Pmmb*hm MnU**
Wmwmd»m Dtn —-7S, •k nedcijak DSb t'—%
£g%it^Sirsn ,£s:
"®3?S?Srr
Po^nso7c3aff?a r sofb^n?. Cena danafnle štev. ©m -'75
•L&: ■:■ ■■
Pmm •nezaeitevflk« Navada« Din wji •b nedeljah Dtn Js^,
UREDNIŠTVO
*r«>. >*???» •«• »■ < t ■•+•
jSffK T*fe« udarnh. »«. rt WtfAVA »	.	>^£5
<«».<, pntitŠj? 4-t». at. - shi
M» «nat. Im <Wr>, _— *- iM»>M
M»sl«v
Maribor, četrtek 8. aprila 1926.
BORZA
CIJRIH, (Avala), 7. aprila. (Izvirno). Beograd 9.13%, Pariš 18.01K, London 25.21, Newyork 518.625, Milan 20.855, Berlin 128.50, Vatršava 62.50, Praga 15.375, Dunaj 73.20, Budapest 0,00727, Bukatrest 2J4, Sofija 3.745.
Pred nepričakovanim kompromisom?
**sianek PaS&Radi£. — Radič zahteva sklicanje skupščine na 12. ali 14. aprila. — Če bo Pašlčev odgovor ugoden, ostane koalicija RR-
BEOGRAD, -7. aprila. Vladna kriza se ve-3no bolj zapleta, vendar pa izjavljajo optimisti, da se b6 že tekom štirih dni popolnoma r«Hstila. Za današnji sestanek med Radičem in Pašičem je vladalo veliko zanima-®je. Razgovori obeh voditeljev so trajali pbl srt. Nato je. Radič odšel iz kabineta ministrskega predsednika in bil sprejet pri kralju
V	avdijencl. Spotoma je izjavil novinarjem, da se je s Pašičem pogovarjal o zadevah HSS. PaŠl6 mir je obljubil, da se bo o zadevi Posvetoval s svojimi političnimi prijatelji. Ra-dič pa je zahtevaj, da se skliče skupščina 12. »li 14. t. m. in da pride afera Rade Pašid-Dra-Suša Stoiadinovtč že 16. t m. na dnevni red. Po avdijehci, ki je trajala od 10.40—11:45 ure, Je izjavil Stj. Radič novinarjem, da je informirat kralja ,o razgovorih, ki jih je imel
*	Paši^ejn.' Zahteval, je od Pašida, da odgo-
Snežni viharji in zameti v Ameriki
RIM, OURT) 6. aprila (izv.) Ptreko Ri-jifaa poročajo it N«wyorka, da so včeraj divjali na, Obeh ameriških obalah silni *nežri,i viharji- Proanet je bil na večih oieptib prekinjen.
'• r' —TV-
vori do 4. ure popoldne, če ne dobi odgovora, bo kriza trajala še nadalje. Radio vztraja na stališču, da se mora afera Rade Pašida meritorno in ne samo formalno obravnavati. Pašič je mnenja, da je vprašanje interpelacije samo vprašanje vladnega prestiža, ne tiče pa se državnih interesov. Radič je tudi potrdil vest, da kralj doslej še nobenemu p> litiku ni izročil mandata za sestavo vlade. Vsi politiki pa se trudijo, da bi Pašiča izrinili iz vlade.
Radič ie izjavil, da HSS ne vodi osebne politike in tudi nima namena, da bi Pašida vrgla iz vlade. Vse zavisi od tega, kako se bo danes odločil ministrski predsednik. Če dobi HSS pozitiven odgovor, tedaj je sigurno, da bo vlada RR ostala še naprej na držav, nem krmilu.
Nove zračne proge v Italiji.
RUM, (URI) 6. aprila. Pole« o tvor jen e prve zračne linije med Trstom1 in Milanom bodo v Italiji otvorili v kratkem tudi zvezo z Rimom in otoki. Posebne važnosti pa bo proga, Rim - Brindisi -Atene. Tako bo dobila Italija dobre zra-čne zveze za poštni in potniški promet med vsemi važnejšimi gospodarsko industrijskimi centri.
Dnevna kronika
Političen položaj. Dosedanji razvoj kH-*e je v splošnem normalen. Kralj je zaslišal voditelje vseh. večjih opozicijskih in obeh Sadnih .. strank ter ponovno skupščinskega Predsednika MaTka Trifkoviča, vendar pa doslej š<s ni dal mandata za sestavo vlade Hiti PaSjču niti konjiu drugemu. Zagrebški lf$ti' se/ včeraj napovedali, da ima največ verjfeth6stf široka koalicija, ki bi jo vodil Ljuba. Jovanovič- Vsa znamenja kažejo,1 da ta k^mbtnacija, všai za sedaj nima trdne podla-Proti Rajiču so vse stranke, vendar pa ** -tadlkalj odločno drže in tudi sam Pašič kaž« razpoloženja, da bi se bil komurkoli umaknil, najmanj p* kakemu osebnemu tekaču jz lajtnih vrst Tudi Pašičeva okolica pritiska nanj In, ga sili, da naj vztraja. I* v pondeljek se ip'zdelo, da se bo situaci-
* temeljito razčistila. Včeraj pa so se začele javljati kombinacije, da se ta kriza mirno
^elie v prejšnfo'strugo. Radič je že izjavil,
* k voljan vse pozabiti, zahteva pa, da se p*r,ament sestane. Pašič je v neki izjavi po-Ve<3s!y da naj gre njegov sin v zapor, če ga rid'U^	ministri	naj gredo, ali politika
9iKal|ie stranke se mora nadaljevati v do-'ca V* snieri' b' PaSič popustil glede skli-_| P ^riamisnta in rešitve interpelacij o afe-nil ^	1	Stojidinovič,	tedaj	bi	se uteg-
kf	Sprava	med	Pašideni	in	Radičem,
. V. J® voditelja še v pondeljek odločno dali*1?	bi	se	»sporazumu« R-R po-
I . ^vljienje, pa samo iz razloga, da se težka, politična kriza, toda dejanski man k Um *e ne ^ odpravil in nezaupanje vefiu i?a 5tranl<?ma bi bilo posihmal še rrannt'« ^ ** bo ^sreeilo speljati sedanjo kak« S v smer, ali pa bo obveljala
*	nova kombinacija, tega — seve — v
”f mogoče reči. pokazalo pa se bo
dna v Mlfe5nele taeem tekočega te-kot kombinacije ni mogel dati nji dan in tudi današnji ne more.
— Nemški poslanci so se združili z zemUo-radniki. V namenu, da si obdrže položaj v parlamentu, so nemški poslanci sklenili vstopiti v zemljoradniški klub, ki bo Štel sedaj 10 članov. Za predsednika skupnega kluba je bil izvoljen Joči Jovanovič, za podpredsednika dr. Kraft.
— Spor za drugo blaznico v Sloveniji. Ker je blaznica na Studencu pri Ljubljani prenapolnjena, namerava zdravstvena uprava zgraditi njeno podružnico, ki bi- naj bila na ozemlju mariborske oblasti, . O kraju nove blaznice se je pojavil nekak spor, ki ie zašel tudi v liste. Nekateri so za to, da se uporabi za novo blaznico graščina Ravno polje pri Ptuju, drugi pa bi jo hoteli imeti v Preboldu prt Celi ti. Kateri kraj je za to najbolj primeren bodo morali odločiti strokovnjaki.
—	V zvezi s tem naj še registriramo, da se je pojavil spor med dvema slovenskima psi-hiiatroma, ali je bil v Celju obešeni morilec Hotko blazen ali ne. Za take pikantne spore se občinstvo zelo zanima, vendar pa avtoriteti zdravniške vede ne koristijo preveč in bi bilo prav, če bi se take reči obravnale pred znanstvenim forumom.
—• Gospodinjska šola v Središču. Zaslužni središki tržan g. Lovro Klemenčič, o čigar smrti je poročal naš list v velikonočni številki, je zapustil svoje okrog milijon dinarjev vredno veleposestvo za ustanovitev gospodinjske šole v trgu Središče. Plemenito vol ib bo ohranilo blagemu možu trajen spomin v srcih njegovih rojakov,
— Svetovni kongres duševnih delavcev je bil otvorjen v torek na Dunaju. Kongresa se udeležujejo zastopniki iz raznih evropskih držav.
—	Balkanska demokracija. Kakor poročajo ias Aten, je bil dosedanji ministrski predsednik ln diktator Pangalos !*■ voljen za predsednika republike. To jo bilo pričakovati, kajti balkanska »de-
mokracija« je zmerom taka, da zrnata oni, ki vodi volitve. Sedanji romunski ministrski predsednik general Avairescu ima v parlamentu za sabo najmanjšo skupino, jedva olorog 10 ljudi. Stavimo, da ‘bo imel pri prihodnjih volitvah večino, saj je ianel tudi Bratianu, ko mu je bila. poverjena sestava vlade, komaj 6 poslancev za sabo. Pa je izvedel volitve in je dobil sigurno večino. Tako nas balkanske volitve res ne morejo ianena-ditL
—	Kar stari govore, to mladi počenjajo.
Budimpeštanska policija je izdala včeraj komunike, ki v njem pravi, da je razkrila skupino mladih ljudi, ki so se bavili s fantastično zasnovo, da se oborožijo in vpadejo na tuje ozemlje. Policijsko poročilo ugotavlja, da priprave niso bile resne in da mladeniči svojega načrta sploh ne bi mogli izvesti. Vest je zanimiva v toliko, ker nam priča, da fantastični mladeniči samo izvršujejo to, kar nič manj fantastični madžarski voditelji radi govore, da je namreč treba vzpostaviti veliko Madžarsko. Bivši policijski šef Nadossy ni bil nič manj fantastičen, ko je hotel s ponarejenimi franki koristiti Madžarom. Je precej zmešnjav v grofovski Madžarski!
Onkraj meie
Roparski napad na italijansko carinarnico v Prestranku
Slovensko prebivalstvo je odgovorno tudi za roparje . . .
Na .velikonočno soboto je bil na obmejni postaji v Prestranku' izvršen drzen roparski napad na tamkajšnjo carinarnico. Maskirani razbojniki so pred 6. uro zvečer vdrii v carinarnico, strahovali z revolverji uradnike in odnesli iz blagajne okrog 250.000 lir in nato skušali pobegniti. Umik pa so jim hoteli preprečiti na pomoč priklicani miličniki. Par sto metrov od postaje so trčili na dva razbojnika., ki sta imela nalogo zasledovalce zadrževati, dokler niso prišli ostali z denarjem’ na varno. Hajduka sta se vlejrla. na tla in streljala na zasledovalce. Po prvi žrtvi sta se začela umikati in sia težko ranila nekega finančnega stražnika, ki je podlegel ranam. Ranjena pa sta bila tudi oba hajduka, nakar iso ju kairabimerji obkolili in ujeli. Nekateri trde, da sta se ubila sama, drugi da so ju našli mrtva in ju strašno masakrirali. Nato so se italijanske oblasti znesle nad našim1 življem. Preiskovale so vse okoliške hiše, pretepavali kmete in jim grozili, da post.rele vse, ako ne izdajo napadalcev. Prisilile so tudi kmete in občine, da s>o nabavile dragocene vence za ubite financairje. — Obsedna preiskava, ni innela doslej uspe-ha, Notranje ministrstvo pa je razpisalo nagrado 10.000 lii* za onesra, ki izsledi hajduke. Tudi naše oblasti so uvedle preiskavo in poostrile kontrolo na meji, ker se domneva, da so roparji pobegnili v Jugoslavijo.
Leto: VII. ~ Številka: 78.
ROMOLA
danes in jutri zadnjikrat prekrasni velefilm v 11 činih Pomnožena prvovrstna godba
Ida®	Jr	Tel.	121
Kaj sodijo Amerikanci o — Zedinjenih evropskih državah
Znani voditelj panevropskega gibanja grof Coudenhove Kalergi je objavil v svojem listu »P a n en ropa« svoje vtise iz Amerike. Mož se je napotil tja, da ibi pridobil Amerikance za svojo idejo, da bi ise naimireč osnovale Zedinjene evropske države. Uspelo nro je, da je pridobil1 nekag uplivnih Amerikancev in je t njihovo pomočjo ustanovil »Pomožni odbor za Zedinjene evropske države« (USE‘). Nazori Ameirikancev o uresničenju teh načrtov so sila zanimivL Coudenhove Kalergi je stavil ameriški javnosti nekaj vprašanj; kakor: »Ali smatrate USB za evropsko potrebo?« Ali je ustanovitev Zedinjenih evrop. draavj sploh mogoča?« itd. Dobil je 32 odgovor rov. Najzanimivejše prinašamo v pr e« vodu.
Walter D. Hines, član mednatrodne donavske k°mi®ije, pravi: »Evropa bo mogla konkurirati z Ameriko samo te*! daj, ako odpravi sedanji catrinski ei* stem, ki onemogoča zadostno eksploatacijo evropske industrije. Evropske dr^ žave morajo upoštevati to, da uničujejo lastno industrijo, ako ji ne dajo možnosti, da se irazvija, kar pa: je v sedanjih mejah sodobnih evropskih držav popolnoma nemogoče.«
Generalni predsednik Elektric Co, Ge-rard Swope meni, da bo treba vzgojiti! več generacij, ki Ibi razdrle kitajski zidV ki deli evropske države. Sele takrat bot mogoče govoriti o USE.
Frank Vanderlip sanatra sedaj Zedinjen© evropske države za nemogočo) stvar. Glavne zapreke za rešen je tegal vprašanja so gospodarskega značajai -H Prva posledica ukinjenja earinsikiih mej hi pomenila nadvlado onih držav, fci sol gospodarske* močnejše. Prve posledieef odstranitve meja bi bile za nekatere države sila iresne in je jako dvomljivo, dial bi se vse evropske dTŽarve kedaj strinja* le s tem načrtom.
.Tako zanimiv je odgovor generala T. N. Blina, ki predpostavlja za ustanovitev Zedinjenih evropskih držav sle^ deče: Ureditev vojnih izdat/kov in institucij s pomočjo medsebojnega sporam z uma, enoten denar im ukiinjenje carinskega sistema, ki1 ovira svobodno trgov!« no in ustanovitev stalnega mednarodne« ga razsodišča.
Izdajatelj »Nationa« O. G. Villard pa odgovarja na Coudenhovova; vprašanja popolnoma kratko: ^Ustanovitev USE smatram za popolno politično potrebo. Zedinjene evropske države lahko obstojajo, če bodo še nadalje postopale in delovale v locajrnskem1 duhu.«
mm
Mariborske vesti
m Ivam so šli Hudožestveniki? Ruski Igralci, člani moskovskega Hmdožestve-nega (umetniškega) gledališča, ki so prišli k nam1 iz Nemčije, kamor so šli gostovat iz Prage, kjer je začasno njihov sedež, bodo priredili kratko turnejo po Jugoslaviji. Za sredo in četrtek jih je povabil Varaždin, v petek pa bodo nastopili z Ostrovskega »Uboštvo ni sramota« v Zagrebu. Gostovali bodo najbržc tudi Še v Beogradu, Novem Sadu in Splitu, nakar pojdejo v Pariz, kamor so že povabljeni. V Parizu bodo nastopili z istimi komadi kot v Mariboru. Ruskim u' metni;kom; Maribor jako ugaja in pravijo, da j© lepo mesto. Posebno radi so se mudili v našem' parku.
m Novi cenzorji Narodne banke. V cenaorni svet mariborske podružnice Narodne banke so vstopili gg. trgovec M. Berdajs, tovarnar Maks Dmrjava in indusitrijalec inž. Lenarčič. Razen teh so
Maribor, 7. aprila.
v svetu še gg. veletrgovca Pinter in Weixl, tirp,ovca Šepec in Serec, špediter Pivlalkovič in Industrija! e c dr. Franz.
m Duhovniška vest. Bivši katehet g. Hrastelj je prevzel vodstvo mariborskega uredništva »Slovenca«, ker poklicnim1 časnikarjem, in lajiški inteligenci »Kat. tiskovno društvo« kot izdajatelj listov SLS ne zainpa_ dovolj.
,m' Pomočniški zbor mariborskega trgovskega premija ima danes v četrtek dne 8. aprila o'b 19. uri svoj redni občni zbor v gostilni »Rotovž« na Rotovškem trgu. Razpravljalo se bo pred vsem o sklepu zadnjega občnega zbora trgovskega grtuujja. glede razdelitve delavnega časa oh delavnikih in praznikih (devet in pol do deset urni delavnik). Pri-caikuje se obilna udeležba. Predsednik.
m Nepojasnjena afera. Ko so je rodila preiskava glede znane carinske afere. je bil zadržan tudi vagon blaga tvrd-
sprejme s« pekarski vaja-nae t Manber«. Neder r
n pr* vi.	6S5
Pahlitva re eno tebe je produ .N im«v t »preri.	*82
F*tf»|oe Palma-kaučuk pete in podplati so naprav Umi it najboljše surovine, varujejo Vaše obuvalo, so Bwit. trpežnejši kot usnje in Vam omogočajo elas-peno hojo. Ni raskošje, ampak neobhouna potreba vsakega človeka,	268
Lagitlmaelja — g-t »letev Ijenci snitsas čtn« — ,fot« st*!.;« M , Alek»»*c)rer» e. m 111. .Trponki 4o»*. 3
/Wwl
vr SBOB «.
'V~5RVi®0nr. Mne »rapmar192t>
lfaiH.fi, M cn pa je sedaj na smrt bolan te je imel namestnica v osebi E. L., ki je opravljal za n j vse posle. Soprogi lastnika* tvrdke je E. Ta izjavil, da je moral knuto&ti« rta carini v, 30.000 Din. Dri za-aiiBanju uradnik ni liotel izdati, koga je podkupil. Sedaj Se ni ugotovljeno. ali |ja imel namen tvrdko oslepariti, ali pa Ja <ms izplaval kafco podkupnino. Prelikava bo zadevo razčistila, jasno pa je
rrvo to, da bo g. E. Tj. sedel, bodisi ker Ihotel slepariti. bodini ker .ie »šmiral«,
'BBI Poziv trgovcem in induf-trljcem.
J5 ozirom na notico v .>Jutru« z dne 7. Imarca, v kateri se iz. trgovskih krogov priporoča vzpostavitev telefonske zveze Maribor* s Prago, poziva trgovski gre-tjMŽ vse interesente, da pred lože gromi.ju tozadevno utemeljeno zahtevo, da se u-fcadahn potom uvede akcija za omenje-feo pridobitev.
zn! Prijateljske sestanke bo prirejalo Olftpeevalno društvo za magdalensko predmestje vsak prvi pondeljej; v mese-
rX vedno ob 2ft. uri v gostilni Koro-afn« Frankopnnova ulica. Prvi tnkse-(rtaaieik bo v poudeljek dne 12. aprila. — Vsi prijatelji društva. Člani in njih rodbine no n k in dobrodošli, da se tako nekoliko poživi družabno življenje v tem doaed« j precej mirt vem delu mesta. Obenem »e bodo na teh večerili razpravljate razne društvene zadeve ter lahko vsak Dara*l svoje -/nabitne želje. — Odbor.
m Mestni magistrat mariborski razpisuje mesto pomočnika litografa. Pogoj za namestitev je dovršite« kake tografske šole. Tozadevne prošnje je predpisa n imi prilogam' vložiti pri mestnem magistratu mariborskem do 20. »pril« 19Ž6.
S Kaznovanja vredni starši. V rteka-' tukajšnjih dalmatinskih kleteh, pa tildi v nekaterih drugih gostilnah se dogajajo obžalovanja vredni prizori. So breavekta; starši, ki privedejo s sabo v krčmo 'rlva do štiri otroke, »tare manj fcot 6 let in jih opajajo z vinom. češ. le (pijte,' dh h nete bolj močni. Znano nam 5», da se je jjq?.t.iln:čar »arn protivil temu Ip Oppirrnjal starte: ali Surovi oče ga ijp tevrnij: »Jfaj se boš mešal v moje o-oetewke. pravice!;- Pomoč hi bila vtem, ’d» bi gostilničar'ovadil take starše- oblasti; fei bi jih morale strogo kaznovati »Id pa še boljše; da startom, ki pridejo (B krčmo z otroci, sploh ne bi dal pijače!
m Domača kronika. Ne mine dan, da Me nefej k.ie la - ali. Tudi včeraj so trije femečk.i fantje čutili potrebo, da se pre-Wiika*tijo. Po utrudljivi rokoborbi so SjHioddeli k "grofu, na počitek. — parji »birajo običajno dober in ugoden teren; kajti pnevmatike so precej drage. Hpda oblasti ne upoštevajo tega in radi ttivrtfe varnosti prepovedujejo kolesarje-®j» P® hodnikih, kar pa kolesarji cesto jne iiivažujejo. Včeraj je bilo kar 10 bi-»liflbstov ovajenih in bodo prejeli pri-jmariio plačilo. Ne kolesarite po prepotili. poteh! -t- Tudi na nov cestni J'«*e ne; morejo navaditi niti vozniki iti kolesarji. Tako se .ie včeraj vozile roleoom, na levi strani državnega mostu I- in na vogalu Velike kavarne Bi v uradnika E. T., ki je vozil na .strani. Oba sta padla s koles, a se
nista poškodovala, le kolesi imata dobri »oemioi«. — V Grajski kleti imajo dobro vino in eesto »e ga kdo preveč navleče. Včeraj je bil neki Golob jako dobre volje in je nagajal ženskam v Pralnici. "Ko je postal nadležen, so ga polile, kar je možakarja razburilo. Pričel ie razdajati im je razbil steklo^ na vratih. Brž, se je pojavil stražnik, ki je utakml mož« v kletko. — Naši tatovi »o jako skromni. Če ne more drugega, pa ukrade oknico ter jo prenese na okno svojega stanovanja, da ja ne bi iagledalo sumljivo. Toda oko pravice izsledi vse in tndi tatič iz .Tezdarske ultceje moral priznati greh. — Sicer je zim« že minila in se sukne že odlagajo, vendar to tatov ne zadržuje, da ne bi kradli površnikov. Franc Z. je pustil le za trenutek' v gozdni ulici na. dvorišču hiše št. 6. svoj površnik: ko pa se je ozrl, ga že ni bilo nikjer. Spretnost je pač glavna vrlina tatov.
m Prazen »frnh. Na Gosposko ulico je sinoči planila neka 70 letna gospa ‘in pričela klicati na pomoč. Prihitelemu stražniku je izjavila, da se neprestano •sprehajata pred vrati njenega stanovanja dva mladeniča, k! jo nameravata umoriti — oropati. Stražnik se je prepričal, da o roparjih in morilcih ni niti -sledu. Na kričanje ženske se je zbralo pred hišo veliko radovednežev, ki so zvedavo in deloma F ■strahu pričakovali, kaj,e e bo zgodilo v naslednjem trenutku. Končno pa se je. dognalo, da je starka umobolna in da je kričala v trenutnem napadu.
/»ort
Narodno oledalliic
»ISPMRTOAr
Sreda, 7. marca ob 20. uri »Beneški trgo vec« B (kuponi).
Četrtek, 8. aprila. Zaprto.
Petek, 9. aprila ob 15. uri »Žlahtni meščan*,. Dijaška predstava. Znižane cene. Petek, 9. aprila ob 20. uri »Koncert Gidi je Buccarini«.
Mariborski koncert svetovne pevke Gidie Buccarini (v petek. 9. t. m-) i'ma sledeči vzpored: Meyerbeer, arija iz Hugenotov, K on javi č, 3 pesmi, Verdi, ariji iz E mani in Trubadurja; Domizetti, arija iz Lufia di Laminermoor, Puccini, ariji iz Buttefrfly in Boheme, Puccini, arija slavčka iz »II. pensieroso«-; Caruso penem: Sni,iz da vnih časov. — Vso skladbe poje pevka v originalu, Hnendetovo in Domizettijevo arijo pa s spremiia-njeaii! flavte. Priporoča se rezerviranje sedežev v predprodaji.
/okolstvo
o	Glasbeni odsek »Sokolskega društva« v Mariboru priredi v soboto dne 10. aprila 1.1. v vseh prostorih »Narodnega doma« zabavni večer s plesom. Prijatelji Sokola, ki hočete pri prost o zabavo, pridite. d a s tem pomagate mlademu; odseku, ki nam še mnogo obeta. Vstopnina, znaša 9 Din + 1 Din nočnega davka. — Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik.
: Razdelilcv trainingov posameznih odsekov iSSK Maribora.
Ponedeljek; Hazena in lahka atletika za obe skupini,
To rek: Nogomet — juniorji.
Sreda: Nogomet. — I. moštvo in rezer-j va. Lahka atletika juniorji. Četrtek: Hazena. Lahka atletika I.
moštvo in rezerv«.
Petek: Nogomet I. moštvo in rezerva. Sobota: Lahka atletika, obe skupini. Nedelja: Neobvezni trainingi.
Vsi trainingi se prično ob 16. uri popoldan. Načelniki.
Kino
»APOT.O RUNO«
predvaja do 9. tm. monumentalno zgodovinsko dramo v enajstih noprekosljl-vih dejanjih iz florentinskih časov slavnega govornika, reformatorja in mučenika dominikanca Savonarole »Bomo-
1	a-*. V glavni ulogti nastopa slavna Silliatf Gisk- Tudi ostali igralci, in celo režiser tega filma, so isti kakor v filmu »Bela sestra«, vendar je ta film kot novejši produk v m«rsičem še bolj dovršen in prvega, znatno nadkriljuje. Dejanje je globoko zasnovano, igra pa je ree prvovrstna in izredno naravna, a režija nepresegljiva.
Uprava kina naznanja občinstvu, da bo pri predstavah igral pomnožen orkester in prosi, d« si n aj n obal ja vstopnice v predprodaji; t. j. pri blagajni od 11.—12, mre dopoldan.
»GRAJSKI KTNO«.
predvaja 6. 7. in 8. tm. krasno romantično dramo »Madona ulice«, ki naim vzorno podaja življenje zapeljanega dekleta. V glavnih ulogah nastopata Mon-te Blue In Viol« Dana. Posnetki «o krasno uspeli, sujet je sila globok in igra prvovrstna;
Kolonija Marija Brozjo, ngod na prilika is 8 lepih damašij. pojasnila pri ,MarstaBn<>, Ro-tovtki trg.	684
Nabora zaMIta vod ni tako zaBSaijiv«. kakor j« »»lajanj« tudi malik vlog aa zidanj« malih alanovaaj pri kraditni-atarbni tadraji .Mojmir*, Retoriki trg.	688
Spralma aa dijaka ati aalid-nega gorpoda a pop«l»« e-
skrbo na *t»n«raqje. Vpralati Aleksandrova eosta It. 44/HI. 673
Praktikant, mein slor«»sk»-ja, hrraiskrga («». arb«k«ga) iszika t g«T«ru in pisavi * badtkololak« ;zohrazbo.star«st do IC let, apr« m« lp«dieijsko god elj« Z* takej. Oferti na upravo lista pod .Praktikant".
657
100 vro* od sladkorja, do-
broohmnjene, proda ,Miri»“ rreltrnova al. 19.	B8	;
Iz črnogorskega življenja.
Doktor medicine -razkolnik J
Dunajska policija je pred k^kinJ aretirala radi pretepa v neki kavarni jugoslovanskega držnvl janu doktorja medicine Vukašina Markovič«- Sedaj zahteva, beograjska vlada, da arvslrijska vlada izroči Markovič« našim- oblastim, ker je osumljen več razbojstev in zloči nov. Kakor se zdi, bo mož že kmalu ek - f radira n v Beograd.
Naš list je že ponovno pisal o tem nenavadnem doktorju, ki je šel med od-metnike in se potikal po črnogorskih planinah, brateč se s .skipetarskimi in črnogorskimi tolovaji, namesto da bi živel urejeno življenje. Vukašin Markovič je študiral v Rusiji, kjer ga je zatekla. revolucija. Ker je že po svoji naturi fantast, je takoj z vse vnemo stopil v njen vrtinec in je velja) kot eden naj spretnejših komunističnih agitatorjev, ki je storil moskovskim boljševikom znatnih uslug. Revolucijski dogodki* pa so mladega črnogorskega doktorja tako zmedli, da so se začeli opažati pri njem znaki UTnobolno^ti. Boljševiki so ga po slali v domovino, kamor je prišel l. 1921
V	Beogradu pa so bili poučeni, da je mož ognjevit komunističen agitator in so ga takoj zaprli, namesto da bi ga bili dali v bolnico. V zdporu je še bolj zbo-
lel in slednjič so mu dovolili, da se jo smel vrniti v rodno Črno goro. Živel jo skoraj pol leta. v svoji domači vasi Pi-perl v pod go riškem okraju in zdravje so mu je dokaj popravilo. Ostal pa je š« dalje Čudak. V Podgorico je prihajal bos: star klobuk je imel tesno potisnjen na čelo, da so se mu jedva videle oči. oblečen pa je bil v girdo, razcapano obleko, le srajco je imel v' redu. Njegova vna n j ost je seveda vzbujala pozornost.; zlasti kmetje so se živahno zanimali z* »doktorja iz Rusije, ki hodi bos« in so ga zvali v svoje hiše. Kmalu je postal najbolj priljubljen zdravnik daleč naokoli. Ni pa zdravil z modernimi medi-kamen ti, marveč je predpisoval bolnikom razne rastline. Njegovo čudaštvo se je oeitovalo tudi. v tem, da je bolnika nagovarjal, da naj beži z njim nekaj sto metrov, češ, da je to izvrstno zdravilno7 sredstvoO).
Policija, ki »a je imela ves če,s pod nadzorstvom, je dognala, da .je mož strastno hujskal ljudi proti državi in Širil komunistične ideje. Ko je nekega dno sklical pri nekem! prijatelju v Podgorici 'komunističen sestanek, je policija obkolila hišo. Sestanka se je udeležilo o* krog 20 kmetov, ki so bili zbrani okrog žgaujarskega kotla. Ko so spoznali, da so obkoljeni, je nastala panika; dr. Markoviču in nekaterim kmetom se je po* srečilo uiti. K° 3e 'bil na prostem, je splezal na neko skalo, ustrelil nekajkrat i* revolverja in zavpil:
— Ha, kdo hoče z menoj v planinel!
Nekateri nezadovoljni kmetje, ki so
poznala doktorjev glas, so pograbili pu* ške in se »odmetnuti« v gozdove. Kot odmietnik je dr. Vukašin Markovič strastno agitiral za komunistično revolucijo-Njegova od metu iška družba, pa se je počasi razšla in slednjič so sorodniki nagovorili tudi drja Vukašina, da. se j® predal. Celo njegovo pleme se je.zavzelo pri oblastih da so po predaji izpusti na prosto; ker pa je obstojal suni, da j® sodeloval pri nekaterih razbbjstvih, s® ga pridržali v zaporu. Kakor F prejšnjih letih, se je Markovič tudi topot pred cetinjskim’ eodiiščem zagovarjal na jak® Čuden način. Namesto direktnih odgovorov na sodnikova vprašanja je razvijal svoj« filozofske nazore, dmgekrati pa s® je vedel, kakor da 'bi bil v gozdu. Pf0‘ teko ral ni sodnik ga je vprašal, toda Markovič je začel delati švedske telovad00 vaje in vzklikati;
— Ena., dve., tri ..
— Nehajte s temi mu je zavpil sodnik.
— Ali ne veste, da ste na sodišču?
— Sigurno nimate pojma, kako dobre so take vaje. Boljše kot vaši paragrafi. Tudii vam bi jih toplo priporočal
— je odvrnil dr. Markovič.
Nato je uirno skočil na mizo. Seveda se je moralo zasliševanje prekiniti. Tudi prihodnjič so se dogajali podobni prizoru Izročili so ga v opazovalnico, toda zdravniki so izjavili, da je — normalen.
Pred koncern preiskav^ se je Markoviču posrečilo, da je pobegnil iz zaporov cetinjskega sodišča. Leto dni 0® ga iskali, a zaman. Sele sedaj, ko se j® izdal s. pretepom v dunajski kavarni, s« je dognalo, da je takrat, ušel v inozemstvo.
Sedaj ga bodo prepeljali v Beograd in odtodi znova na Cetinje. Tu se bodo bržčas ponovili prejšnji prizori. Ali pa bo zopet pobegnil, je-11 ta doktor neumen ali pa silno zviti "Vsekakor je fanatičen komunist; to je menda edino, kar je v tem nemimem< človeku stalnega.
(Po »Politiki«.)
Pohlitvo!
vsakovrstno moderno, po n*j-nlljih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi na ugled ŠERCER IN DRUG, mitarstvo in aaloga pohiitva Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 3f9
'\'Z
S5S&* *"*
Sito«; »Mariborska Tiskar«*, v Mari born. predstavnik: Stanko Dat« la. ra
arsdstamiikA	P1 n d 1 * c.
i:.-iflj.	ib-zidar Borko. aoTlnar. Udajatoli:	»Tabo**4
novinar. Voj v Maribor«.