Kmefske posojilnice. Kmetske posojilaice imajo v prvi vrsti namea, da slažijo persoaalaema kreditu, to je, da se ae dajo posojila aa bipoteke, temveč proti poroštvu; kajti ko bi hotele te posojilaice gojiti tr.di hipotekarr.i krcdit, bi morale iraeti veliko večji foad, kakor ga taka draštva po deležih ia braailaih vlogah večiaoma imajo. Od drugili zavodov izposojeai deaar pa bi prišel posojilaicam predrago, da bi 8e mogel potem ta deaar kot hipotekarao posojilo izdajati. Kmetske posojilaice aaj se pečajo tedaj v prvi vrsti s persoaalmm kreditom Pri teh kreditih pa je potrebao. da so društvena predstojaištva aataako iBtormiraaa o preraožeaji in sploh o kreditaej zmožaosti tistega, ki hoče posojila imeti. ia ajegovih porokov. To pa je aavadao mogoče v raalem društveiiem krogu, ia čim ožji je krog društveaega delovaaja, toliko varaejše bo dotičaa posojilaica delovala. Tudi bodo pri takih draštvih stroški, posebao kar se tiče pisaraiikih stroškov. jako mali ia aezaatai, ker ne bo treba nastaviti posebaega draštveaega uradaika, kajti male pisarije bi labko kaki predstojaiški ud brezplačao poskrbel, večjidel pa tudi ae bo treba lastae društveae pisarae, ker se lahko dela v obeiaski pisarai, v čitalnici itd. Ustaaova takih malih kmetskih posojilaic bo pa tudi aa kmetski staa v tej zadevi dobrodejao uplivala, da se bo kmetski staa privadil aeodvisaosti ia priacipa lastae pomoM. ia bo potem kmetski staa, aajboljša podpora vsake države, postal zares to. kar bi imel biti, aaaireč aepremagljivi brambovec zoper razširjajoči 8e socijalai demokratizem. Da se pri aas Sloveacib do aajaovejše dobe aa osaovo takih nialih posojilaic ai mislilo, ali da se aiso osaovale, tema je več uzrokov. V prvi vrsti se je marsikomu zdelo aemogoče, da bi priprosti kmetski posestaiki, rokodelci ia dragi zamogli take zavode osaovati ia potem voditi, v dragi vrsti pa ao se bali prevelikili atroškov osaove, registovaaja, tiskovia ia sledajič aiso vedeli, kje bi dobili prvi deaar za otvorjeaje posojilaice. V resaici je bilo to tudi do najaovejae dobe deloma opravičeao, kajti akašaja ači, da je bila osaova aovili posojilaic jako težavaa, uckoliko zaradi uevedaosti, kako imajo dotičae osebe pri osaovi posojilnic postopati, ia dalje zaradi tega, ker so tiskoviae prav veliko stale, ker je bilo treba vsakokrat vse obrazce vaovič tiskati, tudi prva priprava deaarstveaih poraočkov je bila težavaa. Te ovire je spozaalo predatojništvo zveze sloveaskih posojilaic, mislilo je tedaj, kako bi se dale odpraviti. Nekoliko 8e zgodi to tern potom, da zvezao predstojaištvo pri osaovi novib posojilaic osebao posreduje ia se pri takih prilikab za mala draštva sposobaih že tiskaaib obrazcev za štatut, ki se ima podpisati, poslužaje, da prošaje za registrovaaje in protikoliraaje brezplažao oskrbuje, ia da je nadalje zvezao predstojaištvo za celotao posojilaičao alužbeao opravo izdelalo aačrt jedaoličaib tiskovia, katere je dalo v ,,Narodai Tiskarai" v Ljnbljaai tiskati, kjer se po zaižaai ceai dobivajo; tudi zamore zvezao predstojaištvo aovo osaovaaim društvom zaradi deaaraih pomookov na ta aat-ia, koristiti, da ajim od večjih posojilnic posojil ali hranilnih. vlog po kolikor mogoče aizkih proceatih poskrbi. Ustaaovitev kmetskih posojilaic staae tedaj zdaj tako malo dela in stroškov, da je, rekli bi, v vsakej večjej fari (župaiji) mogoča, ako se le zdraži kakih 5 zaaesljivib, čitaaja ia pisaaja zmožaib posestnikov, kateri iraajo veselje ia radost aa tem, da prevzemo osaovo kmetske po8ojilaice. Akopram ostaae posojilai izostaaek pod 10.000 fl., veadar ai dvomiti na obstaaku, kajti take posojilaice so tadi vsake davščiBe proste ia misliti je prav za prav treba samo aa stroake za tiskoviae. Kar se tiče aaprave male, zoper ogeaj varae kase, katero bi aaj si vsaka posojilaica omislila, se mora pomisliti, da za ajo izdaai denar, kakih 60 fl., ai zgabljea. ker je kasa sama aa 8ebi vedao aekaj vredaa. Da pa pokažemo s številkami, kako mali so prvi stroški pri oaaovi posojilaic, jib hočemo tukaj sledeee aavesti : a) koleki za origiaalai štatut, za prepis, za prošajo za registrovanje z rubriko fl. 2.51 b) za legalizacijo origiaalaega štatnta ia prošaje za regiatrovaaje kakib »8.— c) za štampiljo „ 1.80 d) vse tiskoviae za prvoletao po- trebo ,,20.— tedaj skupaj . fl. "'1.— Vidi se sedaj. s kakimi malimi stroški se zamore taka aiala po«ojilaica osaovati. ao Prvo sloveasko kmetsko posojilaico je zvezpredstojaištvo 28. raaja t. 1. v Pišecab (brež- jega okraja) ustanovilo, katera zdaj že delaje. Draga taka posojilaica, nameajeaa za rogaški okraj, ustaaovila se je 9. jaaija t. 1. aa Slatiai, ia priiae s 1. jnlijem 1.1. svoje delovaaje. Tudi v št. Petru pod sv. goraiai ae je aa podlagi pravil kmetskih posojilaic due 29. juaija t. 1. osaovala posojilaica. S predstojeoimi vrsticami opozorujemo aaše aarodajake aa deželi aa to stvar ia prosimo te gospode, da, ako v ajibovem okraji še ai posojilaice, ukreaejo, bi li okrajaim zadevam hasailo, ustanoviti posojilaico ia če se naliaja tarn aajmaaje troje za vodstvo sposobaih oseb. Ako so okoliščiae take, treba se je jediao obrnoti do predstojaištva zveze sloveaskili posojilaic (v Celji, glavai trg št. 105), katero bo potem vse za osaovo ia protokoliraaje potrebae korake, in sicer brezplačao poskrbelo, pla.-ati treba je samo stroške za koleke ia legalizacijo. Šledajič še omeaimo, da je bilo koacem 1881. leta. po štatističaih izkazib takib maliii posojilaic, to je posojilnic s posojilaiai izostaakom do 20.000 fl. aa Českem 30 ia aa Moravskem 34. Mibael Vožajak.