Oglasi 2 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Tretja stran Vsebina Udeležba, s katero se ne kaže hvaliti AJPES 20 let zagotavljanja transparentnosti poslovnega okolja ............... 5 Črnivec Gradnja kamnitih zložb hitro napreduje ................... 5 5 Prikaz nasprotnih dejstev Prihodnje leto začetek gradnje proti Šentrupertu ......................... 6 Prodajalna Uniforest v Celju Celovita ponudba za delo v gozdu in urejanje okolice .............. 7 Lokalne volitve 2022 7 Majda Potočnik županja Rečice, Klavdij Strmčnik župan Luč ............................ 8 MŠ Občina Nazarje Dela na novem krožišču skoraj zaključena .............. 10 5. Bralna značka Vrba 56 uporabnikov VDC Saša se je razveselilo priznanj ............ 11 8 97 let Angele Enci Najstarejši občanki Gornjega Gradu čestital tudi župan ............ 12 Okonina Zvezdne poti Karla Gržana v Weissovi galeriji ................. 17 11 Martinovanje v Mozirju RM Začeli pustni čas in poskusili mlado vino ........ 18 Črna kronika Požar uničil proizvodni obrat ............... 19 Nogometno društvo Mozirje Boštjan Iršič ostaja na mestu predsednika ....... 21 19 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 47, 25. november 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. V nedeljo so v Sloveniji potekale lokalne volitve, na katerih smo volili župane in člane občinskih svetov za naslednje mandatno obdobje. Po tem, ko je postalo jasno, da v petih zgornjesavinjskih občinah na županskih položajih ne bo sprememb, je zanimanje za lokalne volitve na našem območju nekoliko upadlo, kar pa ni bilo pričakovano za občini Rečica ob Savinji in Luče, kjer so se za župansko funkcijo potegovali po trije kandidati. Na tokratnih volitvah je na volišča v občini Luče prišlo 61,5 odstotka volivcev, v primerjavi z ostalimi občinami v dolini sicer največ, vendar za 10,1 odstotne točke manj kot pred štirimi leti, ko je bila volilna udeležba v Lučah 70,6-odstotna. Podobna slika je bila v občini Rečica ob Savinji, kjer je volilo 54,6 odstotka volilnih upravičencev, sicer precej več od državnega povprečja 47,7 odstotka, vendar za skoraj šest odstotnih točk manj kot leta 2018, ko je bila volilna udeležba 60,5-odstotna. V Solčavi je bila udeležba na volitvah v nedeljo 59,7-odstotna, druga najvišja v Zgornji Savinjski dolini, v primerjavi z volitvami pred štirimi leti pa nižja skoraj za trideset odstotkov, leta 2018 je namreč volilo 84,2 odstotka volivcev. V občini Nazarje je bila udeležba pod državnim povprečjem, znašala je 41,7 odstotka, in tudi pred štirimi leti je bila nižja od polovice, znašala je 48,8 odstotka. V občini Mozirje so pred dvema tednoma v drugem krogu predsedniških volitev beležili relativno najnižjo volilno udeležbo v dolini, tokrat tega neslavnega dosežka niso ponovili. Na volišča je prišlo 37,6 odstotka volivcev, kar pa je bilo bistveno manj kot pred štirimi leti, ko je bila udeležba 59,8-odstotna. V občini Gornji Grad je bila tokrat volilna udeležba 30,4-odstotna. Pred štirimi leti so imeli tam drugi krog volitev za župana, v prvem krogu je bila udeležba 64-odstotna, v drugem krogu pa malenkost nižja - 63,6-odstotna. V primerjavi z letom 2018 se je torej udeležba na lokalnih volitvah več kot razpolovila. Najmanj volivcev in volivk se je v nedeljo odločilo za odhod na volišča v občini Ljubno. Udeležba ni dosegla niti četrtine, znašala je 24,7 odstotka, resnici na ljubo pa tudi pred štirimi leti ni bila ravno visoka, znašala je 45,3 odstotka. Če odmislimo Občino Mozirje, ki ima drugačen volilni sistem kot ostalih šest zgornjesavinjskih občin, so najbolj »strankarski« občinski svet dobili v Gornjem Gradu in na Ljubnem, kjer znaša razmerje med kandidati političnih strank in neodvisnimi 10 proti 1, v Lučah znaša to razmerje 8 proti 3, na Rečici 4 proti 5, v Solčavi 2 proti 5 in v Nazarjah 2 proti 9. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik JR Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 3 Tema tedna POKLICNI BAROMETER 2022 V prihodnjem letu primanjkljaj kadrov v šolstvu, gostinstvu in zdravstvu Prihodnje leto bo v Sloveniji pomanjkanje kadra v 99 poklicih, kaže zadnja izvedba Poklicnega barometra, ki ga pripravlja Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Za 46 poklicev ocenjujejo, da bosta ponudba in povpraševanje uravnotežena, za 37 poklicev pa se kaže presežek kadrov, kar pomeni, da se bo na teh poklicnih področjih težko zaposliti. Podobno kot za letošnje je za tudi za leto 2023 napovedan primanjkljaj za poklice na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva, gostinstva, informacijskih tehnologij, gradbeništva in prometa. POLEG DEFICITARNIH TUDI NEPRIVLAČNI POKLICI Glede na lansko leto se je število t.i. deficitarnih poklicev, torej poklicev, za katere je ugotovljeno, da kadrov primanjkuje, nekoliko zmanjšalo. Lani je bilo takšnih poklicev 108, letos jih je devet manj. Njihova deficitarnost je določena na podlagi vsebinskih in statističnih ugotavljanj, sondiranj razmer na trgu dela, predvsem pa stikov z delodajalci. Gre za poklice, po katerih delodajalci najbolj povprašujejo, a na trgu ne najdejo ustreznega kadra, ZRSZ pa jim ne more pomagati, ker v evidenci brezposelnih ni ustreznih kandidatov. ZRSZ izpostavlja tudi poklice, ki so sicer iskani, a se jim zaradi slabih delovnih pogojev (plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ...) kandidati izogibajo. Vseh 12 območnih služb ZRSZ pri tem navaja poklice, kot so kuhinjski pomočniki, čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki, varnostniki ... 4 Božena Herzog, direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje: »V naši dolini na področju zdravstva poleg pomanjkanja zdravnikov, pediatrov in ginekologov pričakujemo težave predvsem z zagotavljanjem kadra za zobne ambulante, tako zobozdravnikov kot zobnih asistentov. Razloge vidimo predvsem v krepitvi zasebnega zobozdravstva, ki lahko kader bistveno bolje nagrajuje. Ob tem v državi sploh ni več posebnega srednješolskega izobraževanja za zobne asistente, kar neposredno povzroča pomanjkanje usposobljenega kadra. Opažamo pa bistveno boljše razmere na področju dobro izobraženega in izkušenega kadra zdravstvene nege. S tem kadrom v zdravstvenih domovih načeloma nimamo težav, saj lahko ponudimo boljše delovne razmere kot v bolnicah, kar velikokrat odtehta boljše plačilo. Prav tako zaradi številnih novih izobraževalnih ustanov za fizioterapijo ni čutiti pomanjkanja fizioterapevtov. Poseben izziv v zdravstvu je zagotavljanje dobrih kadrov za splošna področja, kot so ekonomika, organizacija in kadri, saj plače v javnem sektorju toliko zaostajajo za gospodarstvom, da interesa za zaposlitev ustrezno izobraženih in izkušenih kadrov praktično ni. Zdi se mi pomembno poudariti, da imamo kot delodajalec vedno možnost ustvarjati odlične delovne pogoje in skrbeti za dobre medsebojne odnose, ki privabljajo kadre v naše delovno okolje. Tudi tiste, ki jih sicer primanjkuje.« NESKLADJA NA TRGU DELA SE POVEČUJEJO V Območni službi ZRSZ Velenje, kamor sodi tudi Urad za delo Mozirje, beležijo primanjkljaj nekoliko manj poklicev, in sicer 66. Med temi so tudi kadri s področja zdravstva in nege: zobozdravniki, zdravniki specialisti splošne medicine in drugih specialnosti, fizioterapevti, bolničarji negovalci v zavodih, strokovnjaki za zdravstveno nego. Prav tako Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 primanjkuje kadrov v gostinstvu, šolstvu (učitelji razrednega pouka, predmetni učitelji v osnovni šoli), veterinarjev in inženirjev (elektronike, elektrotehnike in strojništva). V drugi polovici letošnjega leta beležijo rast števila zaposlenih, hkrati pa se večajo neskladja na trgu dela in težave delodajalcev z iskanjem kadra. Razmere se spreminjajo, še lani je bilo povpraševanje po vzgojiteljih in učiteljih uravnoteženo s ponudbo delovnih mest, prejšnja leta so bili tovrstni kadri v presežku, letos, in tako bo vsaj še prihodnje leto, pa teh kadrov primanjkuje. V SAŠA REGIJI 40 POKLICEV S PRESEŽKOM KADROV V presežku bo v letu 2023 na nivoju države 37 poklicev, kar je 19 več kot lani, kaže Poklicni barometer. Napovedan je presežek nabavnih referentov, telefonistov, uradnikov v financah in zavarovalništvu, prodajalcev vstopnic in delavcev za ročno pakiranje ter preprosta prekladalna dela. Poklici, ki bodo v prihodnjem letu težje zaposljivi, se po območnih službah nekoliko razlikujejo. V območni službi Velenje bo prihodnje leto 40 poklicev s presežkom kadrov. Med težje zaposljivimi bodo poslovni sekretarji, prodajalci, komercialni zastopniki za prodajo, kuhinjski pomočniki, uradniki na bankah in poštah za denarno poslovanje, strokovni sodelavci za socialno delo, itd. Tatiana Angioi Tema tedna, Iz občin, Organizacije Sabina B. Ambrož, predsednica gostinske sekcije pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje: »Menim, da bo primanjkljaj kadra, ki ga gostinci čutimo že sedaj, v prihodnje še večji. Ob pogledu na oglase vidimo, da je povpraševanje po sezonskih delavcih zelo veliko, marsikje celo upokojence vabijo nazaj v službo. Predvsem pa je alarmantno dejstvo, da se v večini oglasov pojavljajo minimalne zahteve delodajalcev. Ti sprejemajo tudi kader brez izkušenj, z enakim plačilom za šolan in nešolan kader, kar še bolj vodi k razvrednotenju gostinskih poklicev. Tako imamo na eni strani šolan kader, vešč poklica, na drugi pa delavce brez ali z minimalnimi izkušnjami. Oba pola sta v večini primerov plačana enako ali z minimalno razliko. Posledično so gostje deležni slabših končnih storitev, zato so nezadovoljni, sledi upad prometa. Poklici, ki so bili nekdaj spoštovani, so danes razvrednoteni, kajti velja zmotno mišljenje, da »za kelnar'co gre lahko vsaka«. Deloma je težava tudi v preobremenjenosti obstoječega kadra, nekateri so popolnoma izčrpani in se ne želijo vrniti v gostinske vode. Tudi sistem izobraževanja bodočih gostinskih poklicev je zastarel, vpis v te programe upada. Žal pri vsem tem naša dolina ni izvzeta. Večina naših gostincev se sooča z opisanimi težavami, ki se stopnjujejo do te mere, da določeni obrati nimajo več kadra za redno poslovanje. Žal prave rešitve, brez sistemskega pristopa k reševanju problematike, ne vidim. Dejstvo je, da bodo potrebne korenite spremembe, tako pri delodajalcih, ki bodo enostavno morali seči globlje v žep, kot pri delavcih, ki se bodo poleg pravic morali enako dobro zavedati tudi dolžnosti.« ČRNIVEC Gradnja kamnitih zložb hitro napreduje Sanacijska dela na zemeljskem plazu pod Črnivcem napredujejo zelo hitro. V primeru lepega vremena je do konca meseca predvideno delno odprtje ceste Gornji Grad-Kamnik, ki je za številne zaposlene in dijake vitalnega pomena. Najverjetneje bo ostala polovična zapora ceste, promet bo urejen s prometno signalizacijo. Odkar je cesta čez Črnivec zaradi plazu zaprta, veliko prometa poteka po lokalni cesti preko Tomanove planine. Le-ta bo po vnovičnem odprtju glavne ceste potrebna prenove, najverjetneje s pomočjo državnih sredstev, so povedali na gornjegrajski občini. Štefka Sem Če bo šlo vse po načrtih, bo cesta čez Črnivec kmalu odprta za izmenični promet. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE 20 let zagotavljanja transparentnosti poslovnega okolja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vse od ustanovitve leta 2002 do danes predstavlja eden od ključnih subjektov, ki v slovenskem poslovnemu okolju zagotavljajo transparentnost in z objavo podatkov o podjetjih ter njihovem poslovanju skrbi za varnost udeležencev v pravnem prometu. ZAHVALA ZASLUŽNIM POSAMEZNIKOM ZA OPRAVLJENO DELO V počastitev jubileja je AJPES organiziral prireditev, na kateri je direktorica mag. Mojca Kunšek, ki agencijo vodi od leta 2013, predstavila njihov razvoj in napredek v dveh desetletjih ter se zahvalila zaslužnim posameznikom za opravljeno delo. Ob tej priložnosti je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Aleš Cantarutti AJPES podelil jubilejno priznanje GZS za 20 let uspešnega delovanja. OSREDNJI REGISTRSKI ORGAN, PRISOTEN V VSEH REGIJAH AJPES je kot naslednik SDK (Službe družbenega knjigovodstva) in APP (Agencije RS za plačilni promet) v letu 2002 od Statističnega urada RS (SURS) prevzel v upravljanje poslovni register Slovenije (PRS). Postal je osrednji registrski organ, ki je preko izpostav prisoten v vseh statističnih regijah. V 20 letih je vzpostavil dodatnih 11 drugih registrov, pri čemer se PRS povezuje v sistem poslovnih registrov pri evropski komisiji, podatki pa se vključujejo tudi v mrežo interesnega združenja evropskih poslovnih registrov. DELO IZPOSTAVE VELENJE KVALITETNO, PRAVOČASNO IN STROKOVNO V Velenju izpostava AJPES deluje v stavbi NLB in pokriva območje 16 občin, med njimi tudi sedem zgornjesavinjskih občin. Uspešnost izpostave se po besedah vodje Tanje Žnidarko odraža skozi kvalitetno, pravočasno in strokovno delo zaposlenih. V izpostavi izvajajo brezplačne storitve na točki SPOT, kjer nudijo informacije in pomoč pri postopkih registracije samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo. Da delo opravljajo kakovostno, se odraža tudi v zadovoljstvu strank, ki se rade vračajo. V izpostavi Velenje vsako leto pripravijo informacijo o poslovanju poslovnih subjektov za Koroško in SAŠA regijo ter informacijo o poslovanju poslovnih subjektov za posamezne občine. Tudi v letu 2022 beležijo trend rasti novo registriranih podjetnikov (plus 12 odstotkov). Na dan 30. september 2022 je bilo na novo registriranih 655 podjetnikov, izbrisanih pa 433. Franci Kotnik Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 5 Iz občin PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV Prihodnje leto začetek gradnje proti Šentrupertu (SN št. 46 z dne 18. novembra 2022) Že kar nekaj časa sem se pripravljal, da napišem nekaj mojih opažanj, vezanih na dogajanja okrog projekta tretje razvojne osi, prometne hrbtenice, ki bo od slovensko avstrijske meje na severu povezala prometno slabo povezane kraje od Koroške pa vse do Bele Krajine in slovensko hrvaške meje na jugu države. Mednje nedvomno sodi tudi Zgornja Savinjska dolina s svojo hitro razvijajočo industrijo, med katerimi kar nekaj podjetij spada v sam vrh slovenskega gospodarstva, razvijanju turističnega gospodarstva, trgovine, kmetijstva in gozdarstva, obrti in še bi se dalo naštevati. Že pred časom sem na višku zdravstvene krize v dolini uperil nekaj puščic županom v dolini na račun nezainteresiranosti za skupne strateške projekte med katere poleg JZ Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje spada tudi pasivnost pri umeščanju 3. razvojne osi v prostor, predvsem pa njena navezanost na Zgornjo Savinjsko dolino. Da ne bi delal krivice županom, moram povedati, da je bilo na visokih položajih 6 v državi pa tudi na širšem lokalnem področju kar nekaj funkcionarjev in poslancev iz naše doline, ki so zasedali pomembne položaje od parlamentarnega odbora za infrastrukturo do prometnega ministra, nadalje na vrhu Gospodarske zbornice in še kje. Ampak dejstvo je, da je do danes bilo znano, da kakšne 4 km zračne linije od trase štiripasovnice naša dolina nima svoje trase vsaj do upravnega središča Mozirja. Kakšno pa je dejansko stanje, pa me je spodbudil članek v naslovu imenovanega zapisa izpod peresa glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic Francija Kotnika. V njem podrobno opisuje potek trase od Slovenj Gradca do Velenja, kjer gradbeni stroji že brnijo, skozi samo Velenje in nato traso od Velenja do Šentruperta, kjer je v teku tako projektiranje, kot tudi pridobivanje zemljišč in dokumentacije za gradbeno dovoljenje. In sedaj k bistvu nasprotnih dejstev ali bolje rečeno dopolnitvi citiranega zapisa. Avtor med drugim zapiše, Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 da bodo Koroška, Šaleška in tudi Zgornja Savinjska dolina po desetletjih prizadevanj dobile kakovostno prometno povezavo z ostalo Slovenijo. Pod drobnogled sem vzel DARS-ovo projektno dokumentacijo za 3. razvojno os in pri AC priključku Podgora (kjer je sedaj kamnolom) opazil pripombo *navezovalna cesta*. Nekje je tudi bil citiran še »Protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri reševanju cestne problematike Občine Braslovče, ki je povezana z razvojem državne cestne infrastrukture«. Sestavni del tega protokola je tudi Državni prostorski načrt za državno cesto Podgora-Letuš in povezava na severni del tretje razvojne osi, ki ga je pripravil Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. iz Celja. Vlada republike Slovenije pa je ta Državni prostorski načrt potrdila dne 12. 02. 2021. Priloženi so načrti, iz katerih je razvidno, da označena *navezovalna cesta *v DARS-ovih dokumentih poteka Iz občin, Gospodarstvo od priključka na 3. razvojno os Podgorje mimo Rečice ob Paki, kjer preko rondoja prečka regionalno cesto Letuš-Šmartno ob Paki, se vzpne v hrib in preko predora (varianta1 pokriti vkop) obide Letuš in se naveže na regionalno cesto Letuš-Mozirje tik na meji občine Braslovče. Na ta način dobi Letuš sodobno obvoznico, vsa naselja v občini Braslovče, skozi katera poteka regionalna cesta Letuš-Šentrupert, pa so razbremenjena gostega prometa pretežno iz Zgornje Savinjske doline. Iz vseh dostopnih dokumentov je razvidno, da pri usklajevanju trase 3. razvojne osi občine Zgornje Savinjske doline sploh niso sodelovale. To izhaja tudi citiranega članka, saj je avtor zapisal, da so na ministrstvu za infrastrukturo sodelovali le predstavniki občin, kjer poteka tretja razvojna os. Za zaključek lahko tudi ugibamo ali sklepamo, da je občina Braslovče spretno izkoristila aktivnosti svoje Civilne iniciative, ki je povzročila s svojo dejavnostjo vsaj 3-letno zamudo pri gradnji, občina pa uspela doseči od države opisane koncesije. Ampak na koncu koncev se imamo ljudje, ki živimo ob Dreti in Savinji, ravno njim za zahvalit, da so nam pripeljali pred nos 4-pasovnico, pa čeprav moramo prej do braslovške meje in še nekaj metrov čez. Kdaj pa smo zadnjič slišali oglašanje njihove Civilne iniciative? Sramota je, da se navezovalna cesta za Zgornjo Savinjsko dolina na 3. razvojno os konča tik pred Sotesko (glej sliko fotodokumentacija DARS) kot najbolj ozkim grlom, a o tem, če sem prav informiran, ne vedo ne župani, kaj šele njihovi zvesti volivci. Za zaključek še to. Od rondoja pred Sotesko, kjer se konča navezovalna cesta, pa do rondoja pred odcepom proti gorenjskemu klancu, kjer so grbi vseh občin naše doline, je točno 1815 m zračne linije. Ali se bo našel junak v tej dolini, da preseka ta gordijski vozel? Zvonko Anton Zupan Dobrovlje pri Mozirju 15 3331 Nazarje SOLČAVSKA PANORAMSKA CESTA Saniran odsek pri kmetiji Klemenšek Odsek Panoramske ceste v bližini izletniške kmetije Klemenšek je bil že pred časom zaradi plazu saniran. Ker je na odseku ponovno prišlo do plazenja, ki je ogrožalo pilotno steno in posledično cesto, so bila potrebna obsežnejša gradbena dela. SKORAJ DVA TISOČ KUBIKOV KAMNA IN BETONA Gradbeno podjetje Brlec je poskrbelo za odvodnjavanje, globoke drenaže in oporni zid pod cesto, konec oktobra je sledila še asfaltna preplastitev. Za sanacijo odseka, ki jo je financirala Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), so porabili nekaj manj kot dva tisoč kubikov kamna in betona. PANORAMSKA CESTA PRED POSTOPNO MODERNIZACIJO Postopne sanacije bo v okviru investicijskega projekta deležna celotna Panoramska cesta. Za odsek Žibovt–Sv. Duh je predvidena modernizacija makadamskega vozišča. V dokumentaciji so zajete rešitve, ki bodo izboljšale prometno varnost in omogočile lažje srečevanje vozil s turističnimi avtobusi in tovornjaki za prevoz lesa. Z rekonstrukcijo ceste, zaščito brežin, ureditvijo odvodnjavanja vozišča in obstoječih hudourniških strug bo omogočeno lažje, trajnejše in cenejše vzdrževanje ceste. Kot navajajo na DRSI, so predvidene tudi zasaditve obcestne vegetacije in oblikovanje detajlov potrebnih opornih konstrukcij, ki bodo omilile posledice posega v naravo. Barbara Rozoničnik Zaradi plazovitega terena je bila potrebna ponovna sanacija odseka Panoramske ceste pri Klemenšku. (Foto: Barbara Rozoničnik) PRENOVLJENA PRODAJALNA UNIFOREST V CELJU Celovita ponudba za delo v gozdu in urejanje okolice Na lokaciji »stare Gozdne« v Celju je podjetje PAN TIM iz Prebolda prevzelo poslovne prostore, v katerih je kupcem že tradicionalno na voljo širok nabor orodij in strojev za delo v gozdu in urejanje okolice. Priznane blagovne znamke motornih žag, različne vrste kosilnic, osebna varovalna oprema, pribor, potrošni material in rezervni deli, vse to ponuja prodajalna na Lavi 6, ki je doživela temeljito osvežitev z novo notranjo opremo in zunanjo podobo. IZKUŠENA EKIPA PRODAJNIH SVETOVALCEV, SERVISERJEV IN MONTERJEV Odprtja prodajalne so se udeležili številni poslovni partnerji, kupci in sodelavci. Po uvodnem programu z nastopom »hišnega ansambla« partnerskega podjetja Uniforest sta vodja poslovalnice Aleksander Bobovnik in mojster servisa strojev za delo v gozdu in urejanje okolice Alojz Verhovšek prerezala trak. Nato so gostje lahko spoznali večino uvodoma omenjenega prodajnega programa, ki se stalno prilagaja potrebam trga oziroma željam kupcev. Tej ponudi je treba dodati strokovno in izkušeno ekipo prodajnih svetovalcev, serviserjev in monterjev na terenu. NADALJEVANJE 40-LETNE TRADICIJE »Husqvarna ima v Celju že 40 let tradicije. Na tej lokacij smo imeli enega prvih pooblaščenih servisov v Sloveniji. Prostor je praktično neprepoznaven, saj je bilo pred prenovo precej drugače. Sedaj lahko rečem, da imamo v Celju oziroma na Celjskem eno najlepših trgovin oziroma poslovalnic, v kateri ponujamo stroje za tako za domačo kot profesionalno rabo. S prodajalno Uniforest odlično sodelujemo, že od začetka sodelovanja se je izkazala kot zelo profesionalen poslovni partner na eni strani in na drugi vedno pripravljen za napredek,« je ob tej priložnosti povedal predstavnik podjetja Husqvarna Dušan Husel. PR Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 7 Iz občin, Oglasi LOKALNE VOLITVE 2022 Majda Potočnik županja Občine Rečice ob Savinji, Klavdij Strmčnik župan Občine Luče V nedeljo so v Sloveniji potekale lokalne volitve, na katerih so volivci izbirali župane in člane občinskih ter mestnih svetov za mandatno obdobje 2022-2026. V Zgornji Savinjski dolini so 61,5 % volivcev je prišlo na volišča v občini Luče, v občini Ljubno pa le 24,7 %. Naročnik objave: PD Mozirje, V Savinjski gaj 4, 3330 Mozirje bili župani v občinah Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Solčava znani že pred volitvami, saj niso imeli protikandidatov, v občinah Rečica ob Savinji in Luče pa sta bila dr. Majda Potočnik in Klavdij Strmčnik izvoljena v prvem krogu, čeprav sta imela vsak po dva protikandidata in se je napovedoval drugi krog. VOLILNA UDELEŽBA Volilna udeležba na nivoju države je bila 47,5-odstotna, v zgornjesavinjskih občinah pa zelo različna. V Lučah je prišlo na volišča 61,5 odstotka volivcev, v Solčavi 59,7 odstotka, na Rečici ob Savinji 54,6 odstotka, v Nazarjah 41,7 odstotka, v Mozirju 37,6 odstotka, v Gornjem Gradu 30,4 odstotka, na Ljubnem pa le 24,7 odstotka. OBČINA GORNJI GRAD V občini Gornji Grad bo z županovanjem nadaljeval Anton Špeh, v 11-članski občinski svet pa so bili izvoljeni: Tadej Černevšek, Toni Drobež, Milan Suhoveršnik, Gregor Golob in Ana Kaker (vsi 8 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 SDS), Marko Bezovšek, Matic Šinkovec in Urška Kočnar (vsi NSi), Jože Tevž (SLS), Peter Letonja (Desus) in David Stenšak (neodvisni). OBČINA LJUBNO V občini Ljubno ostaja župan Franjo Naraločnik, enajst svetniških mest pa bodo v novem mandatu zasedali: David Kramer, Rok Prušnik, Jože Orešnik, Klemen Juhart in Miroslav Ermenc (vsi NSi), Jože Slatinšek in Janko Podkrižnik (oba SDS) Ditka Plesnik (Gibanje Svoboda), Paul Orešnik (SD), Jure Dobovičnik (Desus) in Franc Fricelj (neodvisni). OBČINA LUČE V Lučah so se za funkcijo župana potegovali trije nestrankarski kandidati. Klavdij Strmčnik, ki ga je predlagal dosedanji župan Ciril Rosc s skupino volivcev, je že v prvem krogu dobil prepričljivo večino glasov, 61,6 odstotka. Za Jožeta Vavdija je glasovalo 23,4 odstotka volivcev, Matjaž Breznik pa je prejel 15 odstotkov glasov. V 11-članskem občinskem svetu bo sedelo osem svetnikov stranke SDS: Marko Zamernik, Alojz Hudobreznik, Marjeta Robnik, Andrej Funtek, Jože Podbregar, Marko Kladnik, Jožica Germelj in Jernej Moličnik ter trije nestrankarski svetniki: Janez Kosmač, Janez Robnik in Boštjan Pahovnik. OBČINA MOZIRJE V občini Mozirje bo tudi prihodnja štiri leta župan Ivan Suhoveršnik. Občina Mozirje je v Zgornji Savinjski dolini edina dovolj velika, da na volitvah tekmujejo liste s svojimi kandidati. Tokrat je največ mandatov – štiri – osvojila Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja, njeni svetniki pa bodo: Peter Goltnik, Urška Car, Borut Repše in Alenka Skok. Stranki SDS in SLS sta s svojima listama osvojili po 3 sedeže v občinskem svetu. Stranko SDS bodo zastopali Jožef Jelen, Nada Brinovšek in Janez Pirnat, stranko SLS pa Marko Presečnik, Roman Čretnik in Boštjan Goličnik. Stranka NSi je osvojila dva mandata, svetnika bosta Alenka Brezovnik in Damjan Kocjanc. Gibanje Svoboda je dobilo eno svetniško mesto, ki ga bo zasedel Miha Brodnik. OBČINA NAZARJE Matej Pečovnik bo kot župan še naprej vodil Občino Nazarje, za člane občinskega sveta pa so bili izvoljeni: Sebastjan Žvipelj in Blaž Vodončnik (oba NSi) ter Rok Tkavc, Vanja Hofbauer, Helena Šosterič, Nina Kos Čeplak, Jože Praznik, Andreja Zupan, Mojca Žlebnik, Boža Jelšnik in Tanja Purnat (neodvisni). OBČINA REČICA OB SAVINJI V občini Rečica ob Savinji je med tremi kandidati za županski sedež v prvem krogu zmagala dr. Majda Potočnik, ki jo je predlagala stranka NSi, s 55,7 odstotka glasov, Jože Lenko, ki ga je predlagala stranka SDS, je prejel 35,5 odstotka glasov, nestrankarski kandidat Branko Hriberšek pa je dobil 8,8 odstotka oddanih glasov. Devetčlanski občinski svet bodo v novem mandatu tvorili: Ana Prislan in Polonca Kolenc Ozimic (obe SLS), Peter Kolenc (SDS), Mojca Eremita, ki jo je predlagala Vesna – zelena stranka, in nestrankarski kandidati Karmen Rovšnik, Franc Bastl, Ivan Kramer, Barbara Žlebnik in Blaž Bitenc. OBČINA SOLČAVA Županja Katarina Prelesnik ostaja na krmilu Občine Solčava, svetniki v mandatnem obdobju 2022-2026 pa bodo Klemen Matk (NSi), Danilo Stakne (Desus) in nestrankarski kandidati Katja Klemenšek Preprotnik, Franc Ošep, Emil Kočnar, Marko Logar in Branka Anželak. Franci Kotnik Iz občin LJUBNO OB SAVINJI Nadomestno nogometno igrišče bo urejeno še letos Konec oktobra so na terenu, kjer bodo postavili nadomestno nogometno igrišče z umetno travo, simbolno zasadili prvo lopato. Župan Franjo Naraločnik in predsednik Nogometnega kluba Ljubno ob Savinji Lenart Solar sta v družbi nogometnega podmladka ob označenih mejah manjšega igrišča potrdila dogovor o gradnji. Igrišče v Zaljubnici bo namenjeno mlajšim generacijam ter tudi članom za treninge v času prenove travnatega igrišča na Forštu. DOBAVITELJ TRAVE IZBRAN V primeru lepega vremena bodo igrišče uredili še letos. Pridobivajo mnenja za gradbeno dovoljenje, izbrali pa so tudi dobavitelja umetne trave. Izbrati morajo še izvajalca zemeljskih del, ki bo pripravil teren za igrišče, je povedal župan Franjo Naraločnik. ZAČETEK DEL NA FORŠTU ŠE LETOS Računajo, da bodo pripravljalna dela na travnatem igrišču na Forštu začeli takoj, ko bo zaključen jesenski del tekmovanj. Začeli bodo s podiranjem mrež in ograj, ki bodo moteče pri izravnalnih delih. Koliko del bodo opravili v jesenskem času, je v veliki meri odvisno od vremena. Z izgradnjo novega igrišča bodo nato nadaljevali v spomladanskem času. Štefka Sem Ob ugodnih vremenskih razmerah za ureditev igrišča bodo treningi na umetni travi mogoči že letos. (Foto: Radenko Tešanovič) OBČINA SOLČAVA S sanacijo plazu ob poti »Ta puklasta« stanovanjska hiša ni več ogrožena V Občini Solčava so zaključili projekt sanacije plazu in zaščite brežine pred padajočim kamenjem ob poti »Ta puklasta« nad stanovanjsko hišo pri Štanclnu. Na dostopni poti z zahodne strani do cerkve Marije Snežne se je ob deževju julija 2021 v dolžini sedmih metrov udrl podporni zid in zgrmel po pobočju do stanovanjske hiše. SPLAZELI MATERIAL OGROZIL STANOVANJSKO HIŠO Padajoče kamenje se je prikotalilo S sanacijo plazu je zagotovljena varnost in zavarovano premoženje občanov, hkrati pa je ponovno odprta pešpot do farne cerkve Marije Snežne. (Foto: Barbara Rozoničnik) vse do hiše v vznožju vzpetine na desnem pobočju reke Savinje in nad državno cesto Solčava - sestre Logar. Hišo so sprva zaščitili z armaturnimi mrežami in leseno konstrukcijo, Občina Solčava pa je na podlagi vloge za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče od Ministrstva za okolje in prostor prejela sredstva v višini dobrih 69 tisoč evrov. ZAŠČITA BREŽINE IN LOVILNA OGRAJA V okviru projekta je bilo potrebno pregledati pobočje nad potjo ter izvesti geološke raziskave. Izvajalec sanacijskih del, podjetje Balvan iz Tržiča, je izdelal podporo poti v dolžini 12 metrov iz vgrajenih kovinskih pilotov. Z globoko sidranim žičnim pletivom površine 50 kvadratnih metrov so zaščitili brežino ter postavili podajno lovilno ograjo v dolžini 30 metrov višine 3 do 4 metre. Vrednost gradbenih del, s katerimi so zagotovili večjo varnost in zavarovali premoženje občanov, je znašala 90 tisoč evrov, ponovno pa je odprta tudi pešpot do farne cerkve. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 9 Iz občin, Organizacije OBČINA NAZARJE Dela na novem krožišču skoraj zaključena V Nazarjah je izvajalec Tegar na cesti proti Gornjemu Gradu pri osnovni šoli zaključil z večino del pri gradnji novega krožišča. Izdelani so pločniki in okolica krožišča, v teku je asfaltiranje cestišča, izvedena pa so tudi vsa večja spremljajoča gradbena dela. V sklopu izgradnje krožišča so uredili tudi lokalni vodovod in magistralni vod, s čimer so zagotovili, da ponovno kopanje pri obnovi vodovoda Letošč ne bo potrebno. Naknadno bodo izvedena še zaključna dela v ulicah, javna razsvetljava v krožišču in ostali detajli. Notranjost krožišča bo zaenkrat zaključena s položitvijo kamnov, spomladi pa jo bodo dokončno uredili. Trenutno obstajata dve idejni zasnovi, ki jih je izdelala projektantka za hortikulturni design iz podjetja PUP Velenje. Obe različici vsebujeta lokalno simboliko krajevnih skupnosti in osnovne ter glasbene šole. Nastasja Kotnik Promet skozi novo krožišče v Nazarjah že poteka. (Foto: Nastasja Kotnik) SPOMINSKA SLOVESNOST NA POBREŽJAH Zavezniški letalci pripomogli k zmagi nad okupatorjem Pri vzletišču na Pobrežjah je prvo nedeljo v novembru potekala slovesnost v spomin na reševanje posadke britanskega letala halifax, ki je 6. novembra 1944 zasilno pristalo na tej lokaciji. Udeležence slovesnosti sta nagovorila tajnik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Peter Podgoršek in podžupan Občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. ZGODBA S SREČNIM KONCEM »6. novembra 1944, malo pred tretjo uro popoldan, je priletel nad Zgornjo Savinjsko dolino štirimotorni težki bombnik halifax 148. eskadrilje RAF in pričel s padali spuščati pomoč. Letalo je zaradi okvare začelo izgubljati višino in pristalo na Pobrežjah – v bližini današnjega vzletišča. Posadka sedmih letalcev je bila nepoškodovana in se je s pomočjo partizanov preko Bele Krajine in Hrvaške vrnila nazaj v bazo v Italiji,« je zgodovinske dogodke orisal Peter Podgoršek in Tajnik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Peter Podgoršek je opisal dogodke na Pobrežjah pred 78 leti. (Foto: Marija Šukalo) 10 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 dodal, da želijo s to slovesnostjo ohraniti spomin na zavezniške letalce, partizane in domačine, ki so v težkih razmerah narodnoosvobodilne vojne s svojim požrtvovalnim delom, borbo, transportom in zračnimi operacijami pripomogli k zmagi nad okupatorjem. SPOŠTOVATI VREDNOTE, ZA KATERE SO SE BORILI NAŠI PREDNIKI Ivan Kramer je med drugim dejal, da ljudje obiskujemo grobove najdražjih ne samo iz spoštovanja, temveč tudi zato, da živijo v našem spominu, da nam pomagajo živeti. »Danes si moramo še bolj kot v bližnji preteklosti prizadevati za vrednote, kot so enakopravnost, humanost, svoboda, sodelovanje, solidarnost. Za njih so se borili naši predniki in danes bi nas morale povezovati, nikakor pa ne razdvajati,« je poudaril Kramer. SKUPNA ORGANIZACIJA BORCEV, LETALCEV IN OBČINE Dogodek so organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, krajevna organizacija Rečica ob Savinji, Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline in Občina Rečica ob Savinji. Kulturni program so oblikovali recitatorji, instrumentalisti in pevci rečiške osnovne šole s svojimi mentorji ter članice ženskega pevskega zbora iz Bočne. Marija Šukalo Organizacije RED ZA ZASLUGE SLOVENSKEMU GORNIŠKEMU KLUBU SKALA Izjemen prispevek k poznavanju in spoštovanju slovenskih gora Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 9. novembra na slovesnosti v predsedniški palači Slovenskemu gorniškemu klubu Skala podelil red za zasluge. Odlikovanje za izjemen prispevek k poznavanju in spoštovanju slovenskih gora je v imenu kluba prevzel predsednik Anton Žunter. PLANINSKO-ŠPORTNA IN KULTURNO-VZGOJNA ORGANIZACIJA Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov je planinsko-športna in kulturno-vzgojna organizacija. V Skali so se in se še vedno povezujejo ljudje različnih družbenih slojev, poklicev, starosti in političnih, verskih ter svetovnih nazorov. Delovanje skalašev na Slovenskem se je začelo z ustanovitvijo Turistovskega kluba Skala 2. februarja 1921 v Ljubljani. To je bil čas po prvi svetovni vojni, ki je spremenila meje in oblikovala nove države. Slovensko planinsko društvo je dobilo v oskrbo propadajoče planinske koče in zapuščene poti, planince pa so čakala leta obnove. NESOGLASJA S SLOVENSKIM PLANINSKIM DRUŠTVOM PRESEŽENA V alpskem svetu so zlasti mladi želeli drugačno doživljanje gora, stran od uhojenih poti, čez divjo skalo in v vsakem letnem času. Iz teh hotenj je nastala Skala. V dveh desetletjih do druge svetovne vojne so skalaši preplezali številne prvenstvene smeri pri nas, pa tudi drugje v Alpah, izdajali so knjige, pisali prispevke v planinske in druge revije ter posneli prvi slovenski celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga. Vzgajali so mlade v alpinizmu, jih učili smučanja, fotografije in pozitivnega odnosa do narave. S Skalo smo se Slovenci pridružili naprednemu evropskemu delovanju v gorah. Začetna nesoglasja med Skalo in Slovenskim planinskim društvom so bila sčasoma presežena. USTANOVITEV ZVEZE GORNIŠKIH KLUBOV Ob italijanski zasedbi Ljubljane v drugi svetovni vojni naj bi se Skala pridružila italijanskemu alpinističnemu klubu. Skalaši so na to zahtevo odgovorili z izstopom iz kluba in ga razpustili. Do nastanka samostojne Slovenije so delovali kot posamezniki, brez formalne organizacije, leta 1995 pa je gorniški klub začel znova delovati in se leta 1997 z več drugimi novonastalimi klubi po Sloveniji povezal v Slovenski gorniški klub Skala – zvezo gorniških klubov. SLOVENSKO GORNIŠKO IZROČILO IN DOMOLJUBNA ZAVEST Slovensko gorniško izročilo in domoljubna zavest sta se v vrednotah in tradiciji Skale ohranila do danes. Za izjemno delo in prispevek k spoštovanju in poznavanju gora se je Republika Slovenija Gorniškemu klubu Skala – zvezi gorniških klubov zahvalila z redom za zasluge. Barbara Rozoničnik Anton Žunter (levo) je v imenu Slovenskega gorniškega kluba Skala iz roke predsednika republike Boruta Pahorja prevzel red za zasluge. (Foto: arhiv kluba) 5. BRALNA ZNAČKA VRBA 56 uporabnikov VDC Saša se je razveselilo priznanj Osrednja knjižnica Mozirje in Varstveno delovni center (VDC) Saša sta organizirala 5. Bralno značko Vrba, bralno-spodbujevalni projekt za uporabnike VDC Saša. Zadnji četrtek v oktobru so projekt zaključili s podelitvijo priznanj 56 sodelujočim uporabnikom iz vseh treh območnih enot VDC. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar Primož Zvir s spremljajočim glasbenim programom. MOZIRJU STA SE PRIDRUŽILA VELENJE IN ŽALEC V uvodnem nagovoru je Tatjana Angioi, ki skupaj s sodelavko Mašo Juvan v Knjižnici Mozirje skrbi za organizacijo in izvajanje bralne značke Vrba, izpostavila, da so letos v projektu, na pobudo direktorice VDC Saša Darje Fišer, prvič sodelovale vse tri enote VDC Saša, s čimer se je število sodelujočih opazno dvignilo. Ekipi stalnih bralcev območne enote Savinja Mozirje in bivalne enote Sončnica Mozirje sta se pridružili območni enoti Maxi Žalec in Ježek Velenje. Letošnja značka je bila posebna tudi zato, ker je potekala v okviru operacije Čebela BERE med. KNJIGE Z EKOLOŠKO TEMATIKO Rdeča nit bralne značke, ki sta jo knjižničarki skozi štiri srečanja izvedli v prostorih knjižnice, je bila ekologija. Sodelujoči uporabniki so se poleg tega pobližje seznanili s svetom čebel in na enem izmed srečanj obiskali tudi muzejsko zbirko Mozirje in Mozirjani. Uporabniki so skupaj z mentorji iz VDC več mesecev prebirali knjige iz bralnih paketov, ki so jih zanje pripravili v knjižnici, nakar so na temo vsebine knjig ustvarili likovne izdelke, ki so na ogled v preddverju mozirske knjižnice. PONOSNI PREJEMNIKI PRIZNANJ Pred podelitvijo priznanj je zbrane v dvorani razveselil Mihael Hafner iz mozirske bivalne enote, ki je prebral svojo avtorsko pesem o domačem kraju Mozirju. Vsi udeleženci so na prireditvi poleg priznanj prejeli tudi knjižno nagrado in še nekaj dodatnih pozornosti. Roman Mežnar Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 11 Ljudje in dogodki 97 LET ANGELE ENCI IZ ZGORNJEGA DOLA Najstarejši občanki Gornjega Gradu čestital tudi župan V občini Gornji Grad je najstarejša občanka Angela Enci iz Zgornjega Dola. Oktobra je praznovala 97. rojstni dan. Poleg predstavnikov gornjegrajskega društva upokojencev, ki jo obiščejo vsako leto, jo je tokrat z obiskom presenetil župan Anton Špeh. Angela je bila obiska zelo vesela in je z županom živahno poklepetala. sta stala stara hiša in hlev, podarila. Po dedovanju se je Jože poročil z Angelo in začela sta si ustvarjati svoj dom. Prenovila sta hišo, kasneje tudi hlev. V zakonu sta se jima rodila sin Jože, ki s svojo družino živi pri Matevžavci, in hčerka Antonija, ki se je poročila v Šmiklavž. TRDO DELO VSE DO STAROSTI Angela je doma skrbela za otroke in hodila v »taverh«, pomagala je pri kmečkih opravilih na več okoliških kmetijah. Žela je žito, plela, pobirala krompir, sadje in še kaj. Pri sosedih Tratnikih, kjer so imeli drevesnico, je sadila smreke in delala šope. Rada je hodila v domačo cerkev, sedaj pa je že nekaj let največ doma, odkar težko hodi. Pred 14 leti jim je pogorel hlev in čeprav je pri hiši že gospodaril sin Jože, jo je nesreča zelo prizadela. Z voljo in pridnimi rokami so postavili nov hlev. Za Angelo je doma lepo poskrbljeno, vedno pa je vesela, če jo kdo obišče. LJUBEZEN, KI JO JE DELILA, JI VRAČAJO VNUKI IN PRAVNUKI Angela je bila tudi tipična babica. Rada je čuvala vnuke, ko so bili starši obremenjeni z drugim delom. Za domače je v dolgih zimskih večerih pletla od nogavic in puloverjev do kap in šalov. Sedaj so tista leta le še lep spomin, vnuki in pravnuki pa še vedno radi pridejo in ji delajo družbo. Ob rojstnem dnevu jo je še posebej razveselil obisk župana. Šopek cvetja, ki ji ga je prinesel, je medtem že ovenel, spomin na prijetno druženje pa ostaja. Štefka Sem REČICA OB SAVINJI Zahvala starejšim za njihov doprinos k napredku in razvoju občine Najstarejša občanka Občine Gornji Grad Angela Enci z županom Antonom Špehom (foto: arhiv Občine Gornji Grad) ZDRAVIL NE POZNA, STAROSTNE TEGOBE PA SO NEIZOGIBNE Matevžavčeva Angela se za svoja leta odlično drži. Ne pozna zdravil, saj ji zdravje dobro služi, le težave, ki jih s sabo prinesejo leta, ji niso tuje. Domači povedo, da se lažje spomni dogodkov izpred davnih let, kot kaj je bilo včeraj za kosilo. Covidu-19 se je doslej uspešno izmikala, čeprav so bili doma nekateri bolni. Vsak dan rada gre na sprehod okrog hiše, čeprav zadnja leta malo težje hodi, rada se druži z domačimi, zlasti s tremi vnuki in šestimi pravnuki. V domači hiši ima svoje prostore v pritličju. IZ PODEDOVANE DOMAČIJE NAREDILA DOM Davnega leta 1948 se je Angela poročila z Jožetom, ki je bil doma pri Ramšaku v Mačkinem Kotu. Angela je takrat že služila na Encnovem. Ker je Jože na delo na Menino, kjer je delal kot olcar, hodil mimo Matevžavčeve domačije, kjer je takrat sama živela starejša ženica, ji je med potjo večkrat kaj pomagal. Gospodarica mu je bila za pomoč tako hvaležna, da mu je domačijo, na kateri 12 Na povabilo Občine Rečica ob Savinji se je prejšnjo nedeljo v prostorih tamkajšnje osnovne šole zbralo precejšnje število občank in občanov, starejših od 70 let. S tradicionalnim sprejemom za starejše, ki ga je zadnji dve leti preprečila epidemija, se želijo v občini zahvaliti starejšim za doprinos k napredku in razvoju občine ter jim omogočiti sproščeno srečanje. Za pesem in razvedrilo so poskrbeli učenci Osnovne šole Rečica ob Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Savinji, zbrane pa sta nagovorila ravnatelj šole Peter Podgoršek in županja Ana Rebernik. Oba sta starejšim izrazila prisrčno dobrodošlico in jim zaželela veliko zdravja ter prijetno počutje. Županja je najstarejšima udeležencema med ženskami in moškimi, 100-letni Zofiji Komar iz Poljan in 92-letnemu Alojzu Jeraju s Pobrežij, podarila šopek v spomin na tokratno druženje. Urška Selišnik Zbrane na srečanju sta nagovorila ravnatelj osnovne šole Peter Podgoršek in županja Ana Rebernik. (Foto: Urška Selišnik) Zgodovina in narodopisje Angelos Baš o plavljenju lesa po Savinji (3) PETER WEISS Dr. Angelos Baš (1926–2008), etnolog, ki je največ napisal o savinjskem splavarstvu in splavarjih, je leta 1977 v reviji Slovenski etnograf objavil tudi razpravo o plavljenju po Savinji. S tem opravilom so naši predniki do prvih let po drugi svetovni vojni spravljali hlode do vodnih žag, kjer so jih razrezali in tako omogočili transport žaganih in tesanih izdelkov po Savinji, Savi in Donavi vse do Beograda in še dalj. – Mednaslovi in pripombe so urednikovi. Ustna pričevanja so Angelosu Bašu prispevali: v Solčavi Peter Podbrežnik, roj. 1904; v Lučah Leopold Supin, roj. 1913; v Savini Franc Bačun, roj. 1893; Martin Jakop, roj. 1909; na Ljubnem Jože Brunet, roj. 1910; v Juvanju Slavko Štiglic, roj. 1911; v Varpolju Matija Rakun, roj. 1913; v Spodnji Rečici Viktor Kolenc, roj. 1908; na Rečici Alojz Jeraj, roj. 1908; v Mozirju Štefan Marolt, roj. 1912. ZAKAJ PLAVLJENJE HLODOV Na vprašanje, zakaj se je na tem ozemlju les plavil do let po drugi svetovni vojski, ne pa kako drugače spravljal do žag, je odgovor takle. Tu se je plavljenje tako dolgo ohranilo zaradi danih prometnih razmer. »Iz Savinjskih Alp je (bilo) težko drugače spraviti les ko po rečni strugi.« Leta 1894 so naredili cesto iz Luč v Solčavo, v Logarsko dolino pa so jo podaljšali leta 1922. Cesta z Ljubnega v Luče je nastala leta 1900. Od prehoda 19. v 20. stoletje je bilo torej v načelu mogoče prevažati les z območja Solčave tudi s konji, toda plavljenje je bilo po sodbi ohranjenega ustnega izročila trikrat cenejše. Vrh tega je bilo to ozemlje premalo naseljeno, da bi imelo zadostno število konjev za prevoz tolikšnih množin lesa, kakor so jih tedaj v teh krajih izvažali. Par konjev bi lahko napravil eno vožnjo, »furo«, ali prepeljal po 3 do 4 kubike lesa na dan; to pa je bilo premalo. – Po drugi svetovni vojski je bilo konec zasebne lesne trgovine v pomembnejšem obsegu, medtem ko je za načrtno gozdno gospodarstvo v državnem sektorju plavljenje kaj kmalu postalo preveč negotovo in se je zato opustilo. Na izboljšanih cestah ga je nadomestil prevoz lesa s tovornjaki. PLAVCI Plavci, »plavcerji«, so bili večinoma gozdni delavci, ki so se v času plavljenja ukvarjali s tem delom, medtem ko so sicer opravljali gozdno delo. Nekateri plavci so bili tudi splavarji, nekateri so bili kočarji, ki niso imeli v tistem času pomembnejšega dela, nekateri pa so bili kmečki sinovi, ki niso prevzeli posestva in so se včasih lahko lotevali tudi drugih opravil. Največ plavcev je najemala graščina v Nazarjah. Lesni trgovci, ki so plavili les, so se za plavljenje povezali (»več se jih je vzelo skupaj«) in najeli mojstra, »plavmajstra« ali »forarbajterja«, da je vodil plav in v zvezi s tem najel tudi plavce. Za graščino so plavce najemali – Na splošno so plavci končali ljudsko šolo, posamezni med njimi pa so bili brez te izobrazbe. Skorajda vsi so znali plavati, le redki ne (zlasti kmečki, s hribov). KDAJ SO PLAVILI Plaviti so začeli marca, ko se je talil sneg (»voda potuje«). Najprej se je plavil graščinski les, šele nato so lahko prišli na vrsto drugi lastniki lesa. Največ so plavili maja. Junija je začela voda usihati in ni bila primerna za plavljenje, bila je prenizka in »mrtva« (voda je »živa«, če je hladna, če pa je topla, je brez moči). Tedaj so plavili les le tisti, ki dotlej niso prišli na vrsto. Plavili so tudi jeseni, ko je prišlo deževje; zadnjič so plavili novembra. Plavci (s cepini) na bregu Savinje (iz knjige Antona Melika Slovenski alpski svet iz leta 1954) gozdarji, »forštnarji«, ali logarji. Kadar pa so lesni trgovci plavili vsak zase, so sami najemali plavce. Nekateri dečki, pa tudi nekateri kmečki fantje so se sami ponujali za plavce, da bi tako kaj zaslužili. Na Ljubnem in v Lučah je bil po en »plavmajster«, v Solčavi jih je bilo več. Plavci so lahko pri delu postopoma napredovali. Najvišja stopnja pri napredovanju je bilo mesto »plavmajstra« ali »forarbajterja«. Začeli so kot zadnjeki, nato so lahko postali poštarji in še pozneje zalágavci. O njihovem različnem delu bo posebej beseda; razlike med navedenimi stopnjami so se izražale v razlikah pri plačilu. Plavci so začeli plaviti s 14, 15 leti, torej ko so nehali hoditi v šolo. Plavili so, »dokler so mogli«, se pravi vsaj do svojega 60. leta, marsikdaj pa še dalj. KOLIKO HLODOV SE JE PLAVILO Velika plav je obsegala okoli 10.000 platanic (hlodov, dolgih 4 metre) in več, srednja plav okoli 5000 platanic, majhna plav okoli 2000 platanic in manj, do 500 platanic (v povprečju: 5 platanic = 1 kubik lesa). V slednjih primerih je šlo za posamezne plavi, ki so bile sorazmerno dražje kot skupne in ki so bile v navadi le pri majhnih količinah lesa in na kratke razdalje. IN KOLIKO PLAVCEV JE BILO POTREBNIH Od količine lesa in stanja vode je bilo odvisno, koliko plavcev je sodelovalo pri plavi. Za plav, ki je obsegala okoli 10.000 platanic, so potrebovali na posameznem območju (solčavskem, lučkem, ljubenskem) vsaj okoli 40 plavcev. Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 13 Organizacije, Za razvedrilo OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Za tradicionalni slovenski zajtrk med iz šolskega čebelnjaka V petek, 18. novembra, smo praznovali dan slovenske hrane, šole in vrtci po Sloveniji pa so dvanajstič izvedli projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Osnovno šolo Nazarje so ta dan obiskali državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič, župan Občine Nazarje Matej Pečovnik in župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. ŠOLSKI MED ZA VSE UČENCE Goste je sprejela ravnateljica Vesna Lešnik in jih popeljala na ogled učilnic in razstav, ki so jih učenci pripravili ob Ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik je na zajtrku gostila (z leve) državnega sekretarja dr. Darija Krajčiča in župana Franja Naraločnika ter Mateja Pečovnika. (Foto: Nastasja Kotnik) 14 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 dnevu slovenske hrane. Sledil je sprehod do šolskega čebelnjaka, kjer sta jim učenca, ki obiskujeta čebelarski krožek, predstavila čebelnjak in delo v krožku. Ravnateljica je povedala, da so letos prvič pri tradicionalnem slovenskem zajtrku postregli izključno svoj »šolski« med, torej tisti, ki so ga pridelale čebele v šolskem čebelnjaku. Po ogledu so bili gostje v šolski jedilnici deležni dobrot, ki spadajo k slovenskemu zajtrku: kruh, med, maslo, mleko in jabolka. POMEN LOKALNE HRANE Slogan letošnje izvedbe slovenskega zajtrka je bil »Zajtrk z mlekom – super dan!«. Osnovne šole, vrtce in zavode za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami je ministrstvo že pred poletnimi počitnicami spodbudilo, naj pripravijo več dogodkov, doživetje zajtrka pa nadgradijo z izobraževanji o pomenu lokalne hrane in zdravega načina prehranjevanja. Namen projekta je tudi, da bi lokalno pridelana živila uživali tekom celega leta. Nastasja Kotnik Organizacije, Ljudje in dogodki EKSKURZIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA REČICA OB SAVINJI Od kulturnih in naravnih znamenitosti do pokušine kulinaričnih dobrot Turistično društvo Rečica ob Savinji se že vrsto let v jesenskem času poda na ekskurzijo, na kateri udeleženci spoznavajo dobre prakse. Letos so se sredi oktobra odpravili v Goriška Brda. Slednja skrivajo veliko turističnih in naravnih znamenitosti, ki so vredne ogleda. OGLED GROBNICE ZADNJIH FRANCOSKIH KRALJEV Po nekaj urni vožnji so izletniki prispeli v frančiškanski samostan Kostanjevica, kjer so si ogledali grobnico zadnjih francoskih kraljev Burbonov, bogato samostansko knjižnico in vrtove z vrtnicami burbonkami. Uživali so tudi v pogledu na italijansko Gorico in slovensko Novo Gorico. VREME NI DOPUŠČALO RAZGLEDA Po malici v Solkanu so se podali do 24 metrov visokega razglednega stolpa na Gonjačah in se nanj tudi povzpeli po nekaj manj kot 150 stopnicah. Z vrha je ob sočnem vremenu mogoče videti tako Alpe kot Dolomite, Furlansko nižino in Tržaški zaliv. A tokrat oblaki tega niso dopuščali. Vidna je bila le vasica Šmartno, skozi katero so se pozneje tudi sprehodili. Vas velja za kulturni spomenik in se nahaja v geografskem središču Goriških Brd. POKUŠINA VINA Kakšna vina pridelujejo v tem delu Slovenije, so Rečičani preizkusili v eni od številnih vinskih kleti ter se podkrepili z domačimi kulinaričnimi dobrotami. Ob povratku domov so se ustavili na turistični kmetiji v Vipavski dolini, kjer so poskusili njihove hišne specialitete in spoznali, s čim se ukvarjajo. Tekst in foto: Marija Šukalo Med obiskom Goriških Brd so Rečičani poskusili vina in domače kulinarične dobrote v eni izmed številnih vinskih kleti. PREDAVANJE ANTONA KOMARJA NA REČICI OB SAVINJI Obiskal bi svetovno razstavo Expo, a ni dobil vstopnice Kulturno društvo Rečica ob Savinji je v goste povabilo potopisca Antona Komarja. V Medgen borzi je le-ta v sredo, 9. novembra, predstavil svoje popotovanje po Kitajski in knjigo Kitajska preseneča, ki je izšla pred osmimi leti. UČIL SE JE PISMENK IN OBISKOVAL PREDAVANJA V knjigi so, poleg fotografij in razmišljanj, zbrani statistični podatki o gospodarstvu in prebivalcih ter zgodovinski oris. Omenjeno državo je Komar Potopisec Anton Komar je na predavanju predstavil svojo knjigo Kitajska preseneča, ki je izšla pred osmimi leti. (Foto: Marija Šukalo) raziskoval že slabo desetletje preden jo je obiskal. Zbiral je gradivo, obiskoval različna predavanja in se učil pismenk. Na Kitajsko se je odpravil z namenom obiskati svetovno razstavo Expo, ki je bila tedaj v Šanghaju. Žal se mu želja ni uresničila. Tako je dogajanje ob otvoritvi spremljal le preko televizijskih ekranov v hotelu, ker ni bilo moč dobiti vstopnic. Kljub temu je spoznal različne »odtenke« te dežele - od prenatrpanih mest do redko poseljenega podeželja. V SPOMINU MU JE NAJBOLJ OSTAL CENTER KITAJSKE MEDICINE Na tritedenskem potovanju z eno od turističnih agencij si je ogledal tudi nekatere znamenitosti sedmih Unesco mest. Raziskoval je kraške jame in se vozil po reki Li. Spoznaval je pagode in svetišča, različne vrtove. Užival je v akrobacijah učencev kung-fu akademije, preizkusil vožnjo z metrojem in se postopoma navajal na drugačen režim v hotelih. Najbolj pa mu je ostal v spominu center kitajske medicine, kjer se je lahko sproščal ob različnih metodah. Marija Šukalo Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 15 Ljudje in dogodki EKOLOŠKA KMETIJA KUGOVNIK Aromatično prebujenje čutov v nasadih sivke Danes je naš tempo življenja prehiter, zato se je večkrat potrebno zavestno umiriti, zadihati in sprostiti. S tem namenom sta Ana Kugovnik z Ekološke kmetije Kugovnik in Katarina Meža, ustvarjalka z imenom Dekle v cvetju v Lazah pri Velenju organizirali dogodek z naslovom Dotik sivke. Potekal je v idiličnem naravnem ambientu, v hribo- aktivnosti, ki so sestavljene iz več povabil, s katerimi prebudimo svoje čute. Udeleženci so se med obredom povezali z naravo, umirili in ga zaključili s čajanko. Prakso joge je vodila certificirana učiteljica hatha joge Ivana Pranjić iz Velenja. Osrednja tema je bila odpiranje srčnega centra in čutil. Udeleženci so lahko z gibi in pra- portretno fotografiranje v nasadu sivke s fotografoma Suzano in Ivanom, ki ustvarjata pod imenom Si fotogra- glasbenim večerom pod kozolcem. Nastopila sta Urban in Katarina, brat in sestra, ki ju veselje do glasbe spremlja Katarina Meža (desno) in Ana Kugovnik sta z dogodkom Dotik sivke udeležencem pričarali edinstveno doživetje. Večerno druženje pod kozolcem sta z akustičnimi priredbami pesmi popestrila Urban in Katarina. vitih nasadih prave sivke Ekološke kmetije Kugovnik in je udeležencem pričaral edinstveno, aromatično doživetje. S SRPI POŽELI SIVKO IN IZDELALI DIŠEČE ŠOPKE Na dogodku se je odvijal pester program. V okviru delavnice Sivkina zgodba in izdelava šopkov so se udeleženci sprehodili po nasadu prave sivke, se seznanili z zgodbo domačije, pridelavo eteričnega olja in hidrolata prave sivke na kmetiji Kugovnik ter njuno vsestransko paleto uporabe. S srpi so ročno, kot nekoč, poželi sivko, iz katere so kasneje izdelali svoje dišeče šopke in butarice. Šopke so popestrili z barvitimi rožami s cvetlične njive, ki jih skupaj z babico vzgaja Dekle v cvetju. SIVKINA KOPEL Z MAJO IN JOGA Z IVANO Udeleženci so svet čutil spoznali skozi sivkino kopel, na katero jih je popeljala Maja Žerovnik iz gornjegrajske zeliščarne. Pri sivkini kopeli gre za senzorične 16 vilnim dihanjem začutili občutek prečiščenosti in svobode, razgled, uporaba eteričnega olja in hidrolata prave sivke pa sta ponujala okolje za popolno sprostitev. Med dogodkom je potekalo fija. Vsak, ki je želel, je lahko z njima ustvaril spominek na doživetje v nasadu sivke. Skozi celoten dan je potekala degustacija domačih izdelkov kmetije Kugovnik in razstava cvetličnih kreacij Dekleta v cvetju, bralni kotiček pa je ponujal raznoliko čtivo za vse, ki so si zaželeli ukrasti trenutek miru ob branju. V UPANJU DA ODMIK V NARAVO POSTANE TRADICIJA Dogodek se je zaključil z že od malih nog. Večer sta polepšala z repertoarjem akustičnih priredb tujih in domačih izvajalcev ter njunih avtorskih pesmi. Gostiteljici sta bili veseli, da je bil dogodek tako lepo sprejet in si želita, da bi odmik k naravi ob žetvi sivke postal tradicija. Na koncu sta se zahvalili vsem, ki so jima pomagali, še posebej pa udeležencem za prečudovit dan, ki so ga preživeli skupaj. Nastasja Kotnik, foto: arhiv organizatorjev Ob vonju sivke so prisotni z Ivano Pranjić uživali v jogi s čudovitim razgledom. Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Ljudje in dogodki OKONINA Novembra Pred 50 leti OB GRADNJI NOVE ŠOLE V REČICI OB SAVINJI Te dni je bilo opravljeno zakoličenje za novo šolsko poslopje v Rečici ob Savinji. Prvotna zamisel, da bi adaptirali in renovirali staro šolsko poslopje, se je pokazala kot neracionalna in sorazmerno draga. Zaradi tega se je gradbeni odbor za gradnjo šol v občini Mozirje ob priporočilu strokovnjakov odločil, da se star objekt do tal poruši, na istem mestu pa zgradi sodobno, funkcionalno najprimernejše novo šolsko poslopje. Z dograditvijo te šole bo prvi del programa izgradnje šolskega prostora v občini Mozirje izpolnjen. Pred nami pa bo drugi del, ki rešuje probleme šolskega prostora v Ljubnem, Lučah in v Gornjem gradu. Pred 40 leti KRITIČNO O SVOJEM DELU Na zadnji seji izvršnega odbora mozirskega turističnega društva so z veseljem sprejeli vest, da je Mozirje med najlepšimi kraji Slovenije. Vendar pa so takoj kritično ocenili čistočo v samem trgu, kjer je zaradi močnega avtobusnega prometa veliko prahu in seveda tudi nesnage. Tudi gredice po trgu so zapuščene in prepuščene divji rasti nekoč urejenih grmov. Turistično društvo je že večkrat pismeno opozorilo na nemogoče stanje v kopališču, kjer še vedno stojijo zapuščene lesene kabine, te pa onemogočajo ureditev okolja tako, kot bi bilo potrebno. Zvezdne poti Karla Gržana v Weissovi galeriji V zgodnjem popoldnevu zadnje oktobrske nedelje so se v galeriji Radovana Weissa v Okonini zbrali številni obiskovalci, ki so se udeležili predstavitve nove knjige patra Karla Gržana Zvezdne poti s pomenljivim podnaslovom Kakor na nebu tako na Zemlji. V prostoru med več kot tisoč izdelki iz več kot sto vrst lesa je Gržan prisotnim na njemu svojstven način predstavil pot do svojega novega knjižnega dela. 18 LET RAZISKOVANJA MEGALITSKIH STRUKTUR IN GRADIŠČ Knjiga je izšla pri založbi Sanje in je plod njegovega 18 let trajajočega raziskovanja megalitskih struktur in gradišč med Savinjo in Sotlo, severno od Save. Na nenavadne kamnite tvorbe so ga v času, ko je opravljal duhovniško poslanstvo v krajih na tem območju, opozorili tamkajšnji prebivalci. Knjiga bralca vabi v raziskovanje in razmišljanje o temi, ki je v Sloveniji še tabu, vendar bo – po prepričanju avtorja – njegovo knjižno delo omogočilo glob- in zaznavno odpiranje ponuja vizualno sliko prikaza lokacij ozvezdij na zemeljski ravni na območju, ki ga opisuje v Zvezdnih poteh. Med njegovimi mis- 18 let je Karel Gržan raziskoval megalitske strukture in gradišča med Savinjo in Sotlo, severno od Save. limi o knjigi na okoninski predstavitvi velja omeniti poudarek, da knjiga odpira bralcu prostor za razmišljanje o stvareh, ki presegajo človeške miselne okvirje in omejitve. DECEMBRA OGLED NEKATERIH TIPIČNIH POZICIJ »ZVEZDNIH POTI« Očitno so bile Gržanove »zvezdne poti na zemlji« in njegova pot do ugotovitev v knjigi tako zanimive za določen krog obiskovalcev, da je že na Pred 30 leti OBNOVLJENO GOSTIŠČE V GRADU VRBOVEC V kompleksu obnovljenega gradu Vrbovec v Nazarjah je poleg ostalih poslovnih prostorov povsem na novo urejeno gostišče Grad Vrbovec. V prostorih, kjer so še pred dvema letoma kraljevali netopirji, je nastal ugleden gostinski objekt, ki pomeni veliko turistično in gostinsko pridobitev. Razen izjem so bili prostori v tem delu gradu popolnoma zapuščeni in opustošeni. Že samo podatek, da je najtanjši zid širok 2,30 metra, dovolj zgovorno pove, da so bila dela (še posebej napeljava instalacij in prezračevanje) resnično zahtevna. Pripravila Tatiana Angioi Karel Gržan je predstavil svojo novo knjigo v prostoru z več kot tisoč izdelki iz več kot sto vrst lesa. (Foto: Franjo Atelšek) lje razmišljanje na temo starodavne civilizacije, ki je z megalitskimi strukturami po vzoru neba zaznamovala na omenjenem območju. STVARI, KI PRESEGAJO ČLOVEŠKE MISELNE OKVIRJE IN OMEJITVE Karel Gržan je zbranim preko bogato sestavljene slikovne predstavitve predstavil pot do knjige in njene vsebine, ki s svojim bogastvom zemljevidov nosi v sebi drzno tezo, saj v miselno sami predstavitvi padla ideja in hkrati dogovor o decembrskem ogledu nekaterih tipičnih pozicij »zvezdnih poti«, ki so omenjene v knjigi. Opisane megalitske strukture so, kot pravi avtor, namreč najbolj vidne v času, ko narava počiva in zelenje ne zakriva pogleda na zemeljske ostanke sveta, ki so ga po vzoru neba zgradili naši davni predniki. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 17 Organizacije, Za razvedrilo MARTINOVANJE V MOZIRJU Začeli pustni čas in poskusili mlado vino Na sv. Martina dan 11. novembra ob 11. uri in 11 minut so člani društva Pust Mozirski z detonacijo iz topa, ki je zagotovo zdramila čisto vse trške golobe, oznanili začetek novega obdobja, ki bo trajalo do pepelnične srede prihodnje leto. Ta dogodek v Mozirju sovpada s krstom mošta, ki se s tem v trenutku spremeni v mlado vino, za kar je tudi tokrat poskrbel Polde Leponjivski sedmi. PUST MOZIRSKI SKRBI ZA DRUŽENJE Na Martinovo dopoldne se je na trgu osamosvojitve zbralo lepo število domačinov. Pustno srenjo je vodil predsednik Marko Presečnik, navzoče pa je pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je ob tem izpostavil pomen druženja in pomembno vlogo, ki Zadovoljni akterji pustnega martinovanja v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) jo imajo pri tem pustnaki. Vsako leto pripravijo več odmevnih prireditev, ki privabijo tako domačine kot obiskovalce od blizu in daleč. MARTINOV ŠKOF PRISPEL S KOČIJO Martinov škof Polde z Lepe Njive se je pripeljal s kočijo, kakor je to v navadi. Navada je tudi, da najprej pove nekaj stavkov in spusti par pikrih na račun lokalne oblasti, kar nasmeji zbrane. Tako je bilo tudi letos, nato pa se je ob zvokih ansambla Boj se ga lotil blagoslova mladega vina, ki ga je pripravil trški viničar Miha Fajfar. Slednji je nato zabil pipo v sod in v majolko nalil vince, s katerim je najprej postregel pustne veljake, nato pa še vse ostale. SODELOVALI TUDI ČEBELARJI, SADJARJI IN ZELIŠČARKE Ob mladem vinu je vsakomur pripadlo meseno okrepčilo, za kar je poskrbel Andrej Parašuh. Košček sladkobe so na srečanje prinesli čebelarji, zeliščarke pa so delile zdravilne napoje, s katerimi je bilo moč nevtralizirati odvečno maščobo zaužite slanine. S svojo prisotnostjo so dogodek popestrili tudi sadjarji. Benjamin Kanjir KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Jesensko potepanje po dolini s konji in konjskimi vpregami Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je pripravilo tradicionalni jesenski pohod. Na potep s svojimi grivastimi lepotci se je podalo devet jahačev in vozniki štirih vpreg. IZ GRUŠOVELJ DO GORNJEGA GRADA IN NAZAJ Udeleženci so se zbrali na gasilskem poligonu v Grušovljah in se podali preko Meliš in Radmirja do Florjana. Tam jih je na domačiji Spodnje Jame čakala malica, kjer so se okrepčali tako lastniki kot njihove živali. Po počitku so pot nadaljevali do Gornjega Grada in Čepelj preko Podhoma in Homc do izhodišča. ŠE BLAGOSLOV KONJ NA ŠTEFANOVO Omenjeno druženje ni bila zadnja letošnja aktivnost. Na štefanovo načrtujejo blagoslov konj, ki ga bo pred cerkvijo v Šentjanžu opravil pater Karel Gržan. Kot je povedal predsednik društva Janko Prislan, so letos uspešno realizirali začrtani program dela. Spomladi so organizirali nekaj izobraževalnih dogodkov, v začetku oktobra pa so se podali 18 na strokovno ekskurzijo, v sklopu katere so obiskali tudi konjeniški klub Strmol. Marija Šukalo Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Druženje ljubiteljev konj na domačiji Spodnje Jame (foto: arhiv društva) Šport, Kronika, Oglasi ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Na polovici sezone na tretjem mestu Poraz na domačem parketu in dve zmagi v gosteh je izkupiček zadnjih treh tekem članic Odbojkarskega kluba Mozirje v 1. B slovenski ligi. Z osvojenimi točkami po sedmih odigranih krogih oziroma polovici tekmovanja mozirske odbojkarice zasedajo tretje mesto na prvenstveni lestvici. BOLJŠE OD KOROŠIC V petem krogu so Mozirjanke gostovale na Prevaljah. V prvem nizu sta bili ekipi enakovredni do rezultata 17:17, takrat pa so gostje povedle in dobile niz. Drugi niz je bil izenačen še na 24, nato pa so domačinke pokazale več zbranosti in zmagale s 26:24. V tretjem in četrtem nizu Mozirjanke pod vodstvom Martina Marovta niso več dopuščale dilem glede zmagovalca. Domačinkam so prepustile 18 in 19 točk, skupno pa torej 3:1 za Mozirje. DOMA PORAZ PROTI KOPRČANKAM Prvo novembrsko soboto so Mozirjanke gostile ekipo iz Kopra, ki je bila prejšnjo sezono članica 1. A slovenske lige. Obetal se je zanimiv dvoboj, kar se je tudi zgodilo. Ekipi sta bili skozi celo srečanje izenačeni, k zmagi Primork pa so prispevale nepotrebne napake domačink v končnicah vseh treh nizov. V prvem sta bili ekipi izenačeni še na 23, nato pa so gostje izvedle dve dobri akciji in zaključile niz v svojo korist. Drugi niz je bil podoben prvemu, v tretjem pa sta bili ekipi izenačeni še pri 27:27, nakar so Koprčanke spet pokazale več zbranosti in tekmo dobile s 3:0. V BRASLOVČAH NAPETO VSE DO KONCA Na martinovo soboto so Mozirjanke gostovale v Braslovčah. Tekma je bila neodločena vse do konca. Prvi niz so po izenačeni igri s 25:23 dobile igralke OK Mozirje. V drugemu nizu so dovolile domačinkam, da so jim vsilile svojo igro in zmagale s 25:19. Tretji niz so mozirske odbojkarice začele bolje, igra je bila nekaj časa izenačena, nato pa so se Mozirjanke odlepile in dobile niz s 25:20. Podobno kot drugi niz so gostiteljice dobile četrtega, tokrat s 25:21, in sledil je peti, odločilni skrajšani niz. Mozirjanke so povedle, domačinke so jim sledile, ekipi sta bili izenačeni še na 13, nato pa sta gostjam uspela dva odlična napada za končno zmago s 3:2. Benjamin Kanjir IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POŽAR UNIČIL PROIZVODNI OBRAT • VLOM V GOSTINSKI LOKAL Rečica ob Savinji: 15. novembra ob 00.41 je v Poljanah zagorelo v hali mizarske delavnice. Požar je kljub hitremu posredovanju okoliških prostovoljnih gasilskih društev v celoti uničil proizvodne hale. Zaradi ugotavljanja vzroka požara si je kraj dogodka ogledala skupina sektorja kriminalistične policije iz Celja in preiskovalci nacionalnega forenzičnega laboratorija iz Ljubljane. Nazarje: V noči na 20. november je bilo nekaj pred drugo uro zjutraj vlomljeno v gostinski lokal. Neznani storilec je s silo telesa vlomil skozi vrata in iz notranjosti odnesel denarnico z denarjem, nekaj cigaret in alkoholnih pijač. Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 19 Športnik leta 2022 Naši športniki in športnice si zaslužijo pohvalo in zahvalo Tokrat smo v goste rubrike Športnik leta povabili člana komisije Franja Pukarta, predstavnika Občine Rečica ob Savinji, in realizatorja spletne strani Sportnik-zgs.si Romana Čretnika ml. FRANJO PUKART »Športnik leta Zgornje Savinjske doline je projekt, ki se je zelo dobro prijel v srcih zgornjesavinjskih ljubiteljev športa, in iz leta v leto pridobiva na veljavi. Zelo ponosni smo na našega kolesarja Erika Rosensteina, ki s svojo voljo in vztrajnostjo premika meje v amaterskem kolesarstvu. Ne pozabljamo pa tudi na posameznike, ki so vse življenje zapisani športu, kot je recimo Andrej Weiss, zagotovo eden zaslužnejših med njimi. Veseli nas, da se vse več naših otrok vključuje v različne športne panoge, tako da lahko čez leta pričakujemo nove kandidate za naziv športnika Zgornje Savinjske doline.« ROMAN ČRETNIK ML. »Kot rekreativec, ki se občasno udeležim kakšnih od daljših tekaških preizkušenj, se zavedam, koliko truda in časa je treba vložiti v treninge in priprave, da nekdo dosega tako vrhunske rezultate, kot jih nekateri naši športniki. Ko spremljam njihove dosežke, sem zanje iskreno vesel. V luči prireditve Športnik Franjo Pukart, športni funkcionar Je skromna zahvala športnikom za njihovo voljo in trud, ki ga vložijo za dosego vrhunskih rezultatov, obenem pa velika vzpodbuda in motivacija za trdo in načrtno delo za vnaprej. Vesel in ponosen sem, da sem del te zgodbe že od samega začetka in da lahko skupaj s komisijo, pod vodstvom izkušenega Iva Milovanoviča, prispevam kamenček v ta mozaik. V komisiji delujemo zelo enotno z upoštevanjem meril, ki določajo rang, kategorijo tekmovanj in njihovo vrednost, naše končne odločitve po so vedno dobro premišljene in usklajene. Kot predstavnik Občine Rečica ob Savinji lahko povem, da smo v naši občini na športno rekreativnem področju dokaj aktivni. Dobro delujeta obe športni društvi Mladost Rečica in Gmajna Varpolje, kjer rekreacije za vse generacije ne manjka. Še vedno se največ dogaja na teniških igriščih, na igriščih za odbojko na mivki, na stezah za balinanje in otroških igriščih. »Živ-žav« je stalnica vseh tradicionalnih športno zabavnih druženj v varpoljskem športnem parku. 20 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Roman Čretnik ml., strokovnjak za marketing leta se mi zdi zelo lepo, da jih pozdravimo in počastimo ter se jim tudi zahvalimo, da na tak način predstavljajo našo dolino. Super se mi zdi, da ima prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline svojo spletno stran www.sportnik-zgs. si in da je ta stran zares živa. Na njej Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Šport najdemo vse novice v zvezi s pripravami na prireditev, seznam nastopajočih in ostale aktualne zanimivosti. Hkrati hrani celoten seznam preteklih prejemnikov nagrad, seznam vseh podpornikov ter tudi bogat arhiv s fotografijami in videoposnetki preteklih prireditev. Ta mali »medij« se ažurira ob sprotnem spremljanju aktivnosti na podlagi navodil organizatorja prireditve. Najpomembnejši del strani je možnost glasovanja za naj športnice in športnike ter najboljše ekipe in prireditelje vrhunskih športnih dogodkov. Obiskovalci strani lahko glasujejo na računalniku ali pa kar na svojem pametnem telefonu. Postopek je preprost, sodeluje lahko vsakdo. Glas preko spleta je enakovreden glasovnici iz tednika Savinjske novice. Glasovanje za to leto se je na portalu pričelo 8. oktobra in veseli nas, da je do sredine novembra oddalo svoj glas že več kot 150 »navijačev«. To kaže po eni strani na prepoznavnost in priznanje veljave dogodka, obenem pa dokazuje, da Zgornjesavinjčani navdušeno podpiramo naše športnike. Če si še kdo ni ogledal spletne strani in oddal svojega glasu prek spleta (glasovati je mogoče le enkrat), v brskalnik vpišite www.sportnik-zgs.si in glasujte za svoje favorite, hvaležni vam bodo.« Tekst in foto: Jože Miklavc Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Boštjan Iršič ostaja na mestu predsednika Konec oktobra so se člani Nogometnega društva (ND) Mozirje zbrali na letnem občnem zboru, ki je bil tokrat tudi volilni. Na osnovi poročil, ki pričajo o sistematičnem in zelo uspešnem delu vodstva ND v zadnjih štirih letih, so predsedniku Boštjanu Iršiču soglasno potrdili še en mandat. DOBRO DELO KAŽEJO ŠTEVILKE Iršič je spregovoril o temeljnih usmeritvah, ki jim društvo že ves čas, še posebej pa zadnja štiri leta, sistematično sledi. Takoj po izvolitvi novega vodstva so ustanovili osem odborov, kasneje jih je po združitvi ostalo šest, katerih člani so si razdelili delo v društvu. Eno izmed pomembnih področij je mladinska šola, ki jo je prevzel Marko Brinjovc. Dobro delo kažejo številke, saj je trenutno v mladinskem pogonu okoli 180 otrok. Lotili so se tudi financ, da bi društvu zagotovili stabilnost na daljši rok. POVEZAVA Z NK LJUBNO Eden izmed postavljenih ciljev je bil tudi sestaviti vse starostne selekcije. To jim je uspelo s povezavo z NK Ljubno, ta dogovor je Iršič izpostavil kot enega izmed največjih dosežkov v zadnjih letih. Cilj članske ekipe je sodelovanje v medobčinski nogometni ligi Golgeter in morda v naslednjih letih prehod v višji rang, v tretjo slovensko ligo. Seveda je to povezano s finančnimi sredstvi. NUJNO POTREBNO ŠE ENO IGRIŠČE Precej dela jih čaka na področju infrastrukture. Glavno igrišče potrebuje razsvetljavo, želja je tudi streha nad delom tribun za navijače. V čim krajšem času potrebujejo še eno igrišče, saj na dveh, ki jih uporabljajo sedaj, članom zaradi številčnosti ne morejo zagotavljati redne vadbe. MLADINSKA ŠOLA Prva naloga odbora za mladinsko šolo je bila izdelava načrta za sistematično delo z mladino. Nastala je skripta nogometne šole. V njej so za vsako starostno obdobje oziroma selekcijo zapisane naloge in cilje, ki jih na koncu leta preverijo. Točno je določeno število aktivnosti, ki jih mora selekcija izpolniti v tekočem letu. MLADINSKI POGON ZRASEL ZA 120 ODSTOTKOV Začeli so s petimi selekcijami plus člansko, leto kasneje so dodali dve novi, v letošnjem tekmovalnem letu so začeli delati še z najmlajšimi. Skupaj imajo deset selekcij in člansko. Ločeno potekajo vadbe za vratarje. Število mladih, ki redno trenirajo, se je v zadnjih štirih letih z okoli 80 povečalo na okoli 180. RAST TERJA POVEČANJE PRORAČUNA Takšna rast terja tudi povečanje proračuna društva. Odbor za finance uspešno vodi Primož Lončar. Polovico sredstev za delovanje prispevajo starši, drugo polovico pa sponzorji in donatorji. Več sredstev bo potrebnih za izvedbo inve- Boštjan Iršič je napovedal nadaljevanje sistematičnega dela z mladimi. (Foto: Benjamin Kanjir) sticij v infrastrukturo. Upajo, da jim bo to uspelo v sklopu obletnice, ki je pred vrati. V letu 2024 bodo namreč praznovali 50 let organiziranega igranja nogometa v Mozirju. USPEŠEN JESENSKI DEL SEZONE 2022/2023 Članska ekipa je jesenski del lige zaključila z derbijem na Ljubnem. Domačini so se tokrat pokazali kot zelo dostojen nasprotnik, o čemer priča neodločen rezultat 1:1. Mozirje s štirimi zmagami, enim neodločenim izidom in tremi porazi zaseda četrto mesto na lestvici. Dobro igrajo tudi ostale kategorije. Mladinska ekipa ND Mozirje-NK Ljubno med osmimi ekipami zaseda šesto mesto, kadeti, prav tako združena ekipa, pa med desetimi zaostajajo samo za Rogaško. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 21 Pisma bralcev, Iz občin, Oglasi Odgovor na članek »Opozorilo«, Savinjske novice št. 45, z dne 11. novembra 2022, avtor g. Stane Cermel Spoštovani, g. Stane Cermel v članku, ki je bil objavljen v Savinjskih novicah št. 45 dne 11. novembra 2022, trdi, da naj bi »javno podjetje Komunala Mozirje od sredine leta 2008 do konca leta 2021 pobirala neobstoječo okoljsko dajatev: odpadna voda s prirejenimi in brezpredmetnimi računi«. Avtor med drugim dodaja, da gre »pri pobiranju te dajatve za samovoljno dejanje, neupoštevanje prava in predpisov ter grobo ponižanje občanov na podeželju ter sumi, da je pobiranje mogoče le v primeru, ko gre za dogovor med župani, pravnim zastopnikom javnega podjetja, organi pregona in sodno vejo oblasti«. Navedbe avtorja v celoti zavračamo in dodajamo, da škodujejo ugledu družbe. Komunala je pri poslovanju dolžna poznati in spoštovati veljavne predpise. Pobiranje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (v nadaljevanju OD) je v očitanem obdobju urejal Zakon o varstvu okolja (UL RS, št. 41/04 in spremembe; ZVO-1), ki pa je veljal do uveljavitve novega Zakona o varstvu okolja (UL RS, št. 44/22), to je do 12. 4. 2022. ZVO-1 je v 112. členu določal, da je povzročitelj onesnaževanja dolžan plačati OD, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja in da je zavezanec tudi oseba, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami. Na podlagi 112. člena ZVO-1 je Vlada sprejela tudi uredbe, s katerimi je podrobneje določila vrste onesnaževanja, osnovo za obračun OD, zavezance za plačilo OD, način obračunavanja, odmere in plačevanja OD, itd. Zadnja veljavna Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je bila sprejeta v letu 2012 (UL RS, št. 80/12 in spremembe; Uredba OD) in se uporablja tudi v obdobju veljavnosti ZVO-2, dokler ne bo sprejeta nova uredba. Uredba OD določa, da se OD plačuje zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, pri čemer je osnova za obračun OD seštevek enot obremenitve okolja, ki je dosežen z neposrednim ali posrednim odvajanjem odpadne vode, prejemnik le-te pa je občina (3. in 4. člen). Zavezance podrobneje določa Uredba OD v 11.členu – med drugim je zavezanec za plačilo OD tudi pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda , in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode. Četrti odstavek 11. člena Uredbe OD določa, da OD za zavezanca za komunalno odpadno vodo izračunava, zaračunava in vplačuje izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (GJS), ki je na območju nastajanja te odpadne vode določen za izvajanje obveznih storitev odvajanja komunalne EPIDEMIJA COVIDA-19 Padanje števila okužb se je ustavilo Število okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini se je v zadnjem tednu stabiliziralo. V četrtek, 17. novembra, jih je bilo 45, teden dni nazaj 49. Največ okužb je bilo v občini Rečica 22 ob Savinji, in sicer 11, v občinah Ljubno in Luče jih je bilo po 9, v občini Mozirje 7, Nazarje 5 in Gornji Grad 4. V občini Solčava trenutno nimajo potrjeno okuženih. Štefka Sem Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 odpadne vode in prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali blata iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav – ta izvajalec GJS je Komunala. Komunala tako (razen za objekte, kjer je sama uporabnik storitev GJS) ni niti povzročitelj obremenitve, niti zavezanec za plačilo OD, je pa dolžna na podlagi četrtega odstavka 11. člena Uredbe OD v imenu in za račun občin to javno dajatev pobirati neposredno od zavezancev. OD tako ni neobstoječa in ni posledica nekega samovoljnega ravnanja, ampak je jasno predpisana v ZVO-1 (od 13.4.2022 dalje tudi v ZVO-2) in v Uredbi OD, Komunala pa jo je po trenutno veljavnih predpisih dolžna pobirati v imenu in za račun občin. Dodamo naj, da pristojne institucije stalno nadzirajo pravilnost pobiranja OD v Komunali. Andrej Kladnik, direktor in vodja oskrbe s pitno vodo JP Komunala Mozirje Iskrene čestitke Minulo nedeljo (20. 11.) sem bila prvikrat v cerkvi Sv. Katarine v Lačji vasi (Gorica), zidani leta 1614, podružnična cerkev župnije Rečica ob Savinji. Prvikrat zato, ker je v njej le redko kakšna maša. Bila sem prijetno presenečena nad urejenostjo in mnogimi odlično izvedenimi prenovitvenimi dosežki. Skrbni domačini so poskrbeli za ta skriti biser s prostovoljnim delom in prostovoljnimi denarnimi prispevki. Tako spoštljiv odnos ima slovenski človek do dediščine, ki so nam jo zapustili davno preminuli predniki. Za vašo skrb za cerkev na Gorici iskreno čestitam vsem, ki ste jo obnovili in zanjo skrbite. Jelka Repenšek Na Tratah 1a 3330 Mozirje Naročniki Savinjskih novic imajo 30 % popusta pri objavah zahval, malih oglasov in čestitk. Zahvale lahko prinesete osebno ali pošljete tekst v elektronski obliki in sliko na e-naslov: nina.zidarn@savinjske.com. Kronika, Zahvale UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Matična kronika za obdobje julij–oktober 2022 POROKE: • Klemen Kaimel iz Koritna in Špela Puš iz Koritna • Jaka Hiršel iz Velenja in Ajša Subašić iz Velenja • Anže Kuraš iz Koroške Bele in Polona Miklavčič iz Ljubljane • Sergej Izgoršek iz Trbovelj in Jasmina Matko iz Trbovelj • Silvester Vouk iz Štatenberga in Ana Strniša iz Dobrave • Marko Podvratnik iz Lepe Njive in Pika Dobnik iz Lepe Njive • Robert Rajh iz Orehove vasi in Simona Horvat iz Orehove vasi • Roman Goltnik iz Nazarij in Jerica Podvratnik iz Lepe Njive • Jože Tiršek iz Brezij in Polonca Žunter iz Brezij • Gregor Želko iz Ribnice in Ines Slana iz Gornje Radgone • Lovro Blatnik iz Zgornjih Pobrežij in Monika Praznik iz Kokarij • Boštjan Kapus z Sela pri Vranskem in Tadeja Pečnik iz Brda • Žiga Čudovan iz Podkraja in Anja Rašl iz Podkraja • Žiga Kotnik iz Soteske in Taja Oremuž iz Velenja • Urban Jurkovnik iz Mozirja in Eva Tratnik iz Galicije • Jaka Golavšek iz Šešč pri Preboldu in Sanja Zabav iz Šešč pri Preboldu • Matej Forštner iz Dobrovelj in Barbara Šulc iz Osredka pri Podsredi • Jan Seliškar iz Šujice in Ažbeta Gosak iz Spodnjega Slemena • Žiga Ivanuša iz Ljubljane in Sara Rosenstein iz Ljubljane • Jure Rep iz Velenja in Eva Berlak iz Velenja • Aleš Tratnik iz Nove Štifte in Anja Strmšnik iz Nove Štifte • Aleks Krajner iz Lačje vasi in Ana Škrubej iz Lačje vasi SMRTI: • Budna Ivana, Ljubno ob Savinji • Hrovat Terezija, Gornji Grad • Novak Andrej, Gornji Grad • Ramšak Marija, Gornji Grad • Jerman Stanislav, Gornji Grad • Ernst Ferdinand Klaus, Mozirje • Naraločnik Cvetka, Ljubno ob Savinji • Kalin Grega, Spodnje Kraše • Kregar Marija, Šentjanž • Ermenc Berta, Rečica ob Savinji • Šestir Mirko, Gornji Grad • Steblovnik Ana, Brezje • Romih Breda, Gornji Grad • Podgoršek Ivan, Žlabor • Reberčnik Marija, Ljubija, • Jerina Franc, Potok • Ledinek Franc, Lepa Njiva • Terbovšek Marija, Varpolje • Slatinšek Janez, Gornji Grad • Nerat Zvonko, Nazarje • Rutar Stanko, Gornji Grad • Krajnc Bojan, Strmec • Koritnik Jožef, Nova Štifta • Berlec Janez, Solčava • Resnik Marija, Podvolovljek • Zavratnik Pavla, Podvolovljek • Podlinšek Jozefa, Gornji Grad • Časl Ivan, Bočna • Hervatski Angela, Gornji Grad • Skok Srečko, Mozirje • Golobinjek Ivan, Luče • Jeraj Božena Ana, Mozirje • Cigale Marta, Spodnja Rečica Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu z nami ostanejo. ( Janez Medvešek) V SPOMIN Jožetu in Jožefi MIKLAVC 1927 - 2018 1927 – 2014 27. novembra 2022 mineva četrto, 1. decembra 2022 osmo leto, odkar med nami ni dragih staršev, ata Jožeta in mame Pepce, po domače Avguštinova iz Trnovca. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, postojite ob njunem grobu in prižgete svečo spomina. Jože, Marjan in Alojz z družinami Ta dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega Rafka nam ne more več vrniti. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega partnerja, očeta, sina, brata in prijatelja Rafaela KRAJNCA 19. 7. 1979 – 12. 11. 2022 Iskrena hvala vsem za izražena sožalja, pomoč, darovane rože, svete maše in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, sošolcem, kolektivu OŠ Rečica ob Savinji in znancem. Hvala gospodu župniku Luku Mihevcu za lepo opravljen obred, pevcem Oljke za odpete pesmi, gospodu Grudniku za govor, pogrebni službi Morana in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 Za razvedrilo, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE F. M. Dostojevski: Mladenič Delo Mladenič, ki ga je veliki pisatelj označil za »prvi poskus svoje misli«, je družinska saga, v njej pa je prvoosebni pripovedovalec 19-letni Arkadij. Ta popisuje dogodke iz bližnje preteklosti, pri tem pa osmišlja svoje pisanje in se ukvarja s svojim razvojem. Bralec v zgodbi prebira pomembne refleksije o vprašanjih, ki so Dostojevskega mučila vse življenje: usoda Rusije in ruske družine, odnos med Rusijo in Evropo, odnos med izobraženim slojem in preprostim ljudstvom, med različnimi generacijami … Knjiga spada v avtorjevo slavno peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič, Bratje Karamazovi), v katerem tematizira notranje boje in dileme sodobnega človeka. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 48. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 25. november Sobota, 26. november Nedelja, 27. november Torek, 29. november Sreda, 30. november Četrtek, 1. december ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj izdelave rož iz najlonk, kvačkanje ob 17.00. Slomškova dvorana v Mozirju Upokojenci v pesmi in besedi ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Hospickafe - predstavitev slikanice Luka premaga žalost, avtorja Jona Kanjirja ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Stand up V prostem slogu (Tadej Toš) ob 9.00. Galerija Štekl Gornji Grad Delavnica adventnih venčkov in aranžmajev ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Tečaj vezenja na filc ob 9.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Varni v objemu odraslih - prva pomoč pri najmlajših ob 17.00. Galerija Štekl Gornji Grad Nastop pevskega zbora Voice Movers ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert pevskega zbora DU in ZMDI Mozirje z gosti ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu Gledališka igra Sveta Notburga ob 9.00. Kulturni dom Radmirje Razstava v okviru Festivala ustvarjalnosti ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Gledališka komedija Na kmetih ob 14.00. Galerija Štekl Gornji Grad Obisk parkeljcev Krampusgruppe Teufelskreis Virunum ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Miklavževi čeveljci ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Brezplačna svetovalnica za demenco torek, ob 20.00. Dom kulture Nazarje Komedija Kriza srednjih let ob 17.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 9.00. Prostori društva diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka ob 18.00. Medgen borza na Rečici ob Savinji Predavanje Arheološke zanimivosti Občine Rečice z okolico in rezultati geofizikalne raziskave na »Mali Kugli« ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče težke od 120 do 180 kg, kupimo telice in krave za zakol; gsm 031 832 520. Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Možno polovice. Dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme za zakol ali svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam prašiče domače reje; gsm 041 986 071. Prodam 3 breje koze; gsm 041 315 320. Prodam bikca ls-čb-bbp, starega 7 dni, in suha bukova dr- 26 va; gsm 031 515 112. Prodam teličko križanko – lim, staro 10 dni; gsm 031 295 770. Fenix peteline in kokoši ter šentjernejske peteline, prodam; gsm 070 870 321. Prodam bikca limuzin, starega 14 dni, zelo lep, za nadaljno rejo; gsm 068 616 311. Prodam prašiča za koline, celega ali pololovice; gsm 041 333 764. ŽIVALI – PODARIM Podarim morske prašičke z mamico, stare 14 dni, + ostale; gsm 040 684 008. Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim bikca, 7 dni starega, lahko tudi teličko; gsm 041 825 896. DRUGO – PRODAM Svežo repo prodam; gsm 071 336 165. Prodam sod za gnojnico creina, 2700 litrov; gsm 041783 977. Prodam beli jedilni krompir, podarim mlade muce; gsm 031 567 361. Prodam suha mešana drva z možnostjo dostave na dom; gsm 041 463 490. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Treske za podkurit, suhe, drobno cepljene, pripeljem tudi na dom; gsm 051 355 787. Prodam husquarna 550 XP mark ll, nova, še v embalaži, garancija, 720 eur; gsm 031 493 660. Prodam kosilnico sip bucher m200; gsm 040 809 530. VOZILA – PRODAM Prodam nissan juke, 1.6 bencin, avtomatik, letnik 2015, 69.000 km, cena, 14.000 eur; gsm 041 783 528. DRUGO – PODARIM Podarim več ženskih oblačil, št. 36, 38, 40, kavbojke, tunike, oblekce, ter moške majice in srajce; gsm 071 205 150. Vabljeni tudi na splet: savinjske.com Oglasi Savinjske novice št. 47, 25. november 2022 27 Brezplačna objava.