|Jev. 63. V Llnhliani. v petek, dne 17. mana 1911. Leto M M H. == -eija po pošti: s a celo leto naprej . K 26'— it pol leta „ . „ 13--za četrt leta „ za en meseo „ . za Nemčijo oeloletno za ostalo inozemstvo 6-50 2-20 29--35'— V Ljubljani na dom: Z> celo i«iO naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2-— t opravi prejeman mesečno K 1-SO Inserati: Enostolpna peiitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat......10 „ sa večkrat primeren popast. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vtnar|ev : Izhaja: vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. OJi~ Uredniitro je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Cpravnlštvo je ? Kopitarjevi allol štev B. Ttiu Avstr poštne hran. račnn st. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 28.5U. - Upravniškega telotona št. IU8. DatinStita števPka obsega 6 strani. Loška iaknlieia. Laška fakulteta je res velika reva; ie zopet so nastale črez noč težave, ki o spravljajo v nevarnost. Laški liberalni listi sodijo o teli jiovih zaprekah sledeče: Visoki in vplivni člani gosposke ibornice, nemški krščanski socialci in lemški radikalci, ki so sploh vsaki ne-lemški visoki šoli nasprotni, so se ne-;ako združili, da laški fakulteti, ki bi Be imela zdaj okoli Velike Noči rešiti, zopet pot zastavijo. Porabili so ugodno priliko, ki jim jo je nudil Stcimvender s svojim načrtom, aranžirati potovanje nemškonacionalnih poslancev v Rim z željo, ki jo je ta mož izrazil, naj bi sc Lahom v kraljestvu takorekoč prinesla v Rim v dar laška fakulteta za njihove brate v avstrijski monarhiji. To so »re-akcionarci« pridno izrabili in začeli natolcevati, da je Nathan na Stein-wenderja v tem zrnislu pritisnil in da si avstrijski parlament ne da nič diktirati od iredentarjev. Vlada pa jc to po strani s tihim zadovoljstvom opazovala in to rovanje mirno trpela. Te intrige so pa tudi mnogim nemškim liberalnim poslancem samim prav prišle. Ker laške fakultete ne morejo gutirati, ko so bili svoj čas le prisiljeni zanjo glasovati, da Lahom plačajo njihove glasove, potrebne za vladno večino. In ^klerikalni ter liberalni rovarji«, v zve-szi z »visokimi faktorji«, so svoj namen \dosegli; laška fakulteta pride šele po Veliki Noči na vrsto. Kar se Slovanov tiče, Lahi priznavajo, da se jim nc more očitati nobene nekorektnosti in nelojalnosti, ker intrige zoper laško fakulteto so bile in-jscenirane edinole od strank večine. t Tako sodijo Lahi in mi to v svrho formacije brez komentarja objavlja-o. Pristavljamo le, tla so Lahi tudi fcsato v skrbeh, ker se govori o razpustu Zbornice, s čimur bi njihova fakulteta zopet za lep čas v vodo padla. Ta fakulteta sc nam res smili. Zahajajoče jutro. Naša javnost je pokazala, da je zdrava. Boj, ki smo ga te dni na celi črti začeli zoper nesramno časopisje, je LISTEK. Milim povesi. Po francoskem izvirniku. — Lea Fatur. (Dalje.) V ječi je našel Paez stoinpetdeset Upornikov, ki so bili že, malodušni, potlačeni od dolgega bivanja v vlažnem prostoru, tožili so, da jih čaka smrt, da i>i bili storili bolje, da niso poslušali Paeza, ker morajo zdaj umreti ž njim, radi njega. — Paez jih je ozmerjal, da so stare babe. Tožijo in cvilijo kakor zaprti psi, mesto da bi sc rešili verig in udarili na prosto. »Stoinpetdeset Irnož ne bi čakalo tu smrti — a vi ste Sleve.« — Ko je prišel zjutraj jetničar, ko ga napadli, zvezali, so udarili na stražo, ji vzeli orožje. Paez je hitel po vojarnah pobijat Špance, oznanjal svobodo, Barinani, ki so se vlegli kot Španski podložniki so vstali svobodni državljani. — In {»oglejte, tak mož jc bil vendar zmožen nežnega čustva. Da n.'sem bil sam žalostna priča tistega dogodka, gotovo ne bi verjel kaj takega. No pomislite: Neko noč sem imel stražo v Paczovem taboru. Inšpiciral sem, kar slišim, da priha ja jezdec. Luna je sijala in kmalo sem zagledal Čudno stvar: Ženska jezdi v naš tabor. N'aglo. divje. Kakor da prihaja po rc-Senje ali da naznanja nevarnost. Lasje, Bil no dolgi in črni so vihrali v vetru, oči so žarele skoz noč — bila ie čudna rodil še večje uspehe, kakor je bilo pričakovati in veliko prej, kakor smo mislili, so vsi pošteni elementi na delu, da se jutrovska kuga omeji in zatre. Bila bi pa res sramota, če bi bili še delj trpeli, da bi se med dobrini slovenskim ljudstvom pasel dalje ta umazani tisk. Nekaj ljudi, ki za nobeno drugo rabo niso, mažejo dnevnik, ljudje, ki bi jim drugod noben človek ne dal niti pol vinarja zaslužka, se imajo za urednike, ljudje, ki bi jim sicer nihče nc zaupal nobenega posla, pišejo članke in hočejo poštene ljudi komandirati. Naše ljudstvo je na delu, da zastavi gnojnici, ki se iz revolverskega uredništva v Ljubljani izteka, pot. Po društvih sc že o dobrem in slabem časopisju predava, naša vrla duhovščina razlaga iz prižnice, kako katoličan hudo greši zoper Boga in lastni duševni blagor, če zanemari svoje dolžnosti glede tiska, Orli so na seje svojih okrožnih odborov že to točko na dnevni red postavili, veliko priznanje pa zasluži tudi prizadevanje naših učiteljev in k a t e h e t o v. To delo je tako uspešno, da »Ju-trovci« že danes vidijo smrtne sence. Tisti jufrovski urednik, ki je. še 2. t. m., zanašajoč se na potrpežljivost poštenih ljudi in na svojo predrznost, zapisal, da »Jutra« nobeden ne bo uničil, ker če bi ga kdo res uničil, bi to bil zanj pogin!« —' taisti človek danes milo toži, da so začeli kdtčheti in krščanski učitel ji boj zoper njegov list in iz njegovih tožba veje slutnja pogina. Tako pravi: »Na vsak način hočejo »Jutro« uničiti. Mi pa pojdemo na boj zoper te hujskače, da ne bomo krivi, ako bi kdaj zmagal klerikalizem, ako bi slovenska javnost ne izvedela resnice!« In svoje vrste elemente poživlja, naj »Jutro« vendar podpirajo, »da ne bodo krivi, če bi »Jutro« prenehalo.« Ta tisk se jc torej na to zanašal, da bodo naši možje iz strahu pred njegovimi grožnjami molčali, da sc bodo bali izsiljevanja najpodlejše vrste, ki se je v resnici vršilo, kakor »Jutrov« urednik danes s a m p r i z n a v a , pa se skriva za agenti svojega lista. Ta račun se je izjalovil in zato se je zdaj nesramnost izpremenila v strah precl bodočnostjo. Mi bomo gotovo radevoljc vse storili, da sc bodo zle slutnje »Jutra« čimpreje vresničile. Kakor se je organiziral boj zoper alkohol, tako se bo zoper »Jutro«, ki je hujše od alkohola, ker je izrodek dušne kugo najhujše vrste. Naša duhovščina, naši učitelji, naše družine, od najstarejšega do najmlajšega bodo vsi storili svoje, da ne bo na slovenskem narodu obtičal madež, da je kdaj med njim izhajalo časopisje, kakoršno ni za dostojne ljudi, ampak za propalice. »Jutro« naj le stoka, bo še hujše! Državni zbor. Proračunski odsek je včeraj končal razpravo o postavki notranjega ministrstva ter je sprejel predloženo predlogo. Odklonil je seveda predlogo dr. Korošca, da se črta 'vsota 590.000 K za ljudsko štetje. Sprejela se je z 26 proti 16 glasovi resolucija, da se ima pri prihodnjem štetju vstaviti tudi narodnost v dotične rubrike, vkljub da te resolucije ni priporočil poročevalec. Pričela se je razprava o domobranskem ministrstvu. Gcstinčar je predložil zahtevo prebivalcev Begunj in okolice, da se konečno vendar urede razmere strelišča glede odškodnine onim posestnikom, ki med streljanjem ne morejo iti v gozd na delo. Zahteval je tudi, da. se rezervisti ne kličejo ob času žetve k orožnim vajam. Minister za domobrambo je obljubil odpraviti nedostatke. Ostali govorniki v proračunskem odseku. Včeraj so govorili poleg Gostinčar-ja še Rolsberg, dr. Adier, Kramaf, dr. Sylvester, Seligcr, Kuranda in Choc. MarckhJovi napadi na Slovence. — »Ljubljanska mestna hranilnica« in »Glavna posojilnica«. Marckhl se je v svojem govoru zaletaval v Slovence zaradi pritožb ob ljudskem Štetju. Ker ni mogel nič stvarnega povedati, je le splošno rekel, češ, da so slovenski poslanci zato tako hudi, zaradi ljudskega štetja, da bi preglasili nemške pritožbe. Nato jo, kakor poročajo nemški listi, napadel »Mestno hranilnico ljubljansko«, ker je v konkurzu »Glavne posojilnice« priglasila. 95 vlog v skupnem znesku 205.730 K, kar vzbuja dvome, čc politična oblast, zadostno nadzoruje hranilnico, ker hranilnice niso upravičene, da tako nalagajo svoje vloge. Brambeni odsek jc bil včeraj le končno sklepčen. Ko naj bi sc pričela seja, ni bil odsek še sklepčen. Ob enčetrt na je odsekov načelnik jjoslanec Pogačnik sam pregovarjal po hodniku odsekove člane, da naj se udeleže seje. Poljski poslanci, ki so bili na pojedini pri Koryto\vskeni, so končno prišli k seji, prišel je tudi še poslanec Myslivec, manjkalo je še enega poslanca, da bi bil odsek sklepčen. Končno je pripeljal poslanec Fink še poslanca Kalina, tako da je bila soja sklepčna. Čehi in soc. demokrati so se nato tudi podali k odsekovi seji, ki se je pričela ob tričetrt na 4. Ko so nekaj časa razpravljali, je stavil Schuhmeier predlog, naj so seja. zaključi, kateremu predlogu jo moral predsednik ugoditi, ker odsek ni bil več sklepčen. Spreleti! škofa mons. dr. Andrejo Karlino. O prihodu novega tržaškega škofa v Trst so poroča še sledeče: Dr. Andrej K ar 1 i n je v torek popoldne jirispel v Gorico. Spremljal ga je njegov brat č. g. župnik J. Karli n. Z Jesenic do Gorice sta ga spremila jeseniški župnik in kaplan, fz Gorice so mu do Avč prišli naproti: setri. profesorja dr. L i č a n in dr. U j e č i č iz Gorice ter tržaški or-clinarialni tajnik F a b r i s. Na goriški postaji ga je pričakoval knezoškof dr. S e d e j, pri katerem je bi! mons. dr. Karlin gost. Drugi dan, v sredo, ob deveti uri dopoldne je odpotoval. Iz Trsta sta mu prišla naproti tržaška kanonika B u t t i g n o n i in M e r c h i a. Pred odhodom so mu jo na goriški postaji poklonila v Gorici bivajoča tržaška duhovščina. Y T r s t u so ga na državnem kolodvoru pričakovali stolni prost mons. Petronio, škofijski tajnik Man d i c, cesarski namestnik II o h e n 1 o h e , tržaški župan in zastopniki drugih oblasti. Velika množica ljudstva so je nabrala pri kolodvoru. Med zvonenjom zvonov vseli tržaških cerkva se jo novi vladika odpeljal skupno z namestnikom princem Hohenlohe v škofijsko palačo, kjer ga. je pričakovala tržaška in okoličanska svetna in redovna du- res čudna prikazen. Jezdil sem k prvi straži in sprejel sam žensko. Prosila me jo. goreče, da jo peljem k Paezu, da je prejezdila dolge milje, da mu prinese poročilo iz Santa Fe. Bila je zelo mlada in zelo lepa ženska. Bil sem osramoten, zazdeval sem si vedno, da sem junak, a to nežno dekle, ki se je upalo na dolgo samotno pot, v tabor divjih Ljanerov, je imelo več poguma kot vsak vojak. Peljal sem jo k Paezu, ki je spal v vrvenici, privezani k dvom plantanama. Bogve kake krvave poboje je sanjal, ko ga prebudim in mu stopi pred zasenene oči mlado dekle. Padla je na kolena in dvignila proseče roki. Kaj se je godilo takrat z divjim prebivalcem prerije, ne vem. Naglo jo skočil pokonci, poravnal si skrbno rdečo srajco, si pogladil zmršeno brado in poslušal pozorno dekličino poročilo: Uporniki v Santa Fe prosijo generala Paeza, da jim pride hitro na pomoč. Zdaj so bijejo s posadko v mestu. Zmagujejo. Toda guverner je poslal po pomoč, in če jo ne dobe uporniki prej ko on, so izgubljeni. V taki sili je poslal vodja Santardez deklico k Paezu in ji naročil, da se ne sme vrniti brez pomoči. — Pozorno jo je poslušal Paez, njegov obraz se je kar izpremenil. Mehko jc iz-prašoval deklo po njenem imenu in njenih razmerah. Pojasnila mu jo, da je iz mesta Santa Fe, da prenaša že par mesecev pisma upornikov, da se zove Policarpa Salvatoriella. — »Salvatori-ella«, je ponavljal ves presunjen naš divji general, »Salvatoriella. dete moic. mar se ne bojite nevarnosti?« — »Kdor ljubi svobodo se no boji smrti,« mu jo odgovorila ponosno, in rečem ti prijatelj, na mojo vero, naš general, ki je moril ljudi kar za zabavo, je bil globoko ginjen. Razburjen stiskal dekličine ročice v svojih žilavih rokah in ji zagotavljal, da pohiti za njo in reši njene rojake. Zakričala je od veselja in mu poljubila roko. Paez jo klical, hotel ji je post reči, ji dati spremstvo, Bog ve kaj je vse hotel — toda dekle je skočilo na konja in izginilo iz tabora. Paez so ni več vlegel. Najraje bi bil odjezdil takoj, a konji in možje so bili trudni, ker so podili ves dan Francoze. Hodil je nemiren po taboru, straža jc kimala za njim: Nemogoče jo postalo mogoče, general Paez jo zaljubljen! — Zjutraj je poklical Paez svoj vojni svet in objavil, da je obljubil Santafeeanom pomoči, da morajo odjezditi nemudoma tjc. A njegovi pastirji so imeli tudi svoje muhe, dolga pol v hribovite kraje jim ni prijala, in tudi Španci bi se okoristili z njihovim odhodom, bi pobili Bolivarja. Prvič v njegovem življenju ni mogel Paez kar jo hotel. Divjal je, prosil, grozil. Zaman. Dejstva so bila taka, da so niso pokorili neukrotni brezsrajčniki svojem poveljniku. Tedaj so jo obrnil Paez na mene in mi prigovarjal ognjevito: »Vi sto Francoz — vi umejetc, da mi jo hudo. ker ne morem izpolniti dane besede tako hitro ... Vi ste Francoz — jezdite v Santa Fe. Španec ali domačin, vsak vas bo spoštoval, vam pustil prosto not. Rccitc, da hočete v špansko službo, recite cla pridete na obisk, recite kar hočete — samo hitite tja . . . Paez vam bo na veke hvaležen . . . Govorite s Santanzom . . . Recite mu, cla naj spravi upornike iz mosta predno pride Špancem pomoč in naj jih privede k meni. Moji bratje bodo vsi — v svoji preriji jim sezidam mesto — rešite jih prosim vas . . . Rešite prod vsem njo, mlado junakinjo, rešite Salvatoriello . . .« Tako jo govoril v pretrganih stavkih in jaz se nisem obotavljal. Ljubil sem nevarnost, mikala me jo kaka romantična zgodba. Paez mi je dal par najboljših svojih konj in svoj prstan, ki bi mo branil in me izkazal upornikom. Hitel sem po Salvatoriellini poti, solnce mi jc kazalo smer. Ugibal sem, je 'i prišla deklica srečno v mesto, in če tucli — Bog ve, niso li že tam na pomoč poklicani . . . Ugibal sem, kako jih rešim, dovedeni v prerije, jezdil sem ves božji dan in prijezdil na večer v bližino mesta. Že som videl na gričku utrjeno mesto, žo sem menil, da pridem šc o pravem času, ker ni bilo videti znaka nemira okrog mesta. Kar me zajame v soteski pod mestom nekaj raz-prnskanih, ranjenih in raztrganih mož. Srce mi je upadlo pri pogledu na divje obraze, polne obupno jeze, črne od krvi in prahu. To so bojevniki, ki so so umaknili po obupnem boju. Bili so res santafeški uporniki. (Dalje.) hovščina. Nagovoril je novega škofa mons. dr. Petronio, ki je vidno ginjen v svojem nagovoru izražal zahvalo Bogu in v imenu vse duhovščine neomajno zvestobo in udanost novemu Škofu. V odgovor se jo škof najprej zahvalil mons. Petroniju, ki da je že drugič vladal škofijo kot kapitularni vikar in mu je čestital, da ga je cesar odlikoval s komturnim križcem Franc Jožefovega reda. Nato jc nagovoril duhovnike kot svoje predrage brate, ki prihaja k njim kot katoliški škof in kot takega ga naj tudi oni smatrajo. Zaupa v njihovo sodelovanje in se jim priporoča v molitev. Potem je vsakega posebej ljubez-njivo nagovoril, vsakcgn v njegovem materinem jeziku. Loško nasilje. Prejeli smo in objavljamo: Slavno uredništvo! Povodom poznatog govora, štono ga je izrekao ti delegacijama Član go-spodske kuče dr. pl. Grabmayr, objavili su gospoda dr. Ljudevit Rizzi, zemaljski kapetan, dr. Dragutin Appol-lonio, dr. Novinko Chersich i Franjo Salata, prisjednici zemaljskog odbora u Poreču, njeku vrst ispravka na činje-uice, navedene od spomenutog delegata. Nato se je razvila žestoka polemika u primorskim novinama, a usred te polemike mi spomenuta gospoda prisjednici zemaljskog odbora za Istru — ovaj put bez zemaljskog kapetana — dali drugu izjavu, u kojoj drže tvrdom nepobitnu istinu svojih prijašnjih na-voda |irania činjenicama, koje su bile iznesene s protivne strane. Obzirom na to molimo i mi. kao prisjednici istoga zemaljskoga odbora za Istru za uljudno obnarodovanje u Vašem cenjenem listu sljcdeče izjave. 1. 1 slina je, kako istieu naši visoko šlovani kolege ocl zemaljskog odbora, da se -astav i^tarskoga sabora temelji na razinjeru, utanačenom u zakonu od 17. maja 1908, br. 17; ali istotako stoji činjenica, da usljed nelojalnog nastupa Talijana kod izbora, u Puli Slaveni su izgubili iedan mandat. Dali pak razmjer od (slavenskih) 19 : 26 (talijanskih) saborskih zastup-nika odgovara etničkim odnošajima zemljo (okolo 190.000 Slavena prania 140.000 Talijana), o tome neka sude drugi. Svakako moramo spomenuti da toli u saboru koli u svim au t on omilim upravnim organima vladajuča ta-lijanska večina jako zanematuje bolji-tak slaven skog pučanstva, dakle večine Istrana, u narodnom, kultuniom i gospodarskom pogledu. A to je očito htio istaknuti delegat gospodin clr. pl. Grabmayr. 1. Isti gospodin delegat je nadalje ustvrdio, da jezik večine Istarsko-ga pučanstva niti ne obstoji u istar-skom saboru. To je žalibože istina, usprkos svemu naporu naših kolega od zemaljskog odbora, da ublaže done-kle tu stvar. Dosta je uzeti u ruke ofi-cijelnc i. stenografske zapisnike sijed-nica istarskoga sabora, a da se osvje-dočirno, da je gosp. dr. pl. Grabmayr rekao istinu. V tim zapisnicima ne na-lazimo zabilježene niti jedne slavenske riječi, niti jednog slavenskog podnes-ka. Sto je izneseno u slavenskom jeziku, to ne biva uzeto u obzir od sabor-skog predsjednika clr. Hizzi, dočim pismeni podnesci bivaju prevedeni na ta-lijanski i tekar ti tom jeziku dolaze na raspravu i u zapisnik. A to se dogadja još danas, predma su več u godinama 1895 i 1898 izdane Previšnje rezolucije na presjedništvo sabora, s kojima je bila uskračena sankcija zaključaka, stvorenih od tali-janske saborske večine, odnosno usta-novljenja talijanskog kao jedinog raz-pravnog jezika u saboru Istre. Jezikovni ekskluzivizam vlada i kod zemaljskog odbora i kod svili ze-maljskih zavoda, akoprem je i u tom smjeru c. kr. carevinski sud svojim ri-ješitbama več iz godine 1888 dao pravo slavenskom zalit,jevu, da sc slavenski podnesci riješavaju u slavenskom jeziku. 3. Tvrdnja gospodina delegata clr. pl. Grabmayra, da su istarski Slaveni zanemareni i na polju nauke te cla preko podeset molba za ustrojen je škola, premda su zrele za riješenje, več od više godina leži nerijeSeno na, zemalj-fkom odboru, odgovora žalibože istini u podpunoj mjeri. Pošto nije kasnije bio ustavno odobren zemaljski proračun, to.čemo uzoti za podlogu, u dokaz gornje istine u jednom smjeru, zaključni račun za god. 1908. Iz istoga proizlazi, da ocl 858.168 K 63 v izdanih za naukovno svrho, je bilo uporabljeno: a) za pučke škole sa 292 talijanska i samo 185 slavenskih razreda skupno 611.591 K 10 v, pri čemu za Talija-ne više 140.244 K; b) za iskliučivo talijanske srednje škole i jediUi gospodarsku ,školu 113.307 K; h ■ c) za talijansku občinsku gimnazi-ju u Puli 15.000 K; d) za talijanske obrtne i strukovne škole 16.240 K, (za takve slavenske samo 1000 K); e) za podpore Talijanima. 21.450 K, (za takve Slavenima samo 2950 K); f) za društvo »Lega Naziona-le« 10.000 K. Daklc preko 300.000 Iv više Talijana nego li za Slavene, koji poslednji sačinjavaju večinu istarskoga pučanstva. Ali još njeSto. U Istri imade sedam kotarskih školskih viječa, u koja zemaljski odbor imenuje po tri člana. Stoji Činjenica., da je zemaljski odbor imenovao svih 21 člana od talijanske stranke, što se gotovo ne prikazuje kao znak pravednosti, osobito ne u veči-nom slavenskim kotarima (kao n. pr. Krku, Voloskom, Pazinu). Sto se pako tiče neriješenih molba za ustanovljenje škola, naši kolege bi htjeli stvar opravdati time, što s jedne stranc navadjaju strašilo takozvanih »škole manjine«, a s druge se pozivlju na tobož teško financijalno stanje pokrajine. Škole manjine? To je pojam, kog nepoznaju naši zakoni; ovi bo nedvoj-beno ustanovljuju kada, kako i gdje se ima ustrojiti koja škola te ne čine razlike izmed večine i manjine. Ali pogledajmo o koja to mjesta ide. Tu su u prvom redu gradovi Pula, Mal. Lošinj, Vel. Lošinj i Cres. U zadnja 2 je pučanstvo polag popisa od g. 1900 u večini slav., a u prva 2, osobito u Puli, Slaveni broje na tisuče i imadu sada. privatne škole u svojem jeziku, sa više stotina polazeče školske djecc. Sve ostale molbe za ustrojenje škola odnašaju se na. mjesta, koja su čisto ili skoro čisto slavenska. - Niti financijalno stanje pokrajine nije tako slabo, a da bi se moralo radi toga. uskratiti škole. U tom smjeru budi najprije spomenuto, da s ustroje-njem slavenskih škola če se u mnogim mjestima sniziti potrošak za talijanske škole. Pak čemo istaknuti, da se ipak nalaze sredstva, kad se zaključilo poclijeliti podporu izložbi u Kopru ili zemaljskim činovnicima radi skupoče ili kad se obnašlo kupiti nova zemlji-šta za pokrajinski poljodjelski zavod. Pače i školske takse su bile uvedene, da se — to je bilo tada izričito naglavno — dobiju sredstva za ustraja-nje novih škola. Dalcko od nas misao, da branimo vladu, koja u školske svrhe u Istri daje kukavni prinos od 47.412 K, ali ta okolnost ne može nipošto opravdati postupak glede neriješenih molba. za ustanovljenje škola. Može se jošte nadodati, da. sve škole, koje se imaelu ustrojiti, nebi stopile namah najcdanput u život, jer još uvijek stoji u Istri pomanjkanje školskih zgrada i učiteljskih sila. 4. Talijanska večina zemaljske uprave zlorabi svoju moč takodjer na gospodarskom polju — mnijaše delegat clr. pl. Grabmavr. Naši kolege od zemaljskog odbora odbijaju tu tvrdnju time, da navadjaju, kako su vsi za-ključci današnjeg zemaljskog odbora u tom pogledu bili stvorjeni jednoglas-no, dakle privolom slavenskih prisjed-nika. Ne vjerujemo, da je dr. pl. Grabmavr htio ograničiti svoj sud na dje-latnost sadanjeg odbora; niti mogu naši kolege govoriti o jednoclušnosti zaključaka za doba iza oktobra 1910. Ali što se tiče vremena od avgusta 1909 do oktobra 1910 — saclanji zemaljski odbor je bio izabran u saborskoj sijednici od 31. julija 1909 — jednoduš-nost zaključaka dade se tumačiti time, što smo mi imali tvrdo osvjedoče-nje, da čc novi zemaljski red stupiti u poclpunu krijepost takodjer u pogledu uporabe zemaljskih sredstava (§ 23.) Saborsko zasijedanje, sazvano u oktobru 1910, razbistrilo je položaj: talijanska saborska večina nije htjela re-doviti zemaljski proračun, ona nije htjela poštivati zakone glede uporabe jezika i tako je svršila idila jednoclušnosti zaključaka. Prije spomenuti zaključni račun za 1908 razjašnjuje u ostalom razmjer, u kojem obe pokrajinske narodnosti učestvuju kod uporabe pokrajinskih sredstava to če i naši visoko poštovani gospoda kolege morati priznati, da večina rubrika u istom još uvijek se skoro niti ne, tiču Slavena. 5. Kako si naši kolege od zemaljskog odbora i njihovi sumiSljenici predstavljaju irajedničko življenje i djelovanje u Istri, to proizlazi iz brošure »Mir ili rat«, koji su izdali slavenski zastupnici na istarskom saboru. Iz iste može vsaki nepristrani čovjek črpati nauku, da nova vremena i novi zakoni, po shvačanju vlaclajuče talijanske stranke, bi za Slavene morali zna-Čiti povratait-U sredovječno doba. Ali se nesmije ni Slavenima uzeti za zlo, ako i oni hoče naprijed, a ne nazad. Clara pacta, boni amici! Poreč, dne 12. marca 1911. Anton Andrijdlč, Dr. Ivan Znccon, prisjednici zemaljskog odbora. HRVATSKI SABOR ODGODEN. — NOVI HRVATSKI BAN. Včeraj se časni k ar j; niso udeležili seje sabora, ker predsedstvo ni odredilo, da bi ne smela dohajati v časnikarsko ložo policija. Ob dveh popoldne je izročil ban dr. Tomašič predsedniku s 4. t m. datirano kraljevo pismo, ki naglaša, da sabor v svoji sedanji sestavi ni delozmožen in da se zato sabor odgodi za negotovo dobo. Ko se jo pre-Čital kraljev ukaz. so poslanci klicali: »Živio hrvaški kralj!«. »Zivio Hrvaška !« — V Zagreb je došel prejšnji ban Rauch in se živahlrio posvetoval z vodilnimi politiki prejšnje unlonistične narodne stranke in krščansko-socialne stranke prava. Trdi se, da dela Rauch na to, cla postane hrvaški ban grof Erdody. SOCIALNO - DEMOKRATKA PORAZA PRI VOLITVAH NA ČEŠKEM. vvarnsdorfskem volivnem okraju je bil izvoljen s 4737 glasovi v ožji vo-litvi nemški svobodomislec Langenhan. Socialni demokrat Karpeles jc dobil 4239 glasov. V hartmaniškem volivnem okraju je tudi pri ožjih volitvah propadel socialno-demokraški kandidat Weber, ki je dobil 4203 glasov, medtem ko je dobil nemški agrarec Paulik 4984 glasov. Oba nemška svobodomiselna kandidata nista zmagala z lastno močjo, ampak zmagala sta, ker so glasovali za oba svobodomiselna .kandidata tudi nemški krščanski socialci. Agitacija je bila, kakor smo že včeraj poročali, zelo silna. V Hartmanitzu je agitiralo 15 državnih in deželnih poslancev. Proces Kayser-Palese. C e 1 o v e c, 16. marca 1911. Danes sc je tu začel senzačni proces zoper monsignora K a y s e r j a in njegovega kompanjona Nikolaja pl. P a 1 e s c, ki sta s svojimi velikimi in nesrečnimi špekulacijami uničila sebe in potegnila s seboj koroško »Zentra.1-kassf«, osrednjo zadružno organizacijo koroških nemških krščansko-socialnih zadrug, koje predsednik monsignor Weifl ie brez vednosti odbora podjetjem IUčiteljske tiskarne« proti »Jutru«. Danes jc bil prvi narok pri ljubljanskem civilnem senatu v zadevi tožbo, ki jo je vložila »Učiteljska tiskarna« proti izdajatelju »Jutra«, Plutu. K I. naroku je prišel Plut sam, ki je izjavil, da bo vložil proti tožbi v štirinajstih dneh ugovor. lj Rožemkavkin Miha, kakor pravijo v Bclikrajini svojemu, žal, rojaku, gospodu Milanu Plutu, ki je danes v Ljubljani »lastnik«, je danes v svojem »jutru« postal tako pohleven, cla ljudje več no poznajo prejšnjega bavbava. \iož je danes priznal, da so agenti njegovega lista pri nabiranju inseratov iz ljudi denar izsiljevali s pretnjo, cla jih v listu napadejo, ko so pa dali inserate celo Nemci, so se napadi na te Nemce ustavili! Popolnoma jo pa gosp. Miha Plut iz previdnosti pozabil, da ga je šolo trgovska zbornica morala odločno opozoriti, cla »Jutro« ne sme revolver- žurnalistično izsiljevati! Saj je »Jutro« samo v velikem stilu izvrševalo izsiljevanje, ko je 2. t. m. zapisalo, da tudi »skriti sovražnik« (!) lista ne bo uničil, kajti če bi ga, bi bilo to njegov pogin — on je s tem mislil reči, če bi se kdo Izmed liberalcev drznil nastopiti proti kaki gnjusobi, ga bomo — ubili, že veste kaj! Ali ni to pretnja izsiljevalnega značaja, kakor jo definira kazenski zakon? Rožcmkavkin Miha se jo pa hudo zmotil, njegovih odkritij se namreč prav nobeden ne boji, pač pa bo Miha Plut šo marsika j izvedel, kar mu 110 bo posebno všeč. Ali Rožemkavkin Miha ve, kako jo zažgal doma sosedu hišo? Kak mož je to, je treba samo njegove rojake v rojstni vasi vprašati, sicer pa tudi mi ne bomo dolgo molčali, če bo Miha še kaj veliko bruhal iz sebe. Ali ve ta človek, kako je v Karlovcu študiral, kaj je počenjal v Splitu in kakšne spomine je zapustil v Belgradu in Zagrebu? Ali morebiti Rožemkavkin Miha kaj ve o svojem bivšem prijatelju A. G. Mat oš u, književniku v Zagrebu in zakaj se je to prijateljstvo razdrlo? Ali ve 011, kako ga jo Matoš oklofutal in kakšne kriminalne reči je o njem odkril, Rožemkavkin Miha jo je pa odkuril? Miha, ne draži ljudi, mi imamo tvojo pravo podobo žo tako skrbno sestavljeno, da bo nekaj prav čednega vun prišlo, če boš še dolgo uganjal svoje arogantnosti. Sicer se nam samim studi v to poseči, a če bomo v to žal prisiljeni, bomo brezobzirni do skra jnosti. Pa tudi drugi prijatelji Rožemkavkincga Miho se naj v tem slučaju ne nadejajo posebno dobrega zase. Ij V slovenskem gledališču se iz denarnih ozirov prihodnjo sezono ne bo gojilo veliko opero, pač pa se upri-zore male opere, spevoigre, operete ter drame. lj Nove klopi za mestno dvorano Je ravnokar izgotovil in postavil mizarski mojster g. Rojina. Te klopi obsegajo 16 sedežev. Novi občinski svet bo štel odslej 45 občinskih svetovalcev. lj Ljubljanskim izletnikom v okolico priporočamo, naj v vsaki gostilni zahtevajo dobro vino, dobre klobase in druge okusne jedi — od tega bodo kaj imeli, čc bodo pa hodili v gostilne, kjer tega nimajo, pač pa kak liberalen list, si bodo pokvarili želodce in jih bo tudi v nedeljo glava bolela. Resnica je in ostane, da boli glava po slabi pijači in jedi v liberalnih gostilnah in po liberalni agitaciji, če jo kdo poizkuša v ljubljanski okolici. Če je liberalcem kaj na tem, da bi jih glava ne bolela, naj poslušajo naš svet. lj Ljubljanica in pritoki so vsled deževja in južnega vremena zadnjo tri dni znatno narasli. lj Kreditna banka jc kupila od mestne občine ob vogalu Dunajsko in Franca Jožefa ceste ležeči dve parceli starega vojaškega oskrbovališča, na koji namerava zgraditi trinadstropno hišo. Parcelo (1), ležečo ob Franca Jožefa cesti, namerava kupiti od banke lekarnar g. G. Piccoli za zgradbo trinadstropno hišo. lj Policijsko zglaševanje. Pri sestavljanju volilskih imenikov, kakor tudi pri letošnjem ljudskem štetju se je pokazalo, da je v Ljubljani mnogo ljudi, ki niso policijsko zglašeni. Vsled take nerodnosti in brezbrižnosti je točno in pravilno poslovanje mestnega zglaševalnega urada naravnost onemogočeno. Opozarjamo tedaj vsakogar; da se je treba vselej policijsko zglasiti, kadar kdo stanovanje izpremeni. Tozadevni prestopki so bodo strogo kaznovali. U V certrira kvartet, prost. I j Naš ribji trg je v postnem času ob petkih z različnim blagom navadno bogato založen. Ker je zanimanje za morske ribe vsled slabe lovi nekoliko pojenjalo, prišlo jo zopet domače blago do večje veljave. Danes je bilo mnogo rib raznih vrst in razne velikosti na prodaj, manjkali so samo sulci in lipa-ni, katere jo po zakonu prepovedano loviti v toni času. Največ jo bilo ščuk iz domačih voda. cene nepretirane; za 40 vinarjev se ie dobila žo prav čedna ščuka. Tudi navadnih rib platnic, belic itd. jo bilo dovolj na trgu. Rakov je bilo malo in še tisti so bili prav neznatni. Nekaj več je bilo žabic, ki so se prodajale po 6 vinarjev. Polžev jo bilo malo, opažalo pa se jo, da jo kaj malo zanimanja za njo. lj K nesreči na dolenjskem kolodvoru se nam še poroča: Nesrečni Mar- kavarni hotela »Union« kon vsaki dan dunajski šramel-Začetek oh deveti uri. Vstop ko Vider, oče gostilničarja in uslužbenca na dolenjskem kolodvoru, ki je lansko leto umrl, je imel včeraj nekaj opraviti tam s premogom. Po 12. uri pa jo zapustil svoje delo in šel čez progo. V tem pa pride tovorni vlak ter podere starčka Vidra. Takoj so mu na pomoč prihiteli železničarji in poklicali policijsko komisijo, ki je odredila, da so ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Kakor čujemo, je Vider v bolnišnici umrl. lj Osiveli uzmovič. Včeraj je policija are to vala nekega že osivelega vpokojenega železničarja, ki je nujno sumljiv, tla je pred nekaj dnevi ukradel pred Lavričevo prodajalno na Glin« cah več predmetov. Možička, ki je precej vdan žganjepitju, so izročili sodišču. lj Zvita kupčija. Posebne vrste kupčijo si je omislil neki tukajšnji po-strešček. Pojavlja se v večih krajih s popolnoma novim kolesom ter istega ponuja v prodajo pod pretvezo, da je kolo od nekega gospoda, kateri se jo preselil v Ameriko, ali da neki gospod nujno denar rabi ali kaj sličnega ter da je kolo bilo samo parkrat voženo in jo stalo novo 200 K in še več, sedaj pa, da ga proda za nizko cono. Ker je pa kolo najslabše vrste in v resnici novo veliko manj stane kakor ga on ponuja, se vsled tega opozarja, da se ne bo kdo dal po premetenem postreščku k nakupu pregovoriti, kajti ko proda enega, si preskrbi zopet drugega. Obenem bi pa bilo dobro, da bi so za take kupčijo zanimala oblast. lj Iz vlaka skočil. Ko je bil dne 8. t. m. mornar Mato Krajačič rodom iz Roke eskortovan iz ganizijskega zapora iz Zagreba v Pulj, je ponoči patrulji skočil iz vlaka ter ga dosedaj še niso dobili. Slovensko gledališče. lj Mamzelle Nitouche, eno izmed najbolj nesmiselnih operet, so nam predsinočnjim postavili na oder. Imeli so slabo vest, zato so oznanili operni koncert povsem kramarske sorte. Ideja ta je vstala v kramarski duši, kakor jih je več za kulisami prvega in dosedaj edinega slovenskega oclra. Menda so hoteli gospodje, ki imajo veslo v rokah, včerajšnji večer koncem sezone podati nekako bilanco letošnje opore in operete. Pritirali so v drugem dejanju na oder štiri soliste, g. Peršl, gospico Peršlovo, g. Nadasz in g. Šmidovo. Le g. Križa j jo bil tako pameten, da je izostal. Seveda so ti štirje peli, kakor sc da pač poti, če. manjka razpoloženja na odru in pod njim. Tesno je bilo mej tem v publiki, srhilili so se nam pevci, \ tem hujši gnjev je vstajal proti tistim, ki <0 našo nekdaj ponosito opero 7 horendnitni gažami v svoji temeljiti nezmožnosti privedli v prepad in razpad ter jo nadomestili z vlačugarsko moderno opereto. Baje se je letos zopet poveril angažma za prihodnjo sezono g. Govekarju, katerega je letos tako lesen umetnik, kot je dr. Gojmir Krek, kar par distanec dokazilno okritikoval, da bi povsod drugod dobil plavo polo. Koruptne razmere v našem deželnem gledišču pa so dovolile, da so gospodu ravnatelju izrazili zaupanje ljudje, ki vidijo v frivolnosti in lascivnosti umetnost, katerim je alfa in ornega zabave — pospeševanje trivialnosti mesto plemenitosti. Naši javni činitelji naj bi 110 dali niti solda za tak oder, to jo jasno. Takšne in enake zabave, kot so bile letošnje operete in operne karikaturo, naj si špogajo tisti, ki jih požele. Slovenska javnost ima od njih občutno moralno škodo, žo spričo vedno z dijaki nabasanega parterja. To je tisti neizmerno hvalisani kulturni pomen sedanjega deželnega gledišča. — Predstava sama je bila površna, kaj čuda, če so imeli šo le opoldan za silo eno vajo z orkestrom. Najboljše je pogodil svojega ravnatelja g. Molek, ki je bil v maski in nastopu povsem umesten. Gospica Tlialerjeva je razvijala precejšno živahnost, seveda je šla ta živahnost dostikrat na račun diskretnosti, graci-joznosti in elegance, ker je posnemala g-. Polakovo in hotela hiti originalna. G. Povhe je na višku svojega kulturnega nivoa in po tem meri tudi občinstvo. Zato tudi tako povhasto igra. G. Bukšek bi bil brez sablje bolje opravil, pogrešali smo pa tudi tistih gromkih imperativov iz kosarne. Drugi so so več ali manj prilagodili banalnemu mil jeju te nesmiselnosti. Kapelniku se ni nič ljubilo, orkestru tudi ne, zbor je I bil tudi sinoči zvest principu, da je ne zavozi, če je ne more — je pač konec sezone. Hvala Bogu ! A. S. SPRAVA V BELGRAJSKEM KONAKU. Listi poročajo, da se je princ Jurij spravil s kraljem in da se mu zdaj nakaže letna apanaža 60.000 dolarjev. POULIČEN BOJ OB STAVKI V SOMMERSETU. Železniški delavci na progi Som-merset - Canatta - nooga so stopili v stavko. Ko so jih hoteli s črnci nadomestiti jo prišlo do pouličnega hoja, v katerem je bilo deset ubitih in mnogo težko ranjenih. Telefonsko in brzojavna poročila. NEMŠKI FREISINN ZMAGAL S POMOČJO KRŠČANSKIH SOGIALCEV. — NEZNANSKO VESELJE MED VLADNO VEČINO. Dunaj, 17. marca. Pri včerajšnjih ožjih volitvah za državnozborska mandata v VVarnsdorfu in Ilartmanitzu so zmagali nemški svobodomisleci edinole s pomočjo krščanskih socialcev, ki so clali svoje glasove nemškim radikal-cem proti socialno-demokraškima kandidatoma, ki bi bila sicer Freisinnu mandata, ki sta doslej bila vedno v nemškoliberalni posesti, ugrabila. Vsled tega vlada med nemškimi na-cijonalci in radikalci nepopisno veselo razpoloženje in se je. pokazalo takoj včeraj ponoči pri routu pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu, pri katerem so nemški poslanci do poznega jutra ostali in bili najžidanejše volje. Nemškoliberalni listi triumfirajo, dejstva pa, da so jih le krščanski socialci rešili propada, ne omenjajo. Veselje nad tema zmagama je med nemškimi liberalci, ki so bili te dni jako slabe volje, toliko, da so danes že pripravljeni glasovati tako za posojilo, ki ga vlada v budgetnem provizoriju v svrho pokritja izdatkov za dreadnoughte zahteva, kakor tudi za. nove dolgove. Danes se je namreč vršila konferenca nemških krščanskih socialcev, nemških nacionalcev, Poljakov, Lahov in vladnih Rusinov pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu, ki je dejal, da lrče zadnji čas po zraku glasovi, da vlada dela na razpust zbornice, da pa je on slejkoprej trdno prepričan, da. bo mogoče normalno delovati dalje, ako se vse delaljubne stranke vzamejo skupaj. Razpust zbornico je pač le cventualnost, na katero mora vsaka vlada računati za slučaj, da nastopi kaka situacija, iz katere ni izhoda, ni pa res, da vlada sama na razpust dela. Vlada polaga važnost na to, da se še pred Veliko nočjo reši bud-getni provizorij s posojilom in rekrutni kontigerit ter bančna predloga. Na Lahe je baron Bienerth apeliral, naj zahtevo po fakulteti odlože dotlej, da bodo te točke rešene, nakar pride fakulteta zagotovo na vrsto in ho vlada vse zastavila, da se reši. Nemške stranke so izjavile, da se hočejo do torka premisliti, je pa že danes čisto gotovo, da bodo za posojilo 77 milijonov glasovali pa zahtevali obenem;- da vlada po Veliki noči predloži postavo o lokalnih železnicah, s katero naj bi so celih 70 lokalnih železnic otvorilo, pokritje pa naj vlada najde z novim posojilom 2-30 milijonov kron! To zahtevajo nemške stranke za svoje volivce, ki s poslanci niso nič kaj preveč zadovoljni, ker so volitve na Češkem dokazale, da nemški svobodomiselci izgubljajo tla pod nogami. Večinske stranke so torej zdaj kar za to, da se napravi vsegaskup blizu 307 milijonov kron novih dolgov. POSLANSKA ZBORNICA. Dunaj, 17. marca. Po referatu poslanca Povše ta so se danes vse agrarne resolucije rešile in sprejele. Nato se je takoj začelo prvo branje re-krutnega kontingenta. Prvi jo govoril poslanec »Slovenskega kluba«, Jarc, ki je izjavil, da bo njegova stranka, ker se gre za nujno potrebo države, ki se mora rešiti, glasovala za zakon. CESAR O PARLAMENTU. Dunaj,'17 .marca. Cesar zasleduje z veliko pozornostjo dogodke, ki sc odigravajo v parlamentu in je več parlamentarcem večinskih strank, ki so bili to dni pri njem v avdijenci, dejal: »Delo v parlamentu gre počasi naprej, razprave v odsekih so preširoke in se ponavljajo v plenumu, stranke hi morale delati na to, da so zadeve hitreje rešijo. Avstrijski parlament no sme glede bančne predloge in predloge o rekrutnem kontingentu zaostati za Ogrskim.« PROTI BARONU BURIANU. Dunaj, 17. marca. »Bosnische Kor-respondenz« dokazuje, kako je baron Burian avstrijsko delegacijo s svojimi poročili vodil za nos, izjavlja, da jo tako postopanje Burianovo razžaljenje za avstrijsko delegacijo, ki bo gotovo dobila pota, da dobi zadoščenje. CESAR VILJEM II. Dunaj, 17. marca. Cesar Viljem II. se je pripeljal na Dunaj s svojo soprogo cesarico Avgusto Viktorijo in svojo edino hčerjo Viktorijo Luizo ter princom Joacliimom. PRVI AVSTRIJSKI DREADNOUGHT. Trst, 17. marca. V morje Jiodo spustili prvi avstrijski dreadnought »Franca Jožefa I.« 11. junija, kakor sc jo zdaj definitivno sklenilo. Cesar bo najbržo res prišel pri tej priliki v Trst in rezidiral na jahti »Miramar«. Projektirane so velike slavilosti. DOGODKI V MEHIKI. New-York, 17. marca. Amerikan-ska armada je že pripravljena, da prekorači meliikansko mejo in so vlaki za transport čet že pripravljeni. Mehiko, 17. marca. Med vladnimi četami in insurgenti ho prišlo v kratkem do hoja pri Nigerheadu in Dou-glasu, ki so ga vladne čete zasedle. Promet je na mehikanskih železnicah v obsegu 160 km ustavljen. ARDUL HAMID SE HOTEL UMORITI. Solun, 17. marca. Bivši sultan Ab-dul Hamid se je poizkusil preteklo noč usmrtiti. Razbil je čašo in si s steklom hotel prerezati žile, kar je pa preprečil častnik straže. Abdul Hamid je nato kot besen razbijal in kričal, da bo mla-doturške vlade kmalu konec. Ali ste pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte pov od za nove naročnike! Otroci, kateri huišalo najdejo v Scott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zauži;eja otroci Scott-ovoe ulzijo vedno s posebno s astjo, in pri tem je tudi celo lažje preb vna kot mleko. Razuntega je pa tudi bolj učinkujoča in uspeli te po na-v di pokaže že po dvakratn m zaužitju, tako iz orn. in moCi.c so 11 ene se tavin . SCOTT-OVA EMULZIJA :e ponaša s 34 letnim dobrim slovesom kot najboljše sredstvo, ki daje slabotnim otrokom nove moči in novo zdravje. Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. 3109 Dobi se v vseh lekarnah. Pristna lc s lo znamko - ribičem - kot garancijskim znakom SCOTT-ovcga ravnanja! želegnato j{ma-Yiuo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno otllikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo- krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. zborni okus. WWSMM Večkrat odlikovano. Mati 7808 zdravniški!) spričeval. iS -j. žCililftV ALLO, G. in kr. dvorni dobavitelj --na TRST-Barkovlj". llS&tll3BU£BEUSSHŠni!H! s podboji, žaluzijami itd. so na proda; v veliki izbiri v bivši cukrarni v Ljubljani. Ondi se odda tudi zelo močen malo rabljen tovorni voz. Vpraša še pri hišniku Stritarju, Ambrožev trg 3, tu »Valerija ali zmagoslavni izhod iz Kntakob.« — Zgodovinska povest. — Ta povest, katero je spisal priznani poznavatelj rimske zgodovine monsig-nor Ant. de Wall. jo zajeta iz one smrt In muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšlo najlepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksenrja in Konstantina Velikega, nam prekrasno slika zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propa-lemu poganstvu in je gotovo ena najlepših povesti iz prve dobe krščanstva, katero smemo staviti v isto vrsto s »Quo vadiš«, »Dekle z biseri« in drugi-m: povestmi, ki so si v pol leta osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Ant. de Waal je znan širom sveta kot eden najboljših poznavalcev starci rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovih znamenitostih, kar jih imamo. — Knjiga se dobi v »Katoliški bukvami« in stane s poštnino vred 1 K 50 v. Kurzi efektov in menjic. dne 16. marca 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2° 0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2"/„ srebrna renta, april —oktobor......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4"/0 . . Avstrijska investic renta 3' jt>/0 . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta 3 V2 % Delnico avstrijsko ogrske banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov........ Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-95 92-95 96-70 96-80 115-50 92-95 92*65 11145 91-60 80-95 19-25 66-50 240-071;, 117-42 23-49 19-01 94-60 2-531,j t. Mostni učitelj Franc Gald javlja zopet v imenu svoje soproge Antonije in hčerke Gabrijele pretužno vest vsem sorodnikom, prijatoljcm in znancem, da je danes njihova preljubljena hčerka Roza Gale ob pol 5. uri popoldne nenadoma v 5. letu svoje nežne starosti izdihnila svojo blago dušo. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. 886 V Ljubljani, dne 16. marca 1911, leteorologično poročilo. Višina n. moriem ?0h-2 >,n, sred. zračni tlak 73(i-0 mm Ca* opazovanja Stanje baio-meira v mm Tempe-ratura Celziju Vel rov' Nebo 16' 0 zveč ; 731 6 0 4 0'8 sr. jug. 17 7 zjutr. 2 pop 32 4 3! 5 53 si jzali. si. jup. sneg megla del. lasno .5 S g »• 3 E T, - 17 8 Srednia včeraisnia temr, 0 8 norm 3 7U v neposredni bližini smrekovega gozda, s kostanjevim nasadom, sadnim in zelenjadnim vrtom, pet minut od Celja v zelo lopi legi, so ;: n 30 000 mw. Več pove uprava „Slovenca". 8C9 (1) J Potrtega wca naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da jo moj nad vse ljubljeni in nopozabni soprog, gospod IVAN CIZL c. kr. sodnljski ollclal in posestnik danes, dne 16. marca zvečer ob 7. uri po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v starosti 42 let mirno v Gospodu zaspal. Pogrob preljubega mi soproga se vrši v soboto, dne 18. marca ob 4. uri popoldne na domače pokopališče v Tržiču. Sv. maša so bode brala v domači župni cerkvi. Bodi predragemu, nepozabnemu rajniku zemlja lahka in blag spomin. Tržič, dne 16. marca 1911. 881 Marija Cizl roj. Čadež, prežaiujofa soprogo. okrog 20 voz na prodaj. Vpraša naj se pri hišniku Stritarju v bivši cukrarni, Ambrožev trg štev. 3, Ljubljana. 876 2 d Vsa Ujubljana govori o iarn, da je arol * rlaninšek -ova pražena kava najboljša ! t I ! I e • • o Za pomlad in poletje soo priporoča tvrdka • f _ R fl • If svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti Mlcijh Ceniki zastonj in franko OODOCDC BOBIOOOOO obstoieče iz lepe enonadstropne hiše, dobrega gospodarskega poslopja, dobro zaraščen sadni vrt v bližini nahajajoči travniki, njive, ter dobro zaraščene smrekove gozde. Hiša stoji poleg cerkve v Ljubnem, ki je zelo pripravna za vsako trgovino. Kdor je kupec naj sc oglasi pri prodajalni Iv. Markelj, gostilničarju v Otočah, pošta Podnart, Gorenjsko. 789 (1) Proda se dobro ohranjen šivalni stroj Streliška ulica, št. 1. priti. 885 3 Iflesto hišnika s 60 K mesečne plače, prostim stanovanjem itd., se odda s 1. aprilom t. 1. Prosilec mora biti deloljuben, trezen, zanesljiv in brez večje rodbine. Mizar ali tesar ima prednost. Vpraša so lahko vsak dan od 11. do 12. ure pri Pongratz-evem oskrbništvu, Franc Jožefova cesta št. 7, III. nadstr., ali pri hišniku Stritarju v bivši cukrarni Ambrožev trg 3, ob vsakem dnevnem času. 875 2 ¥ hiši Zadružne zveze. Dunaista cesla 32 Inospreli Bavarskemu dvoru v Nižini silnice). ——^ Hranilne vloge obrestuje po i brez odbitka. V. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 434 °,o in 5° o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje. Hranilne vloge obrestuje po i 3 Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. brez odbitka. J koncertira vsaki dan ■v kavami hotela „Union Vstop prost. Začetek ob 9. uri zvečer* Selenburgova Kupuje m prodaja: ore#nostne papirje, renfe, obligacije, zastaona pisma, prioritete, delnice, srečke Itd. — Valute 5i3 deolze. - Predujmi na orednostne papirje in &iago ležeče o iaunih skiadiSčih. Promese Is ssem žrebanjem. Centrala u Trstu. ulica štev. 7 (nasproti glavni pošti). Vloge na knjižice Eskomptuje oddneuauloiitoe do dtieoa dolga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na iekoči in žiro račnn po dogovoru. Živalina zveza z Ameriko. flkredetiuf. menjalnica. menice, deoiss In fakture. — Zauarooange vrednostnih papirieo proti kurzni fziubi. - Keoizija žrebanja srečk itd. brezplačno. — Sfaubni krediti. — Rembours-krediti. — Borzna naročila. Inhaso. Filijalka 11 Opatiji. n iovenci'..: Za slabokrvne in prebolele Clnžba cerkrenika Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov F Narodni dem" jc zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 I