh nihče ne pripravlja. Pač >a gre tu za »vinske drože« (»Weingelcgc«), 0 je ona roba, ki se pri mladem vinu po rrenju sesede na dnu soda kot odpadek in sestoji iz peska, blata in nekaj ostankov trde sestavine jagod. Ta roba ni za drugo uporabo, togo da se iz nje dobi malo žganja ali pa se rrže proč. Predlagamo, da se trošarinski pra-ilnik v toliko popravi in pojasni, da se postavi dosedanje stanje ter se te vinske drože »•oglasijo kot snov, iz katere se sme prosto kuhati žganje. Obenem predlagamo, da se prej jitirani odlok delegacije ministrstva financ v jubljani z dne 2, avgusta 1923, B III. 2/28 it 1923 takoj razveljavi in se s tem zopet Jovoli vinogradnikom iz vinskih drož trošarine prosta žganjekuha. Minister je obljubil, da bo spomenico uva-levaJ, ko sestavi novi pravilnik. Dnevne novice. — Javno predavanje o Kreku in juž-mi slovanstvu priredi Slov. krse. soc. zve-ia jutri (sobota) zvečer ob 8. uri v Akadem-kem domu (dvorana) poleg Uniona v spo-nin obletnice Krekove smrti (7. okt. 1917). Prof. Dolenec bo pokazal razvojno črto 1 i Avstrijca v Jugoslovana pri Kreku, ki jo mora prehoditi vsak razumen Slovenec v interesu svojega naroda. — Predavanje bo izredno zanimivo, ker o tem predmetu še nihče ni govoril. Ker je javno, so vabljeni rei, ki se zanimajo za to, za nas vse globo-topomembno in praktično vprašanje. Zlasti naj člani katoliških prosvetnih društev pokažejo z udeležbo hvaležnost do Kreka in SKSZ, ki jo je Krek vodil 25 let. Vstop ie prost! — Novo legitimacije za akademike so se uvedle s tem študijskim letom. Imajo obliko ličnega žepnega koledarja z imeji-teljevo fotografijo. Na to opozarjamo aka-iemike, da si preskrbe fotografije. — Iztirjavanje davkov. Zagrebški listi »oročajo, da je finančni minister izdal najdbo na vse finančne uprave, da začne rnjkasneje do 20. oktobra iztirjevati davite zlasti na deželi, ker se opaža, da kmetje >aje zelo neredno plačujejo davek. — Pri ias v Sloveniji je na davčnem koledarju »lo leto le 20. oktober. — Popravek. V včerajšnji številki »Slovenca« se ima zadnji stavek predzadnjega odstavka v članku »Škodljive prometne ovire glasiti pravilno: Ako pa pomislimo ..., mogel ta čas izkoristiti, ne da bi |plačal ogromne svote na stojnini ter te itroške prevalil na konsumente. — Ostro streljanje 16. artilerijskega politi Po odredbi ministrstva vojne in mornarice ter poveljstva dravske divizijske oblasti vrši na ljubljanskem Barju ln njegovi neposredni okolici v sredo, dne 10. in v četrtek Ine 11. oktobra 1923 ostro streljanje tukaj-njega 16. artilerijskega polica. Rajon ostrega streljanja iz topov meji na sledeče vasi: s severne strani: Črna vas—Šinkovi—Haupt-manca. Z istočne stari: Babnagorica—Rudnik -Lanišče—Škof el j ca—Klance—Glin ek—G um-ailče. Z južne strani: Pijava gorica—Tomino -(opekarna Draga)—Kremenica—Studenec— Staje—Loka— Masena—Brest—Vrbljene-To-mišelj—Sv. Janez pri Angelcu. Z zapadne stra-ii: Jezero—Podpeč— M. K. Kosler—pri Šalčku. Rajon za ostro streljanje bo dobro zastražen z :ar je bilo najopasneje, s popolnoma nezavarovanim levim bokom. Sovražnik je to ne-erjetno taktično napako takoj izrabil ter z (nim konjeniškim polkom in poljsko baterijo fošel levo krilo ter padel diviziji v bok in rbet. Dobrovoljci so se borili z naravnost !adčloveško hrabrostjo in prebili so sovražni taoč. Da se jim to ni posrečilo, bi bila za-eta cela divizija! 14. oktobra jc dospela divizija pri selu sakre do Donave. Bili so to junaški ostanki 'ekdanje krasne vojske, od katere je padlo ikoro 10.000 mož: 2613 mrtvih (s pogrešanimi) l» 7370 ranjenih, Divizija jc bila nato poslana Rusijo nazaj, kjer sc jc mogla v Berezovki "i Voznesensku, severovzhodno od Odese, zo-Pit odpočili in znova organizirati. Slava hrabre dobrovoljske divizije pa se raznesla po vsem svetu. Ruski car je tri-tat v armadnem povelju postavil junaštvo ^brovoljcev za zgled celi ruski vojski; on kakor tudi sivi kralj Peter in romunski ["lj Karol so odlikovali častnike in moštvo ! najvišjimi redovi. Na carjevp zapoved di-•zija ni smela več v boj, ampak se jc morala braniti za zadnji in odločilni udarec ob koncu 'rtovne vojske, kar se jc tudi zgodilo: jugo-1(1 ven ski diviziji gre poleg šumadinske prva •«!uga za proboj solunske fronte v septembru 1918! Vam pa, dobruški junaki, večna slaval Naj živi v nas spomin na Vas koi ogenj "Jmtcč ter jekleni naše duše, dokler se po-'°sna ne dvirfne teptana domovina!--— večjim številom vojaštva in se bodo vrhu tega postavile na razpotjih lesene tablice s sledečo vsebino: »Danes vrši 16. artilerijski puk ostro streljanje iz topov. Vhod na strelišče je strogo zabranjen« Prebivalstvo navedenih vasi se najstrožje opozarja, da omenjena dva dneva ne hodi na prostor, kjer bodo vojaške vaje ar-tiljerije, kakor tudi, da ne vodi svoje živine na pašo. Odredbam vojaštva, ki bo zastražilo rajon strelišča, se mora vsakdo strogo pokoravati in se takoj odstraniti. Prebivalstvu navedenih vasi se tudi naroča, da po končani vežbi ne prijema nerazstreljene artiljerijske municije (granate, šrapnele), temveč takoj javi prostor, kjer se nerazstreljena municija nahaja najbližnji občini, ki bo o tem obvestila zgoraj navedeni polk, da nevarno municijo pravilno in po predpisih odstrani. O taki mu-uiciji jo posebno poučiti otroke in pastirje, da se ne pripeti kaka nezgoda. — Napredovanje šolstca v Rusiji. V Rusiji, kjer so je število šol lani precej znižalo, so v zadnjih mesecih otvorili mnogo novih Šol. Sedaj ima Rusija že nad 57.000 šol. — Rekord v izdelovanju avtomobilov. V svetovnoznani Fordovi hornici za avtomobile v Detroitu v Ameriki so izdelali pretekli teden 41.769 avtomobilov. — Tatvine v Kamniški okolici. Kamniško okolico vznemirjajo nevarni vlomilci. V Podgorju so vlomili pri Josipu Kosirniku in ga oškodovali za 10.200 kron. — Obiskali so tudi Mihaela Prezla na Križu, kjer so odnesli veliko perila, obleke in čevlje. Prezl jo oškodovan za 31.500 kron. — Končno so vlomili pri Janezu Dimicu na Križu, kateremu so odnesli nekaj masla, smetane in kruba v vrednosti 1000 kron. — Žrtve svetovne vojne. Mednarodni delovni urad je izdelal statistiko, oziroma referat za svoje letošnje zasedanje v Ženevi, tičoče se invalidov, iz katerega posnemamo sledeče število vojnih pohabljencev v vseh državah: Nemčija 1,537.000, Finska 10.000, Francija 1,500.000, Kanada 45.000, Združ. drž. Sev. Amerike 157.000, Vel. Britanija 117.000, Avstralija 75.000, Italija 800.000, Poljska 320 tisoč, Romunija 800.000, J ug o s 1 a v i j a 164 tisoč, Rusija 775.000, Češkoslovaška 236.000, Nova Zelandija 20.000, vsega skupaj 7,124.000. Manjkajo pa še podatki iz Turčije, Bolgarije, baltiških držav, Portugala, Mažarske in Japonske. Lahko se reče, da je vseh invalidov iz svetovne vojne 10 milijonov. — Vloini in tatvine. Na Rovih so vlomilci vlomili skozi omrežno okno v mlekarsko zadrugo in ukradli 26 kosov sirovega čajnega masla, ki jo vredno 6656 kron. Ukradeni kosi imajo vtisnjen napis: -Mlekarska zadruga na Rovahc. — V Pristav} so vlomilci oškodovali kočarico Antonijo Cir-kulan za 1900 kron. — Vlomilci so obiskali pisarno lesnega trgovca Vinka Janca v 7.g. Gorjah, iz katere so odnesli obleko, dve lovski puški, žerv no uro, srebrno verižico, 20 srebrnih kron, 10 lir in obligacijo državnega posojila, gtasečo se na 62.000 kron. Skupna škoda znaša 120.000 K. — Upokojenemu učitelju Francu Dularju v Straški gori so vlomilci odnesli več oblel c in perila, zlato uro in 1160 kron denarja ter ga oškodovali '/.i 24.6S2 K. Halje so mu odnesli hranilno knjižico izstavljeno na ime Ivana Vrhnika Kmečke hranilnice v K and i ji« z vlogo 148.000 kron in ve5 računov, pobotnic in čekov Franca Dularja. m m š Pri telovadbi se jo ponesrečil 16 letni dijak Rado Leskovar, sin odvetnika dr. Lesko-varja v Mariboru. Zlomil si je desno roko. Rešilni oddelek ga je prepeljal v javno bolnico. š Pri delu ponesrečil. Franc Robnik, tesar, je bil zaposlen pri gradbi nekega mostu v Bresterniei pri Mariboru. Vsled neprevidnosti je padel v precej globoki jarek. Pri tem je zadobil več težkih notranjih poškodb. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. Kovinski svetovni trg. Zadnja ameriška poročila iz druge polovice septembra poročajo o velikih naročilih iz Japonske. Potrebnega je na Japonskem. kakih 150.000 ton železa in je samo vprašanje, kdaj bo Japonska kupovala, Sicer je pa situacija ista kakor prej: domačini malo kupujejo, vendar pa upajo trgovci na najbližjo bodočnost. Angleški trg si zadnje dni tudi ni opomogel, Sicer je povpraševanje po železu zelo močno, do kupčij pa le ne pride, vsaj pogosto nc, Pravijo, da bodo morali še druge plavže zapreti; nekaj 20 jih že. Pozicija Anglije na svetovnem trgu sc jc vsled svetovne vojne zelo poslabšala, in posledice gospodarskega poloma v Evropi vplivajo na angleško industrijo in trgovino neugodno. Veliko konkurenco dela Belgija, ki prodaja poceni. V Franciji so opazovali v preteklem tednu neko negotovost. Deviza na francoski frank raste in to je velika ovira za železno industrijo, ki vsled stalno cene premoga nc more znižali svojih cen. Tovarne so z ozirom nc negotovo dobavo koksa iz ruhrskega ozemlja zelo pazljive. Strokovni listi označajo položaj železne j industrije pesimistično in opozarjajo, da se So eksport morebiti znižal. V Belgiji pa konzumenti nočejo kupovati. Cene kljub prerokbam strokovnih listov niso šle navzgor. Nekatere tovarne niso dobile nikakih novih naročil; povpraševanja je bilo pa dosti, tako doma kakor iz inozemstva. V Nemčiji se razmere na železnem in jeklenem trgu niso zboljšale. Denarja ni in konsumenti no morejo skleniti večjih nakupov. Inozemstvo pa sploh nič ne naroči, ker so cene po pariteti previsoke. V Češkoslovaški so bile razmere tudi v zadnjem času zadovoljive. Malo so kupovali doma, večja naročila so pa prišla iz inozemstva. Nemci ne kupujejo, njih konsum ne more zmagati visokih cen. Čehi se bojijo nemške konkurence, ki se bo po končanem pasivnem odporu v Poruhrju znova pojavila. Meseca avgusta so prodali Čehi 53 milijonov železnega blaga v inozemstvo, vrednost 93 milijonov čK; v Jugoslavijo ga jo šlo 917.000 kg. Dodatno poročajo še to-le: Nemški kovinski trg je še kar naprej pod vplivom kolebanja deviz. Na londonskem ko\jnskem trgu je šel baker mimo-gredo nazaj, druge kovine so pa ostale precej nespremenjene. Iz Amerike prihajajo poročila, da valjarne več producirajo, kakor imajo naročil. Ker blago lahko dobavijo, so nekatere železnice pri nakupovanju precej previdne. Cene so trdne. Stavbno železo zelo naročajo. Plavži delajo z 80 do 85% svoje tvorne sile; to je zelo veliko. Tudi koncem septembra je prišlo iz Japonske dosti naročil. Po jeklu je povsod povpraševanje, velike jeklarne imajo vse dosti dela, nekatere do februarja. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi .nolirnjo žil 11 sledeče cene: pšenica 357.50, oves 243, koruza 257.50, pšenična moka št. >00« 395, št. 0« 562.50—565, št. >6« 405 Din. — Tendenca slaba. (Vse za 100 kg.) — Na zagrebški blagovni borzi pa so bile cene žitu sledeče: pšenična moka št. >0« 562.50—565, št. >2« 505, št. >5« 425, št. >6< 405, pšenica 350-362.50, koruza 262.50—295, oves 230 do 262.50 Din. g Dohodki državne trošarine in taks i avgustu L 1. so znašali dohodki trošarino 48.033.038.0(5 Din, v mesecu avgustu 1922 pa 45,136.619.26. Od pristojbin smo imeli 1. 1923 v avgustu dohodkov 56,180.793.72, v avgustu leta 1922 pa 48,281.291.75 Din. g Vlada presi za posojilo na ČeSkcm. Iz Belgrada poročajo, da odpotuje v kratkem posebna komisija Narodne banke« v Prago, da zaključi večje posojilo z zastopniki češke industrije na korist naše industrije. Za posojilo bi jamčili »Narodna banka* iu država. Češki industrijski in gospodarski krogi zahtevajo baje velike garancije (že vedo, zakaj, op, ur.). Posojilo bi znašalo okolt 70 milijonov čeških kron. g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem je znašalo koncem septembra 9.311,000.000 čsl. K in se je torej v zadnjem tednu povečalo za 498 miljonov čsl. kron. g Angleška ponuja Grčiji posojilo. Angleška državna banka je ponudila grški vladi posojilo v znesku 1 miljon funtov šterlingov za pomoč beguncem. — Pogoji isti, kot so določeni za avstr. posojilo, g Stanje papirnatega denarja v Angliji je znašalo po izkazu Angleške banke z dne 27. septembra 1923 124,002.000 funtov šlerlingov. BORZA. Curili, 1. oklobra, (Izv.) Devize; Pešla 0.03, Berlin 0.0000010, Kalija 2-190, London 2547, New York 560.25, Pariz 32.Č0, Praga 16.65, Dunaj 0.0079, Sofija 5.50, Beograd 6.47Vi, Varšava 0.0010 — Valute: Ncmško-avstr. krone 0.0079, Zagreb, 4. okt. (Izv.) Devize: Pešta 0.43 do 0.43, Berlin 0.0000020—40, Italija 3.89—3.94, London 394—397, New York 84.25.....86.75, Pariz 5.10 do 5.17!«, Praga 2.59—2.62, Dunai —12.18 do — 12.28, Curih 15.50—15.57.'«. — Valute: Dolar 84.75—85.50. lj Pogieb pokojnega dr. Ferdinanda Tomažiia v četrtek popoldan je dokazal, kako je bil pokojnik spoštovan. Katoliško narodno starešinstvo se je polnoštevilno udeležilo pogreba svojega člana. Med njimi smo opazili bivšega predsednika za Slovenijo dr. Brejca, profesorja Remca in predsednika starešinstva dr. Puntarja. Pogreba se je udeležilo veliko število uradnikov, med njimi dvorni svetnik dr. Kremenšek in drugi. Klub SLS je zastopalo pri pogrebu njegovo predsedstvo. lj Iz kluba občinskih svetovalcev SLS v Ljubljani. Občinski svetovalec posl. Kremžar, ki je bil tudi predsednik kluba občinskih svetovalcev SLS, je z ozirom na okol-nost, da ne more vsled zaposlenosti kot poslanec izvajati mandata ljubljanskega občinskega svetovalca, odstopil. Klub je, upoštevajoč navedene razloge, vzel odstop svojega načelnika na znanje in sc je konstituiral sledeče: načelnik obč. svetnik Jeglič, pod-načelnik ohč, svetnik Moškerc, tajnik obč, svetnik Albin Zaje. v Opozorilo. Ker sc je v zadnjem času zopet razpasla navada, da pripeljejo razni ljudje svoje pse na trg, v kopališče in druge javne prostore, kot gostilne, kavarne itd., se vsi lastniki psov opozarjajo na določbe § 53. cestnopolicijskega reda za mesto Ljubljana, ■■" - v- 1 ""' "■"■ glasom katerih je prepovedano jemati pse se* boj na tržišče, v kopališče in druge javne prostore, kjer je to z lepaki prepovedano. Proti krivcem se bo v bodoče v smislu § 11. cestne* naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. it. 96,, strogo postopalo. — Kr. policijska direkcija! v Ljubljani. lj Ljudski oder vabi vse člane in članic* ter vse one gospode in gospodične, ki sode^ lujejo pri Ljudskem odru, k zelo važne* m u sestanku, danes v petek ob 8. uri zvečet v prostorih Ljudskega odra. Prosimo zanesljivo. Udeležba ob ve zna. Odbor. lj Krekova mladina. Kedni diskusijski večer se vrši v soboto, fl. t. m. ob 8. uri zva< čer v prostorih JSZ. Udeležba obvezna. —« Odbor. lj «Č«skoslovcnska obec« v Ljubljani prirej di dne 6. oktobra v veliki dvorani Narod, doraii »Posvieenskou zabavu« (žegnanje) s tradicijonel-nim programom. Gostje dobro doSli! Začetek olj 20. uri. lj Soareja >Jadranske Straže*, ki je bilij napovedana za 13. oktober se je, z ozirom na prireditev Akademije Saveza dobrovoljcev, ki se Ima vršiti isti večer odgodila na soboto, 20. t. m. Vrši se, kot jo bilo že objavljeno % veliki dvorani Uniona. — Glavni odbor Jadranske Straže. lj Zveza služkinj ima predavanje v ne« deljo ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Služkinje, udeležite se vse! V pondeljek: ob pol 9. uri zvečer ima zveza sejo. Udeležite so vse odbornice in zaupnice! lj Mestni popisni ntad bo v soboto 6. (, rr\, radi snaženja prostorov za strank« zaprt. Izvzeti so samo nujni slučaji. lj Poškodovan most. Neznani zlikovei e«< polomili ograjo mostu, ki vodi čez potok Pro-šča na Ižanski cesti. Sploh moramo z žalostjo beležiti, da je nekaj zlikovcev v Ljubljani, kt nimajo nujnejšega dela ponoči, kakor da po-škodujeo mestne nasade, prenašajo klopi v, drevoredih in pobijajo električne žarnice. lj Onemoglost. Zidarjeva žena Frančiški* Pristave je šla v bolnišnico. Na Vodnikovem trgu je pa reva tako opešala, da ni mogla iti naprej. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v: bolnišnico. Jj NepreTiden kolesar Ivan Fabjan je n.t hodniku Blciweisove ceste podrl a kolesom dva leli starega Slavka Ruplja. Otrok se je pri padci* poškodoval na čelu. lj Policijska kronika. Ignaciju Voku je bil n«( Štrukljevem vrtu ukraden površnik vreden 4000 K. — Oskarju Fritsc.hu je bilo ukradeno kolo znamka Puch, vredno 5000 kron. -- r Konec romana. V Parizu je te dnf umrl znani hrvatski grof Mattaslc, ki je saškemu kralju Filipu odvedel ženo Luizo, hčer belgrijskeg-a kralja. Stvar je svoj čat» vzbujala v svetu velikansko pozornost. r Krompir z clatim prstanom. »Kralovo* hradecky Kraj« poroča, da je železniški uslužbenec Fr. Buliček izkopal zadnje dni dragocen krompir. Našel je namreč krompir z majhnim izrastkom, ki je bil ovit z zlatim prstanom. Bržkone je kdo pri delu na njivi izgubil prstan in je letos krompir pri rasti v zemlji nanj naletel in rastel naprej, obdau s prstanom, v katerem je trdno tičal. Krompir je pr^ stan deloma že zaraščal. r Angora. Podpredsednik turške narodni? skupščine Ali Fuad paša je izjavil, da niti misliti ni na to, da bi so turška vlada preselila v Carigrad, marveč ostane sedež turške vlado trajno v Angori. Augora je danes malo orientalsko mesto z nizkimi hišami in umazanimi trgi. Leži na strmem, skalnatem griču, ki obvladuje okolico ter uapravlja iz dalje vlis srednjeveške trdnjave. Turki nameravajo novo prestolnico pozidati po zgledu VVashingto-na. Razne države so že poslale v Angoro svoje inženerje zaradi zgradbe poslani škili palač. r Brezžična zreza Nauen-Buenos Aire*. Velika nemška brezžična postaja Nauen je to dni otvorila neposredno zvezo z Buenos Aire-som. Narodno gledišče. DRAMA. Petek, ">. oktobra: »Kar hočete^. Red F. Sobota, 6. oktobra: »Smrt majko Jujrovijov»," Izven. Nedelja, 7. oktobra: »Judit*. Izven. Pondeljek, 8. oktobra: »Azazel*. Red i'. OPEKA. Petek, 5 oktobra: Aida. Izven. Sobota. 6. oktobra: Novela od Stancs: »Zape* čatencl«. Red B, Nedelja, 7. oktob ra: »Nikola Subic Zrinjskbč, Izven. Pondeljek, 8. oktobra: Zaprto. ZAČETKI LETOŠNJIH OPERNIH PRED-STAV. Zviška, naravnost s hribov sem treščil v, nedeljo zvečer h »Gorenjskemu slavčku«. Novo leto, novi pevci — kako bo? Petindvajseta predstava te, doslej vedno sijajno obiskane, v sedanji uredbi dobro pete. in igrano opere čaka že skoro pred vrati. Ali sc skrbni roki vodstva pozna, da se tc izredne slavnost« na prilike zaveda in se na njo pripravlja, da bo delo kot tič feniks šo lepše in v prenovljenem sijaju planilo na dan? — In? — Vstopim: po lobanjsko zevajoče praznine — se-, veda; tridesetega so danes pisali.1 — Poslu« šam: nad novimi ljudmi ni starega veselja, gdčna, Z i k o v a , dasi no svoii naravi v prvi (Tsti tragična junakinja, je edina vzdržala vi- j gojeva, sveSenico: gna Sazova, velikega svečenika j iino. Saj ne rečem, da se posamezniki: Šubelj, Mohorič, niso potrudili, vendar je vse skup delalo vtis neke površnosti — od zbora do orkestra. Dobra jc bila izmed prejšnjih Lewandowska, Sfiligojeva, tudi Zupan, Perko. — Seveda sem vprašal, odkod to? Pa Rani tisa: g. Betetto, Radame6a: g. Šimenc, Aidi-nega očeta Amonasra: g. Cvejič, egiptovskega kralja: g. Pugelj in sela g. Mohorič. Poleg solistov nastopijo: svečeniki in svetnice, ministri, vojaki, sužnji in ujetniki ter narod egiptovski. Dejanje se vrši v Menfidi in Tebah za časa kralja Faraona. so mi povedali hujše reči: Lovšetove ne bo, j Vstopnice prodaja dnevna gledališka blagajna v Thierryjeve ne, Balabana ni več, zabavni operi. Bratuž jo je tudi popihal. Zakaj? — Kuga, pravijo, je v operi in je zopet zahtevala naj-odličnejše žrtve. — Kam pridemo po tej poti? Že pred leti je menda zadavila Medvedovo — v ponedeljek smo sc pri Azazelu zopet iznova v bridkosti zavedeli, kako izvrstno pevko in igravko8 je slovenska opsra z njo izgubila — druge odlične moči pa s svojim strupenim dihom razgnala, tako da letos ne bomo imeli nobene koloraturke, nobenega prvovrstnega heroičnega alta, nobenega prvovrstnega baritonisrta — škoda, da si Levar, ki je tako razumen, polnokrven igravec, neče svojega petja — saj velikokrat tudi jako dobro poje — dvigniti na višino svoje igre — šc Betetta in za njim še kar dobrega, darovitega Z a -theya naj nam zaduši, da se bo dobrota naših najboljših pevcev začenjala s tretjo' in četrto vrsto doli do sedme in desete. Gledališko upravo zaradi našega glasbenega razvoja prav odločno prosimo: naj vse poizkusi, da te odlične moči, ki so se sodelovanju odpovedale, zopet pridobi; in če je beseda o kugi resnica, naj ji ali strupena usta ukroti, ali pa jo z morivno sapo vred pošlja tja, od koder je k nam pridivjala... K. >Aidat v naši oper!. Danes zvečer točno ob pol 8. uri se poje v opernem gledališču na novo naštudirana in popolnoma novo opremljena Verdijeva opera >Aidac. Pri laj predstavi, katero dirigira in režira g. ravnatelj Rukavina, poje naslovno vlogo Aide: gna Zikova, Amneris: gna Slili- slavno«tna predstava * Poročevavec se moti; ni bil ta dan Je zaselek novega gledališkega leta (sezone), ampak jreastava na čast sokolski 60letnici. Op. ur. s Pela je do bolesti elegično Lijino pesem ▼ prisrčni Prcmrlovi zamisli, ki je zložil mistike polno glasbo za Azazela. Pa naj vsega Azazela v tak zlato pretkan plašč odene, in bomo imeli zavidanja vredno simbolično glasbeno zgodbo. Prosveta. p Gozdarstvo v Sloveniji. Pod tem naslovom je sestavil višji gozdarski svetnik ing. Sivic knjigo, ki vsebuje mnogo sestavkov, od katerih pa odgovarjata naslovu knjigi) samo dva, »Gozdarstvo v Sloveniji« (ing. Sivic) ter »Gozdi verskega zaklada v okolišu blejsko gozde uprave« (ing. Zierneld). V prvem sestavku nas pisec n« uvedo samo v sedanje gozdarske razmere, temveč nam sproti pojasnjuje koristi teh ali onih modemih tehničnih naprav za gozdarstvo. Nadalje nam obrazloži organizaciji gozdarsko državne uprave ter nieno delovanje zlasti v povojnih letih. Veliko važnost pa polagn na pogozdovanje in zaščito gozdov, koliko ee je v ta namen že izvršilo in kaj naj se šo ukrene. Predvsem poživlja kinoteke posestnike k pravilnemu razumevanju in ravnanju ter stavlja predlog, da bi se vsaj za sinove srednjih in večjih gozdnih posestnikov osnovale gozdarske šole, kakršne še nimamo v Sloveniji. Ker so v celi državi ravno y Sloveniji gozdovi največje gospodarske važnosti radi dobrih prometnih zvez in ker so gozdovi pravzaprav edini vir našega kmeta, moramo to idejo iskreno pozdraviti. Sicer je pa sestavek splošno inlormativnega značaja, ki bo zlasti laiku dobrodošel. Sestavek o gozdovih verskega fonda večidel .samo opisuje gozdne komplekse, ki se nahajajo ped blejsko upravo, ter o njihovem gospodarstvu. — Tema sestavkoma sledi šo mnogo drugih, ki sicer ne odgovarjajo naslovu knjige, pač pa so jih skušali posamezni pisci spraviti v stik z gozdarstvom. Predvsem zanimiv je spis o lesni industriji v Sloveniji (Gorjup), kjer dobimo upogled v bistven del našega gospodarstva. Z vesoljem nas navdaja dejstvo, da se je ta panoga v povojnih lotih tako razvila, da ni samo izpodrinila vse tujce — konkurente, zlasti Italijane in Nemce, temveč se je celo tako povzdignila, da so se začeli pri nas izdelovati popolni tovarniški izdelki in tako ves denar ostane doma. S tem sestavkom je v tesni zvezi še spis o razvoju domače lesne obrti (Goederer), ki se peča v prvi vrsti z zgodovino obrti, nato pa zelo natančno opisuje izdelovanje ribniške robe, kjer so pisec poslužuje pristnih domačih izrazov. Še bolj pa je v zvezi sestavek »Lesna trgovina iu eksperte (Hieng), ki nam pove, kakšno stališče zavzema Slovenija v mednarodni trgovini, za kar bi nas lahko marsikateri narod zavidal. K temu so nam mnogo pripomogle povojne razmere. Kajti Švedska, k! je imela poleg Rusije izredno živahno lesno trgovino, se je morala radi previsoke valute umakniti v ozadje, Romunija, največji naš tekmec na Balkanu, ima pa promet še desorganiziran in nam radi tega pušča prosto roko v orientu. Obžalovati bi bilo samo to, da imamo Slovenci premalo izvežbanih gozdarskih trgovskih moči, tor da se industrijci in 6ploh lesni trgovci pri obdelovanju lesa ne ozirajo skoraj nič na mednarodne dimenzijo. — Vsi drugi sestavki se zelo malo tičejo gozdarstva, so pa kljub temu silno zanimivi. Za novo elektrarno na Savi (med Litijo in Zagorjem) se zavzema dr. ing. Kral, ki podaja obenem krasen načrt za elektrifikacijo cele Slovenije, pri čemer bi seveda gozdarstvo imelo velik del dobička. O zboljšanju gospodarstva govori dr. SptUer-Muys, ki nastopa proti škodljivim parcelacijam kmetskib posestev, dalje Oton Detela o blejskih in bohinjskih planinah ter njih zboljšanju ter ing. Fasan o zagradbi hudournikov, pri čemer bi sc kolikor toliko omejile vsakoletne poplave in povod nji, ki povzročajo ogromno škode. Vsi načrti so zelo lepi, pač pa težko izpeljivi, ker nima država, kar vsi priznavajo, dovolj kredita za te melioracijske svrhe. Neizmerno več koristi bi imela država od teh kreditov kot pa od raznih posojil, ki se uporabljajo za vojaške namene. Tudi ljudstvo samo bi imelo direktne koristi od tega. Izredno poučen je tu^i sestavek o Trboveljski premogokop-ni družbi ter njenem razvoju, ki ga je spisala družba sama, kjer ooisuje vse najmodernejše naprave v rudnikih in organirsciii družbe, o socialnih razmerah delafitva pa irevidno molči. Pač pa poživlja vlado ter javnost, da pravilno razumeva stremljenje družbe, da bo mogla razširiti in izpopolniti na novo otvorjene obrate, ker bi »o znatno prispevalo k izboljšanju naše valute. Da je celotno delo popolnejše, spremljata navedene sestavke članka o lovstvu, ki je sestavl^n v srbohrvaščini, in o ri-barstvu. Ker je knjiga izšla o priliki gozdarskega kongresa in je bila predvsem tujim gostom namenjena, zato je pridelani)' tudi še nekaj geografskih opisov o srbohrvaščini, ki <=o pa silno površno sestavljeni. — Naslovu knjige, ki se nahaia na platnicah, odgovarja torej '•-maj polovica vsebine vsega dela in je zato seveda ta naslov pogrežen. Zato pa mnogo bolj "dgov>>-Kratek nonis eozdriesa gospodarstva v Sloveniji in važnejših pridobitnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi«. Vsekakor pa naj bo kniica vsakemu Slovencu toplo priporočena, ker ga pravilno in temeljito pouči o našem narodnem bogastvu, od katerega zavisi naša bodočnost. R- Cerkveni vestnlk. c Kongregacija gospa pri sv. Jožefu ima jutri, v soboto ob pol 7. uri sv. mašo in skupno sv. obhajilo na čast Kraljici rožnivenski. Vestnik S. K. S. Z. Vse ljubljanske prosvete opozarjamo 04 predavanje o Kreku (jutri zvečer ob 8, uri Akademskem domu pri Unionu). Upamo na obilen obisk, ker je predvsem za člane na, n1 en j eno! Sporočite, kateri dan, sreda ali Setrtels (14. ali 15. novembra) bi lažje prišli na občnj zbor SKSZ? Če vam je vseeno, ostane četrtek 15. novembra, kakor je bilo določeno. članske izkaznice so natisnjene. Naro čajte jih! — Tajništvo SKSZ. Orlovski vestnik. Ljubljanska srenja ima v nedeljo, dne 7. okt ob 9. uri dopoldne v Ljudskem domu svoj L red. ni občni zbor. Udeležiti so sc ga dolžne srenj, ske odbornicc in vse odbornlce vseh krožkoi ljubljanske srenje. Tudi druge sestre dobrodošle! Bog živil — Predsednica. Turistika in šport. Prvenstvone tekme 7. t. m. S tekmo Ilirija : Jadran, ki se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 15.80 ai igrišču Ilirije, se prično prv. tekme I. r. v ljub Ijanskem okrožju p od saveza. V konkurenci za I 1923-24 stoje Ilirija, Hermes in Jadran. 14. t. m se sestaneta Hermes in Jadran ter 21. t m. Ilirij; in Hermes. — Prvonstvene tekme rezerv se vrše vedno kot predigre. — V ljublj. II. razredu tefe mujeta v nedeljo LASK in Svoboda. Moški dežnik je našla neka oseba, Dobi it Ilirska ulica 31, I. nadstropje. Meteoroiogfično poročilo, ORDINIRA 8a notranje in pljučne bolezni vsak ponedeljek, lorek, sredo in soboto od 1-5 popoldne. - RIMSKA CESTA 24. fotero je popolnoma zmožne voditi trgovino z meš. blagom in bi bila pomočnica v gospodinjstvu, sprejmem za takoj. Marija HUMER, Polšnik, pošta Sava. absolventa vinarske šole, SPREJMEM takoj za nadzorovanje vinogradov. Služba stalna. — Ponudbe je z referencami poslati na naslov: Fric Žemljic, Ljutomer. vnr-*™y-rvmer t gr^}< Maribor. Celje. Prevalje, Kranj 6Ia?ao zasinps za Jagostsvljo Navigazioiic Itaiiano VOSMI MED ftiullo Cesar« Napoti Re Vittorio Indianu Euenos Alrec 2. novembra 14 novembra 11 novembra JO. novembra Genova o. oktobra 1?. oktobra SO. oktobra Colombo America DuUlo prva vojja ,,,,,,,,»,mmm,.mnmn,i«i«iKinniTirtmiuiliimitmlti»miMim,i!!iimnT!miiitMn,!mi,!it!iin<.|!mlt!™T...... INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO jadranska BANKA v zgoraj navedenih mesflli Yorts «0. oktoM" M. oktobr« 10. nor. ummimnmnni"""1" Izdaia konzorcii »Slovenca«, Odgovorni urednik: mihael Moškerc v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani,