GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 26. JANUARJA 1960 LETO VII., ŠTEV. ? OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Problemi, dosedanje delo in priprave za ureditev Ljubljanskega barja (Gradivo za 18. sejo OLO Ljubljana, dne 29. januarja 1960) I. se razteza na površini Ljubljane do Vrhnike, Barje, ki 16.000 ha od W bilo lahko najidealnejše kmetij-sko zaledje na pragu Ljubljane kot ®n®ga od najmočnejših potrošnih središč. Celotno območje je že po-ezano s primernimi prometnimi zvezami, kakor tudi z osnovnimi in slavnimi odvodniki, ki omogočajo šitev>V° e Prinaša šele Valvazor v om * .^Pniki, v kateri med drugim osn*ua tudi najstarejši projekt za • $itev ljubljanskega barja, ki sta lu it iniciativo Ferdinanda I. izdela-fan°i 15S4 italijanska mojstra Ste-p. , ^landi in Niklas Vendaholo. da obnast projekta je bila v tem, di ^ za 'jubljanskim Gradom zgra-V;iv ,Vodni kanal. Po poročilih Val-LluHi ' 80 bile takrat povodnji v Dos °i an* in na barju zelo pogoste, in velike pa v letih 1190, 1537 v Vzrok teh povodnji je bil LluhvZad.ostncm odtočnem profilu 50 , ‘Janiče skozi mesto, ki so ga Jezot ■ 20^iii z raznimi mlinskimi iem l Ljubljansko barje je bilo v - času '/, leta stalno pod vodo. 24 ‘n med Imel kanal v soteski , , — Golovcem, naj bi bjno-eipjev širine in 4 sežnje glo-ta>r', troški so bili preračunani na ist0x . i1 30.000 goldinarjev. Skoraj tjj, asn° so se mudili v Ljubljani v mzfrncl, ki naj bi kot izvedenci naSv0,,lorac*Jskih gradnjah s svojimi Vena’ Zmagah k uspešni rešitvi. Flclini'ir vse ostalo samo pri ideji, lent)- ®Pomin na tiste čase je Sa-on(w0ya ulica, ki je dobila ime po zoroj^ed Nizozemcev. Po Valva-reall ’ b zapiskih se prav tako ni Ret m , Projekt nekega Wolfgan-bil ni i ovlfa> P° katerem naj bi Prekop za Gradom samo 3 sež- nje širok in 4 sežnje globok, čeprav bi izvedba te zamisli veljala samo 8000 goldinarjev. Prav tako se ni izvršil sklep Kranjskih stanov iz leta 1658, da se barje osuši z odvajalnimi jarld. Končno navaja Valvazor neka viteza Juriča in Petra pl. Watzenberga, ki sta se v 17. stoletju vsak zase ponudila, da osušita barje na lastne stroške, ako se jima prizna za to delo podložništvo in tlaka onih kmetov, ki bi se naselili na osušenem ozemlju. Podoben predlog je dala pozneje neka nizozemska družba, ki je hotela zgraditi odvodni kanal za ljubljanskim Gradom in kultivirati barje, ako se ji prepusti to zemljišče za 10 let v brezplačno izkoriščanje, po preteku te dobe pa ponudi zemljišče v odkup po običajnih cenah. Vsi tl predlogi in načrti pa so ostali le na papirju, ljubljansko barje pa še naprej zamočvirjeno zemljišče, ld je dalo užitke le drznim lovcem in spretnim ribičem. Gospostvo nad njim pa so si prisvajali nemški viteški red v Ljubljani, kartuzijanski samostan v Bistri in gosposka mesta Ljubljane. Za rešitev barja niso pomagali niti protesti celo oddaljenejših prebivalcev Planinskega polja, ki so skupaj z barjani podrli mlin in jez za škofijskim poslopjem na Ljubljanici. Selc v 18. stoletju so začeli ponovno razmišljati, kako razmeroma veliko zemljišče osušiti in ga preobraziti v produktivno zemljo. Tako je leta 1762 vložil tedanji upravitelj tobačnega monopola v Ljubljani Zorn pl. Mildenheim prošnjo na dunajski dvor, da se mu dodeli kompleks zemljišča južno od Tržaške ceste, katerega je nameraval osušiti in kultivirati na lastne stroške. Uredil je kompleks 457 oralov močvirnate zemlje in ustvaril vzorno barjansko posestvo, ki je dajalo dobre donose sena in ovsa tam, kjer je do tega časa rastla slaba stelja. Po njegovi smrti je posestvo pro. padlo, ker se niso vzdrževali osuševalni jarki. Glavni od vodnik -Cor-novec« se je ohranil In še danes nosi njegovo ime. Zornovemu zgledu so sledili še nekateri barjanski posestniki, ki so z lokalnimi melioracijami reševali probleme brez skupne načrtnosti in zato tudi brez trajne vrednosti. Vendar so ti individualni posegi dokazali, da je barje sposobno, da da mnogo več kakor Je dajalo do takrat, istočasno pa so tudi dokazali, da posegi posameznikov ne zaležejo in da je potreben velikopotezni načrt, ki bo omogočil rešitev celotnega barjanskega problema. To spoznanje je imelo za posledico, da je takratna cesarica Marija Terezija izdala dne 23. februar- ja 1769. leta dekret, s katerim naj se prične s proučevanjem in izdelavo primernih načrtov, ki bi nakazali zasnovo za rešitev, Nivelira-nje barja ter izdelava osuševalnih načrtov je bila poverjena Jezuitske- izrekll za Grubarjev načrt kanala za Gradom. Gradnja kanala Je bila poverjena jezuitskemu patru Grubarju. Po devetih letih s0 bila dela na kanalu končana til ŽB. novembra 17Š0. l^ta so streli na tirad u naznanili, da so prvič spustili Vodo v novi kanal. S tem delop) go bili ustvarjeni šele osnovni pogoji za dokončno rešitev barja. Zaradi hitrejšega odtoka vode po npv$n kanalu se je znižala vodna gladina za približno 70 cip ln so s$ tako nekatera više ležeča zemljiška tako osušila, da Sb jih lahko obdelovali. Vendar s tem osušitev barja samega ni bila niti pričpta. ZatO Je dobil inženir Sbruppi nalogo, da Izdela geometrično posnet, hidrotehnično VABILO na 18. sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem 18. sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 29. januarja 1960 ob 9. u:i dopoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Poročilo mandatno-imunitetne komisije in volitev predsednika OLO. 2. Poročilo o problemih, dosedanjem delu in pripravah za ureditev Ljubljanskega barja in predlog za sprejem sklepa o najetju investicijskega posojila iz splošnega investicijskega sklada za hidromelioracijska dela na območju Ljubljanskega barja. 3. Informativno poročilo o poteku nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. 4. Sprememba odloka o ožjih gradbenih okoliših v občinah okraja Ljubljana (za občino Ljubljana-Sentvid). 3. Soglasje k odločbi o sistemizaciji delovnih mest uslužbencev Tajništva za notranje zadeve OLO. 6. Sistemizacija delovnih mest uslužbencev okrajnih sodišč Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Rakek in Trbovlje. 7. Sprememba pravilnika o plačah delavcev in uslužbencev Uprave cest OLO. 8. Soglasje k pravilnikom finančno samostojnih zavodov: Doma invalidne mladine v Kamniku. Usnjarskega tehnikama Domžale in Delavske univerze ter odločbe o sistemizaciji delovnih mest Delavske univerze. 9. Ustanovitev oddelkov za izobraževanje odraslih pri: Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Tehniški šoli za elektrotehniško stroko v Ljubljani in Tehniški šoli za strojno stroko v Ljubljani s sedežem v Kamniku. 10. Garancije. 11. Odprava akta o razlastitvi za zemljišče v k. o. Zg. Šiška. 11. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Ljubljana, Kresija, soba št. 11/1 (telefon 22-121, iut. 207). Podpredsednik OLO ing. Ivo Klemenčič 1. t. mu patru Gabrielu Grubarju, pro-fesarju mehanike v Ljubljani, ki je Izdelal načrt v dveh variantah ln sicer s poglobitvijo Ljubljanice alj pa z zgraditvijo posebnega kanala za ljubljanskim Gradom. Posebna komisija, ld so jo sestavljali milanski matematik Leochi, Gabriel Grubar ln deželni inženir Lleber, se ni zedinila ln so bili zato naknadno pritegnjeni Se inženir Struppi in Svetnik Sigmund Huebeurt, ki so se niveliran in politično-ekonomsko obdelan načrt in proračun za popolno osušitev barja. Ta načrt pa ni bil izdelan in so vsa dela več kot 30 let popolnoma počivala. Nadaljevanje del za osuševanje ljubljanskega barja se Je ponovno pričelo šele leta J.819, ko je ing. Francesconl dobil nalogo, da izdela načrt za popolno osušitev In kultiviranje barja. Po tem načrtu bi bilo potrebno porušiti vse jezove na L Ljubljanici, Ljubljanico pa poglobiti. Vendar do izvedbe teh načrtov tudi ni prišlo. Nova pobuda za osuševanje ljubljanskega barja je prišla od tedanjega guvernerja Ilirije Schmidbur-ea, ki je z dekretom od 1. julija 1826. leta imenoval posebno komi-■ eijo za osuševanje barja. Komisiji je načeloval tedanji župan Ivarr Hradecky. Omenjena komisija je Vodila vsa osuševalna in poglobitve-na dela, in je dala odstraniti jezove in mline na Ljubljanici. Vendar vsa ta dela niso mogla preprečiti poplav, ki so se vedno pogosteje pojavljale. Zato je ministrski svetnik Bayer izdelal projekt, ki je bil odobren leta 1857. Načrt je predvideval poglobitev struge Ljubljanice in poglobitev Grubarjevega kanala in večje prekope. Dela so bila končana 1867. leta in je bil istočasno zgrajen tudi sedanji Karlovški most. S prekomernim rezanjem in sežiganjem šote se je barju dosti škodovalo. Poleg tega pa se je osušeni barjanski svet znižal za toliko, da je bil ponovno izpostavljen čestlm poplavam. Zato je bilo potrebno misliti na nova osuševalna dela, ki bi preprečila pogostne poplave in privedla barje do dokončne osušitve. Stavbni svetnik Ljubljančan ing. Franc Potočnik je leta 1877 opozoril javnost in predlagal, naj se pre-iščeta barje in Ljubljanica z njenimi pritoki ter zberejo potrebni podatki in imenuje posebna komisija, ki naj bi prevzela skrb za osuševanje in obdelovanje barja. Po vsem tem in na interpelacijo poslanca dr. Poklukarja je deželni zbor 23. avgusta 1877. leta sprejel deželni zakon o obdelovanju ljubljanskega barja. Po določbah tega zakona je bil naslednje leto ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje barja z nalogo, da vzdržuje in izvršuje osuševalna dela. Glavni ali močvirski odbor, kakor so ga imenovali, je pričel z delom, zasnovanim na širših osnovah. Leta 1880 je sklical na posvet različne strokovnjake, ki naj bi pripomogli, da se barje popolnoma osuši. Pri tem posvetu, ki ga je vodil načelnik močvirskega odbora dr. Josip Kosler, so sodelovali višji stavbni svetnik Indra z Dunaja, ing. Pod-haysky z Dunaja, ing. Salvini iz Milana in ing. Vincentinl iz Trsta. Na podlagi ekspertiz je bil v juniju leta 1881 razpisan natečaj za izdelavo projekta ter so bila dela izročena V izdelavo Dunajčanu ing. Podhay-skemu, ki je v istem času slovel kot eden najboljših' hidrologov. Ta je barje podrobno izmeril in raziskal ter že maja leta 1882 predložil Glavnemu odboru za obdelovanje barja pregledno karto v merilu 1:10.000 in karto barja v merilu 1:2000 z natančno označenimi lokacijami 749 sond. Vse originalno gradivo hrani Ljubljanski mestni arhiv. Podhayskyjev projekt je obsegal naslednja dela: 1. Poglobitev Ljubljanice 2. Poglobitev Grubarjevega prekopa 3. Napravo obrežnih zidov od šentjakobskega do Zmajskega mostu 4. Rekonstrukcijo Frančiškanskega mostu 5. Napravo prepada ob izlivu Gradaščice 6. Rekonstrukcijo Karlovškega mostu Podhayskyjev projekt je doživel nekatere manjše spremembe, vendar je bilo potrebno čakati več kot četrt Stoletja do njegove delne realizacije. OrubarjcV prekop je bil poglobljen šele leta 1912. Iz podatkov, zbranih v knjigi prof. dr. Melika »Kolonizacija ljubljanskega barja«, je razvidno: Da v prvi polovici 19. stoletja zasledimo prvi pojav kolonizacije na barju. Leta 1828 je bila ustanovljena kmetijska postaja Kmetijske družbe na Volarju. K osuševalnim delom so obrobni kmetje prispevali tlako. Po zgraditvi postaj sc je pričelo tudi naseljevanje kmetov na osušeno barjansko tlo v Orni vasi. V letu 1833 imamo 19 kmetij, leta 1840 25, v letu 1900 je bilo v Črni vasi že 49 kmetij, v Lipah 15, na Ilovici 50, na Ižanski cesti 41 in na Hauptmane! 10 kmetij. Tako je bila v sredini 19. stoletja že poseljena s kolonisti tudi Ilovica in Hauptma-nica. Melioracijska dela so tedaj zajemala izgradnjo kanalov in strado-nov — poti. Istočasno z zgraditvijo postaj je bil zgrajena Ižanska cesta. Kolonizacija, ki je bila intenzivna in edino na tem delu barja, je bila začasno ustavljena ob prepovedi rezanja in požiganja šote. Opustili so šotno industrijo, zaslužek ljudi se je zato zmanjšal. Ob takem, za kmetijstvo neracionalnem izkoriščanju barjanskih tal, so bile kmetijske površine vedno bolj poplavljene in zaman vsa melioracijska dela. Ustanovljeni »odbor za obdelovanje barja« je imel za podlago zakon o obdelovanju barja. Ugotovili so, da je potrebno skrbno ohranjevati šoto in držati vodo na tisti višini, kot je zahteva šota, da ne bi ta bila prehitro uničena. Mnenja SO bila seveda bistveno različna. Koppeus in dr. Zeiler z Dunaja sta pripomogla, da se Je vprašanje pametno rešilo in šota vsaj delno ohranila s prepovedjo rezanja in požiganja. Z racionalnim gospodarjenjem so dokazali, da se dajo na šotnatlh tleh doseči večji pridelki, kot na mineralni tleh. V ostalih predelih barja kolonizacija ni bila izvedena na tak način kot ob Ižanski in Crnovaški cesti. Vasi v obrobju in na barjanskih gričih so s postopno osušitvijo obdelovale tudi niže ležečo zemljo, vendar se daleč niso spuščali z izjemo Borovničanov, ki so obdelali skoraj ves levi breg Borovniščice do do 800 m pred izlivom in predel Vnanjih goric, kjer segajo njive ob glavnih dveh jarkih prav do Lip. Obrežne površine ob Ljubljanici in drugih plovnih vodotokih so izkoriščali zlasti meščani in prebivalci vasi na drugi strani Ljubljane, ki jim je bila vodna pot primerna prometna zveza. Po prvi svetovni vojni so se dela na Ljubljanici zelo počasi in tudi kvalitetno slabo nadaljevala ter so bila zaključena šele leta 1938. Nerešeno je ostalo Še vprašanje rekonstrukcije Karlovškega mostu, ki je zelo plitko fundiran in ta fondacija ovira hitrejši odtok vode, poleg tega pa srednji opornik ovira normalni in večji odtok vode. Za samo reševanje barja pa takratni režim ni pokazal posebnega zanimanja in so bili barjanl s svojim »močvirskim odborom« v glavnem prepuščeni sami sebi in so se zato dela na osuševanju v glavnem zreducirala na urejanje manjših odvodnih jarkov. Druga svetovna vojna je nadaljevanje del popolnoma za vrla. II. Takoj po končani svetovni vojni zaradi težkih posledic, ki jih je naša domovina utrpela, ni bilo mogoče misliti na nadaljevanje del. Zato so $e nadaljnja osuševalna dela začela šele po ustanovitvi Barjanske vodne skupnosti 1952. leta. Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica in Mestni ljudski odbor Ljubljana sta v zvezi s potrditvijo pravil smatrala, da bi bilo potrebno problem barja reševati pospešeno. Mestni ljudski odbor je začel popravljati slabo izdelane in razpadajoče obrežne zidove Ljubljanice in graditi zatvornico pri Cu-krarni, ki je bila dograjena leta 1954. Poleg tega je bila očiščena struga Ljubljanice skozi mesto, kar je omogočilo naslednje leto odstranitev praga na Špici. Ti tehnični posegi so omogočili, da se je lahko začela kompleksno reševati osušitev barja. V težnji, da se napravijo odločnejši posegi, je Okrajni ljudski odbor Ljubljana omogočil barjanski vodni skupnosti, da se je udeležila IX. natečaja za melioracijska dela na območju Iščice. Investicijska vsota znaša 195.934.000 din in morajo biti po pogodbi investicijska dela končana do konca letošnjega leta. V gornjem investicijskem znesku je 103,369.000 din Investicijskih sredstev, katere je posredovala Jugoslovanska investicijska banka In 48% lastna udeležba t. j. 92,565.000 din, katere je zagotovil Okrajni ljudski odbor. Do sedaj je bilo že vloženo 82,896.000 din za dela L faze, od tega iz lokalnih virov 38.408.000 din. Primer Iščice nam bo dal praktične izkušnje za izvajanje hidromelioracijskega sistema na območju barja, kakor tudi kmetijske ureditve. Dejstvo, da bo območje Iščice v letošnjem letu hidrotehnič-no v glavnem rešeno, bo nujno zahtevalo takošnje kmetijske ureditve predela, ki meri cca 2600 ha. Na tem območju je približno 10% površin SLP, vse ostalo je v privatni posesti. Enotni načrt tega kompleksa predvideva organizirano kmetijsko proizvodnjo ne glede na sektor lastništva. Po tem načrtu bo potrebno, da se bo sleherni lastnik zemlje absolutno podredil zahtevam načrta od priprave zemlje, gnojenja, vrste kulture, načina obdelave pa do spravila pridelka. Poleg tega omenjeni načrt regulira tudi odnose v zvezi z že vloženimi in potrebnimi investicijami. Tako bi znašala minimalna letna obremenitev na hektar zemlje 33.628 din. Polog gornjih del se je v zadnjih dveh letih začelo z melioracijskimi ureditvami površin v družbenem sektorju. Po zbranih podatkih je bilo že do sedaj vloženo v barje okrog 8200 kilogramov zlata, kar predstavlja nekaj nad 8 milijard din. Ker so se dela finansirala v različnih valutah, je bil zaradi primerjave prikazan izračun v vrednosti zlata. V tem. znesku pa niso upoštevani stroški za obstoječe prometne zveze, ki predstavljajo nadaljnje 4 milijarde din. Če primerjamo že vložene investicije s sredstvi, ki so za dokončno rešitev še potrebna, vidimo, da gre dejansko še za dobro tretjino sredstev, s katerimi bi bil problem barja dokončno rešen. Dosedanja polovična rešitev omogoča, da bi barje z vloženimi Investicijami lahko pomenilo v kratkem v kmetijski proizvodnji znatno več, kar so dokazali predvsem poskusi zadnjih let. III. Formiranje družbenih posestev na barju je omogočilo, da se je na njem začela organizirana kmetijska proizvodnja. Kljub začetnim težavam so bili doseženi pomembni proizvodni rezultati. Tako Je bilo doseženo v proizvodnji silaže v kombinaciji soja — koruza maksimalno 700 mtc na ha. v proizvodnji sena do 100 mtc, pri sladkorni pesi kot poizkusu 350 mtc, pri kravah v hlevskem povprečju 3200 litrov mleka na leto itd. Iz teh podatkov je razvidno, da je tudi na barju mogoče doseči take donose kot v izrazito kmetijskih območjih, tako v proizvodnji krmskih kakor tudi drugih rastlin. Če te proizvodne rezultate primerjamo z rezultati v privatnem sektorju, vidimo, da so na družbenih posestvih kljub začetnim težavam 5-krat večji, kot v privatnem sektorju. Družbena posetva na barju danes združujejo že preko 1200 ha arondiranih povr- : šin v 13 kompleksih. V postopku je še nadaljnjih 1300 ha, tako da bo posestvo Barje do konca letošnjega leta združevalo približno 2500 ha kmetijskih zemljišč na barjanski ravnici, katera bo po končanih hidromelioracijah sposobna v celoti sprejeti izsledke modernega načina kmetijske obdelave. Posestvo Barje, v čigar sklopu so bivša posestva Jesenkovo, Bokalco, Brest in Verd, je imelo v začetku lanskega leta skupaj 541 glav goveje živine. Število živine se je tekom leta povečalo za 721 kom. tako, da' je imelo posestvo koncem leta skupaj 1460 glav goveje živine. Prav tako je posestvo občutno povečalo število prašičev, in sicer od 210 1.januarja 1959 na 459 31. decembra 1959. Poleg tega je posestvo dalo ljubljanskemu trgu tekom lanskega leta cca 118 ton različne klavne živine. Posestvo dnevno namolze preko 5300 litrov mleka, katerega daje Ljubljanskim mlekarnam ali pa direktno oskrbuje bolnišnice. Da bi se družbenemu posestvu v danih pogojih omogočil pospešeni razvoj, je Okrajni ljudski odbor v pretečenem letu v družbenem planu zagotovil najnujnejša finančna sredstva za hidromelioracijska dela V višini 32 milijonov dinarjev. Te melioracije, katere je izvajala Barjanska vodna skupnost so pripomogle, da je posestvo na nrondiranem področju začelo z organizirano kmetijsko proizvodnjo, ki je dala gori omenjene rezultate. Da so bili doseženi taki rezultati predvsem v poljedelski proizvodnji, je pripisati predvsem dejstvu, da se nam je po tolikih letih vendar posrečilo dobiti za obdelavo barjanskih površin take stroje, ki so tudi na mehki barjanski črnici uporabni. Gre za navaden traktor Ferguson, na katerega se lahko montirajo gosenice, ki omogočajo gibanje traktorja na popolnoma zamočvirjenih barjanskih tleh. Ta rešitev dejansko omogoča dostop mehanizaciji na barjanska tla, kar Je bil do sedaj osnovni problem in ovira uvajanju mehanizacije v najširšem smislu na barje. Da bi se omogočil čim hitrejši razvoj, se je Kmetijsko posestvo Barje udeležilo natečajev za gradnjo dvanajstih 200 glavskih hlevov z izmolziščem, za nabavo 1800 glav živine, za nabavo strojev in traktorjev s priključki, za agromelioracije (1000 hektarov) za 8000 m1 toplih gred itd., v skupnem znesku 883 milijonov 437.000 din. Od tega zneska je bil do sedaj odobren kredit od Jugoslovanske kmetijske banke V skupni vsoti 197,143.000. Pripominjamo, da so trenutno v gradnji štirje 200 glavski hlevi, in sicer na Gmaj-nicah, Vnanjih goricah, Ključih in Bistri ter bodo ti hlevi spomladi lahko sprejeli 800 glav živine. Hlevi so sicer na pol odprti, vendar po dosedanjih izkušnjah ne samo pri nas, temveč tudi v svetu najprimernejši, ker so 5-krnt cenejši, poleg tega pa sam tehnološki postopek zahteva 5-krat manj delovno sile, kar Je bistvene važnosti, zaradi velikih stanovanjskih problemov na posestvu. Gre za to, da investiramo predvsem v nove čim cenejšo kapacitete, ki bodo krepile gospodarsko moč posestva, v družbeni standard pa vlagamo toliko, kolikor zahteva sam tehnološki postopek. Zaradi tega se v neposredni bližini vsakega 200 glavskega hleva gradi le en stanovanjski dvojček, ki bi pri taki tehnologiji zadoščal za pokritje najnujnejših potreb po delovni sili. Pri vseh teh naporih je pa vendar osnovni problem barja ostal še nerešen. Pri velikem deževju barje Se vedno »plava«, kar se je pokazalo predvsem v pretečenem letu zaradi Velikih padavin. Tako smo imeli v dveh mesecih v pozni jeseni take Poplave, od katerih se po podatkih tri pojavljajo' vsakih 11 let, ena pa celo komaj vsakih 15 let. Ljublja-nica je prestopila svoje bregove in Po od vodniki h potisnila vodo nazaj, ki se je razlila po dobrem delu barja. Posevki, 45 ha oljne repice in rži, katere je posestvo posejalo v Ključih so bili dejansko 14 dni v vodi. Zaradi takih pojavov so posevki močno prizadeti. Poleg tega je pa Prevelika moča skozi celo leto moč-n° vplivala na hektarske donose, kateri bi bili ob ugodnejših vremenskih pogojih gotovo znatno višji. Zaradi vsega navedenega Je nuj-ho potrebna hidrotehnična in gospodarska ureditev ljubljanskega barja. nalogu Izvršnega sveta LRS se je zato v preteklem letu začel izdelo-VaU investicijski program. Investicijski program za celotno območje b8rja je izdelala strokovna komisija Pri Upravi za vodno gospodarstvo LRS, ki je bila imenovana z odločbo Izvršnega sveta. Pri izdelavi investicijskega pro-6rama so sodelovali poleg UVG LRS Hidrometeorološki zavod LRS, Pro-Jekt nizke zgradbe, Vodna skupnost za melioracijo Ljubljanskega barja Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. Po temeljiti proučitvi vseh dej-kot so posedanje barja, minimalni padec Ljubljanice od Špice ~° Vrhnike, stalne poplave, ki jih Povzročajo Ljubljanica in njeni hudo-"mSkl pritoki Itd., je komisija pro-iVV.,a več variant In se končno od- ločila i, — za varianto z nasipi ob Ljub-kakor tudi ob glavnih hudo-vlna -h pritokih, ki omogočajo oboa an j e vodnega režima na barju 6a rešujejo do Izliva v Savo. klavne značilnosti navedene va-sk=~* 111 Je obdelana v investicij- skem Programu, so: Kinki Grubarjev prekop naj se po-čala Za °-75m, s čimer se bo pove-LjublPj'iet°l?na kapaciteta korita skozi lih2 Ljubljanici ln njenih več-nU*^Uokih ~ Lubiji, Bistri, Borov-Lovrenškovem kanalu, Iški, nai CVcu’ delno Iščicl In Skofljiščicl Kočalf zgrac*ijo nasipi, ki bodo omotic nk pustno večjo akumulacijo vo-Padavin3811 ncuri^ ln dolgotrajnejših Večh aaslplh naj se zgradijo man 01 vodnl jarki, ki bodo spreje-4 vso padavinsko vodo na Barju, času iz, navedenih jarkov bodo ob bodn aGževja 4 črpalne postaje, ki PoVal7grajene ob Ljubljanici, prečr-dočirn , v°d° v strugo Ljubljanice, nan u “odo ob času suše služile za “Kanje. obrnh!^?nJs* pritoki bodo zajeti v v vrv.- Jarkih ln bodo speljani ali hasiniuG.prit°ke ali pa v jarke ob I?lh .-Ljubljanice. dromnuanl Projekt rešuje glavne hl-z n>«i ,racijske probleme na barju (^ednjimi ukrepi: °brnh- ttegulael ja hudournikov: Z je k -0Ra gričevja odtekajo na bar-Prodnn °Urni$ki pritoki, ki s svojo st°ječn'XSnos^° onesposabljajo žeob-obrav mrežo hldrosistcma. Projekt ava 50 hudournikov — prito- kov na barje s skupnim padavinskim področjem 27.565 ha, od tega 2020 ha ravninskega področja.'Z izgradnjo hidromelioracijskega sistema se obravnavajo le najnujnejši kot so: Iška, Borovniščica, Podlip-ščica, Drobentinka in hudourniki z Golovca v skupni površini vodozbir-nih področjih cca 12.5000 ha. 2. Obramba od poplav in regulacije: Današnje proučevanje je pokazalo, da zaradi depresij na nekaterih področjih barja vsi do sedaj izvedeni ukrepi še ne zadostujejo za obrambo od poplav, saj visoke vode še vedno poplavljajo cca 6000 ha površin, četudi je kapaciteta obeh od-vodnikov skozi Ljubljano zadostna. Za obrambo od poplav je treba zgraditi tak odvodni sistem, da bo možno odvajati visoke vode tudi v perspektivi s predpostavko, da se bo barje še posedalo Ln s pogojem, da bo možna tudi izdelava učinkovite osuševalne mreže. Glavni odvodnik Ljubljanskega barja je Ljubljanica s številnimi pritoki z obrobnega gričevja. Ker zaradi minimalnega padca ni mogoče odvesti poplavnih vod gravitacijsko, je projektiran hidro-sistem v nasipih, s tem, da se notranje vode prečrpavajo. Dočim je Ljubljanica skozi mesto dovršena, jo bo treba urediti še od Špice do Vrhnike v dolžini 21,8 km ter od Most do Zaloga v dolžini 12.4 km. 3. Obramba ed hribskih vod: Vse obstoječe študije vprašanje odvajanja hribskih vod niso upoštevale. Ker hribske vode poplavljajo cca 1600 ha melioracijske površine, zamočvirjajo pa nadaljnjih 3000 ha površin, je potrebno zgraditi objekte za obrambo od hribskih vod na vsem obrobju barja in jih odvesti po reguliranih odvodnikih, ali pa neposredno v glavni odvodnik Ljubljanice. Ta sistem je za Ljubljansko barje s skledasto obliko, ravnim dnom in s strmimi obrobnimi gričevji še posebno prikladen in umesten. 4. Osuševanje: Obstoječa osuševalna mreža nikakor ne zadostuje niti na tistih površinah, ki niso poplavljene. Barjansko zemljo je treba poleg osuševanja zračiti in ogrevati, predvsem prod nastopom vegetacije, kar zahteva predhodno znižanje podtalne vode. Način osuševanja diktirata dva glavna tipa tal, t. J. mineralni in organski. Po projektu bo potrebno obstoječi odvodni sistem ustrezno zgostiti, tako, da bo skupno z novimi odvod-niki tvoril osnovno odvajalno mrežo. Za detajlno mrežo predvideva projekt metodo cevne drenaže v kombinaciji s krtično drenažo ter z odprto površinsko mrežo jarkov. 5. Namakanje: Struktura barjanske zemlje zahteva v dobi vegetacije nasičenost z vlago. Po projektu bo možno namakanje ali z Infiltracijo, s tebi, da se voda v odvodnikih dvigne na ustrezno višino ali pa s škropilnimi agregati. Voda za namakanje se bo dovajala po robnih jar-kah v osnovno odvodno mrežo za osuševanje in se bo dvigala z ustreznimi zatvarnicami na potrebno višino za namakanje. Poleg opisanega načina hidro-tehnlčne ureditve barja je v izdelavi tudi primerjalna varianta, ki predvideva gravitacijski način odvodnja-vanja s poglobitvijo in znatno razširitvijo profila Ljubljanice in njenih pritokov. Vzporedno z izdelavo obravnavanega Investicijskega programa z Idejnim projektom je izdelal posebno varianto kot idejni projekt (samoiniciativno) tudi ing. Uhlif, ki rešuje popolno osušitev barja z novim tretjim kanalom, ki bi bil speljan pod Golovcem. Projekt je sicer za- nimiv, vendar so stroški za 100 % večji od usvojene variante. Kmetijska ureditev: S hidrotehnično ureditvijo bodo podani vsi pogoji za gospodarsko in predvsem za kmetijsko ureditev ljubljanskega barja. Po natančnejši analizi sedanjega stanja kmetijstva na barju je bilo ugotovljeno, da gravitira na melioracijsko področje 82 naselij s 17.563 prebivalci, od katerih je v kmetijstvu zaposlenih 24%, 76% pa izven kmetijstva, in sicer v pretežno v industriji. Po izvršeni inventarizaciji zemljišč SLP je bilo ugotovljeno, da na družbeni sektor odpade trenutno komaj 16 % kmetijske površine ljubljanskega barja. Vrsta tal a) Mineralna barska tla 1. Zaglejena tla 2. Rjava naplavina s peščenim podtaljem 3. Plitva rjava karbonatna tla s prodnatim podtaljem 4. Plitva karbonatna tla Skupaj . . . b) Organska barska tla 1. Plitva organska tla 2. Srednje globoka organska tla 3. Globoka organska tla Skupaj . . Rekapitulacija 1. Mineralna tla 2. Organska barska tla Skupaj . . Na osnovi analize klimatskih pogojev in izvršenih proizvodnih poskusov ter njihovih rezultatov na področju barja je bilo ugotovljeno, da je gornji sestav tal na melioracijskem področju po Izvršenih hidro-ter agromelioracijah primeren za intenzivno rastlinsko ter živalsko proizvodnjo. Glede na to, da bo postopno vlaganje investicij omogočilo tudi postopni razvoj kmetijske proizvodnje, je perspektivni razvoj kmetijstva na barju razdeljen na III. faze, in sicer: I. faza od 1959 — 1964 II. faza od 1964 — 1970 III. faza od 1970 —dalje. Značilnost I. faze: Družbeni sektor na arondirani površini 2533 ha organizira proizvodnjo in poveča sta-lež živine od sedanjih 1460 glav na 4000 GV2, kar znaša na 1 ha 1,60 GV2. Glavno proizvodno usmeritev predstavlja proizvodnja mleka. Zasebni sektor sodeluje pri preskrbi mesta Ljubljane z mlekom in vrtninami, kolikor ne zadoščajo proizvodne kapacitete družbenega sektorja. Povečanje števila živine se bo izvedlo le na podlagi lastne reprodukcije na osnovi kooperacije v rastlinski proizvodnji. Družbeni rektor bo z odkupom in dolgoletnim zakupom ter revizijo Od komunikacij se nahaja na barju skupno 49 km železnic, 31 km avtoceste, 9 km ceste II. reda, 73 km ceste III. reda, ca. 30 km cest IV. reda ter mnogo poti in kolovozov tako, da je komunikacijska mreža razmeroma dobro urejena. Zamočvirjenost zemljišč povzroča zelo gosto meglo v Ljubljani, kar predstavlja negativen pojav tudi v zdravstvenem pogledu. Ljubljansko barje obravnavamo kot gospodarsko enoto, ki mora dajati čim več, ne glede na sektor lastništva. Iz pedološke karte ln raziskav je razvidno, da zavzemajo posamezni pedološki tipi melioracijskega področja naslednje površine: površina ha % skupne površine 6.563 ha 40.2 % 1.432 ha 8,8% 880 ha 2,4% 39 ha 0,2% 8.914 ha 54,7 % 1.694 ha 10,4 % 2.470 ha 15,3 % 3.249 ha 19,6 % 7.413 ha 45,3 % 8.914 ha 64,7 % 7.413 ha 45,3 % 16.327 ha 100,0 % zemljiškega maksimuma povečal svoje površine od 2533 ha na 7309 ha. II. faza razvoja kmetijske proizvodnje nam služi za ekonomske osnove rentabilitetnega računa za celotne investicije ln za odplačilo obveznosti najetih posojil. Po izvršenih hidromelioracijah bodo vse površine na barju usposobljene za intenzivno pridelovanje kmetijskih rastlin s poudarkom na krmnih rastlin ne glede na sektor lastništva. V tej fazi je predvidena organizacija večjih živinorejskih farm, In sicer: 1. za proizvodnjo mleka, 2. za proizvodnjo mesa. Barje bo krilo skupaj s Severnim agrokombinatom vse potrebe po mleku za preskrbo mesta Ljubljane. Poleg tega bodo družbena in zadružna posestva proizvajala goveje meso in pa meso pršutarjev, katerega proizvodnja bo krila velik del kapacitet ljubljanske klavnice ln hladilnice. Za preskrbo navedenega staleža živine je predvidena v tej fazi tudi izgradnja tovarne močnih krmil. Tako bi se po programu na koncu II. faze povečalo število glav goveje živine do maksimalne možnosti in bi bilo proti sedanjemu stanju v takem razmerju, kakor nam kaže naslednja tabela: Sedanje stanje Bodoče stanje Kategorija živali Družbeni sektor Privatni sektor Sku- paj Organizirana proizvodnja Krave 400 4857 5257 25.500 Tclike do 1.1. 190 2040 2230 2.500 Telice nad 1.1. 210 1666 1876 2.500 Plem. svinje 30 912 942 3.500 ■ Pršutarji 470 1302 1772 42.000 Baby-Beef — — t — 15.000 Iz prednje tabele je razvidno sedanje stanje živine ln stalež živine pri urejenem vodnem režimu na barju. Ker je za nadaljnji uspešni razvoj kmetijstva na barju izredne‘važnosti povečanje živine na hektar obdelovalne površine in ker nam ista omogoča hitrejše kultiviranje kmetijskih zemljišč in lažji prehod na proizvodnjo zahtevnejših kultur, nam kaže razmerje med sedanjim in bodočim stanjem živine na hektar obdelovalne zemlje. Obremenitve GV2 Z 1 ha obdelovalne zemlje sedanje stanje 0,6 GV2 /1 ha bodoče stanje 3,0 GV2 /1 ha % povečanje sedaj 100 % bodoče 500 % Iz gornje primerjave je razvidno, da se bo obremenitev 1 ha obdelovalne površine povečala 5-kratno. V tej fazi se predvideva organizirana proizvodnja na celotnem področju barja ne glede na sektor lastništva s tem, da se bo proizvodnja v celoti razvijala tako, kakor je predvideno po investicijskem programu. Zaradi tega bodo nastali veliki tržni viški, kateri bodo v nekaterih Vrsta proizvoda vrstah proizvodov presegli potrebe mesta Ljubljane in bo zaradi tega potrebno misliti na predelovalno Industrijo. Zaradi dosedanjega naturalnega gospodarstva ln nizke proizvodnje tržnih viškov praktično nt bilo tržnih viškov ali pa so bile količine nepomembne. Iz naslednje tabele je razvidna primerjava glavnih vrst tržnih viškov, sedaj in v bodoče. sedanje stanje bodoče stanje proučuje načine usvajanja na mineralnih in organskih zemljiščih barja. Pridobljene izkušnje nam bodo služile pri nadaljnjih ukrepih osvajanja. Ad 3. Projektiran način proizvodnje je izdelan na osnovi rezultatov večjih proizvodnih poskusov in zagotavlja kvalitetno osnovno krmo tudi na površinah, ki so pokrite s presličnimi travniki. Ad 4. Zavod za gospodarsko ure- ditev barja je v povezavi s KIS v 1. 1959 preizkusil na vseh tijjih barskih tal traktor Ferguson 35 KM in 65 KM, opremljen z gosenicami ii Švedske, ki je odlično prestal pre* skušnjo. S tem je tudi problem mehanizacije obdelave kmetijskih rast-j lin zelo povoljno rešen. Naslednja tabela nam kaže raz-; merje med sedanjimi hektarskimi donosi in bodočimi za nekatere glav*! ne kulture. rastlinska proizvodnja i. krompir 2. 3. 4. 5. vrtnine pšenica oves sončnice živalska proizvodnja 1. mleko 2. meso 3. maslo 2.900 ton 1.377 ton 49 ton 46 ton 36.900 ton 19.500 ton 14.585 ton Sedanje stanje 1.190 ton 4,614.470 litrov 845 ton 72,662.700 litrov 10.620 ton 568 ton Področje Ijudskanskega barja je določeno po rajonizaciji za mlečni proizvodni rajon. Zato predstavljajo živalski proizvodi glavne tržne viške t. j. mleko, meso in maslo, dočlm služijo proizvodi rastlinske proizvodnje v pretežni meri za živalsko krmo. Da se zagotovijo gornji tržni viški, je predvidena struktura posevkov, kakor je razvidno iz naslednje tabele, kakor tudi hektarski donos in skupne količine posameznih vrst pridelkov. Kultura ha površina ha donosi Skupna kol ton pridelka 1 pšenica — zrnje 2.712,5 ha 7,0 18.987,5 oves — zrnje 1.420 ha 3,5 4.970 rž — zrnje 820 ha 3,5 2.870 koruza za zrnje 500 ha 8,6 4.000 krompir 2.420 ha 40,0 96.800 sončnice 500 ha 2,5 1.250 oljna repica 820 ha 40,0 32.800 silažna koruza 3.632,5 ha 160,0 581.200 pitnik 1.712,5 ha 50,0 85.625 črna detelja 500 ton 17,0 8.500 zasejani travnik 1.895 ha 14,0 26.530 navadni travnik 1.600 ha 12,0 19.200 pšenica — slama . 2.712,'S' ha 4,0 10.850 oves — slama 1.420 ha 5,0 7.100 rž — slama 820 ha 5,5 4.510 koruza — slama 500 ha 12,0 6.000 gornje tabele je razvidno, da Do leta 1970 bomo v tej prevladujejo površine pod silažno ko- segli maksimalno in rentabilno kme-ruzo in ostalimi krmskimi rastlinami, tijsko proizvodnjo, ki bo dosegla čim da se na ta način omogoči povečanje večji bruto dohodek na ha, kakor je števila goveje živine za 5-kratno na- razvidno iz naslednje tabele: sproti sedanjemu stanju. bruto dohodek v 000 din Stanje skupaj . na 1 ha % povečanje 1. Sedanje 1,168.542 78 100 2. V perspektivi 6,449.685 395 Absolutno povečanje 5,281.143 317 551 Navedeno povečanje utemeljuje pravilnost investicije za melioracijo Ljubljanskega barja, saj se kmetijska proizvodnja v bruto obsegu zviša 5,51-krat. Pri izbiri rastlin in pri določitvi ha pridelkov smo upoštevali dosedanje izkušnje kmetovalcev in rezultate večletnih manjših in proizvodnih poskusov, ki jih je vodila od leta 1954 naprej strokovna služba OZZ Ljubljana. V naslednjem navajamo samo tiste, na osnovi katerih so bili kasneje organizirani večji proizvodni poskusi, katerih rezultati so služili pri projektiranju bodoče proizvodnje na barju, in sicer: gnojilni poskusi na travnikih na različnih tipih barskih tal, apnenje travniških površin na zaglejenih barskih tleh, sortni in gnojilni poskusi s pšenico, sortni — ekološki poskusi z ja-rimi žiti, sortni poskusi s krompirjem, gnojilni poskusi na krompirju, gnojilni in sortni poskusi s sladkorno peso, poskusi z mikroelementi, poskusi z meto in baldrijanom in ekološki poskusi s hibridnimi sortami koruze. Z navedenimi poskusi je bilo ugotovljeno, da je na barju možno pridelati do 110 q/ha sena, 30—37 q/ha domačih sort pšenice, 300—400 q/ha krompirja, do 400q/ha sladkorne pe- se s 16—19 % sladkorja. Dalje je bilo ugotovljeno, da na barju zelo dobro uspevajo tudi nekatere medicinske rastline, ki dajejo visoke pridelke in visok bruto dohodek. Način izkoriščanja kmetijskih površin na barju, ki ga predvideva projekt, je zadostno utemeljen in edino perspektiven. Tako se bodo njivske površine povečale na račun travniških površin od sedanjih 3908 ha na 11.805 ha, na katerih bo organizirana Intenzivna poljedelska proizvodnja. Ta sprememba do sedaj ni bila mogoča zaradi 1. zamočvirjenosti in poplavnosti področja, 2. pomanjkanja izkustev pri načinih usvajanja barskih tal, 3. nerešenega vprašanja načinov izkoriščanja barskih tal In 4. neprimerne mehanizacije za obdelavo. Ad 1. Z zagotovitvijo sredstev bo možno nabaviti primerno mehanizacijo za izvedbo predvidenih regulacijskih in melioracijskih del, s čimer bo odpravljen problem zamočvirjenosti in poplavnosti. V poštev pridejo lažji stroji s širokimi gosenicami z nizko obremenitvijo tal na cm1, kakor tudi manjši plovni bagri, ki bodo omogočili delo v koritu struge. Ad 2. Zavod od leta 1957 naprej Kultura družbeniprivatni družbeni privatni sektor sektor sektor sektor v organizirani mq/ha mq/ha mq/ha proizvodnji mq/ha Pšenica zrnje 28 12 70 70 »■ slama — 30 40 40 Ječnem zrnje 25 13 slama — 26 , Rž zrnje 17 9 35 » slama — 25 55 Oves zrnje 20 10 35 35 » slama — 18 50 50 Koruza zrnje 40 16 _ 80 *■ slama — 30 ' — 120 Krompir 280 130 400 400 Kapusnice — 180 — Silažna koruza 400 200 1600 1600 Krmna pesa 550 200 Črna detelja 56 40 — 140 Trav. mešanica 80 45 140 120 Oljna repica — — 400 V skrbi, da bi sc na barju ustvarili čim solidnejši pogoji za hitrejši razvoj, bi bilo potrebno barje obravnavati kot gospodarsko celoto brez ozira, ali gre v tem primeru za kmetijsko ali gozdarsko panogo. Samo barje ima sicer 16.000 ha kmetijskih površin, vendar je v tej številki od 1500—2000 ha takih, ki bodo zaradi prevelike zamočvirjenosti in gospodarske smotrnosti primerne za po-gozditev. Poleg tega bo barjansko ravnico potrebno zaščititi pred vetrovi in v ta namen zasaditi gozdne pasove, ki bodo rastlinstvo na barju zaščitili pred škodljivim vplivom vetrov. Gričevje na obrobkih barja s svojimi hudourniki povzroča še večjo zamočvirjenost na barju, vendar pa njihovi gozdovi omogočajo hitrejši razvoj. Zaradi slabo nosilnih tal je potrebno celo gospodarska dvorišča utrditi na ta način, da se s pod-laganjem fašin prepreči pogrezanje v barje. Poleg tega morajo vsi objekti, zgrajeni na barju, biti čim lažje konstrukcije (leseni), ker je obtežba tal komaj 0,2 do 0,4 kg na cmr in jih je zato potrebno celo pilotirati. Zaradi tega so sami gozdovi na barju brez kakršnekoli gospodarske škode (s prebiralno sečnjo ali čiščenjem gozda) v stanju pokrivati dober del potreb (fašine, ograje itd.). Sama bližina gozda zmanjšuje drage prevozne stroške, kateri predstavljajo pri manj vrednem lesu več kakor je vrednost blaga. S tako kombinacijo bi se ena panoga dopolnjevala z drugo in bi se uspešno lahko obojestransko razvijal splošni gospodarski razvoj na barju. Taka kombinacija bi imela tudi pomen v tem, da bi sc lahko smotrneje zaposlila delovna sila, kakor tudi prevozna sredstva. Zaradi razmeroma velikih padavin in zamočvirjenosti so neredki primeri, da delavci po pet in še več dni ne morejo delati na kmetijskih površinah in bi tudi z delom v takem času zemlji več škodovali kakor koristili. Toda delavci in traktoristi so_v delovnem razmerju in jih je potrebno plačati, prav tako amortizacijo in anuitete. Zaradi tega so traktorske ure izredno drage in njihove postavke močno bremenijo proizvodne stroške. Kolikor bi sc ta vprašanja reševala iz enega zornega kota, bi sc lahko našlo celo vrsto gospodarskih kombi- nacij, od katerih bi imela skupnost samo korist. Mislim, da smo dolžni da iščemo take oblike, ki bodo pri' pomogle k hitrejšemu splošnemu g0“ spodarskemu razvoju. Sama praki< pri KGP Kočevje nam gornjo trdi' tev v celoti potrjuje. Gre za vse* stranski in hitrejši gospodarski raZ' voj. Nenormalno je, da kmetijskcS(, posestvo kupuje les, katerega je ,- jgr neposredni bližini (kolje) na pre^e tek, pri Gozdnem gospodarstvu 1 Ljubljana, ki ga dobavi iz Litije, p» sestvo pa plztča za to 2000 din pre voznih stroškov za 1 m1. Pri tem se veda ne upoštevajo tega, da je cen 100 % višja, kakor je cena isten lesu pri KGP Kočevje. Poleg tega v takem primeru laže in bolje spodari, ker posestvo vidi neposredne, no svoje potrebe po lesu, ki bi vbii nasprotnem primeru bil lahko samc8lt za kurivo. do Zaradi vsega navedenega bi biHL raš združitve gozdnega obrata Bistra ! i potrebno čimprej rešiti UUIČHU Diauo .* kmetijskim posestvom Barje, ker ^ j.1: se s tako rešitvijo pospešil splošfvlr gospodarski razvoj na barju. v" Razvoj kmetijske proizvodnje v III. fazi |z Nadaljnje povečanje osnovr®tv kmetijske proizvodnje in bruto &L, hodkn je s projektiranim načinoj??11 proizvodnje v II, fazi le težko ^r..' vedljivo, ker je upoštevana višh|?*js pridelkov in proizvodnost živali blizTrje optimalnih vrednosti. ,d sku Zato bo potrebno v tem ra*'{iin dobju misliti na prilagoditev protin v, vodnje samim potrebam s tem, ®jnvi se bo del proizvodnje preusmeril z'hičr potrebe predelovalne industrije, k*1 i n. pr.: sladkorne pese, pivovnrt^hl j škega ječmena in podobno. Vest Zn pogoje ljubljanskega barj^,rr kakor so pokazali poskusi, pride Je jetno. v prvi vrsti v poštev gojetv t sladkorne pese, ki jo bo možno vkU^en čiti v kolobar namesto okopavMan Uvedba sladkorne pese ne bo vfWej vala na znižanje števila živine, K<7er, se bodo odpadni proizvodi (pesni h F zanci, melasa) uporabljali za pr^ui hrano živine. Zato je predvidena '*°lji gradnja sladkorne tovarne, ki bo d1 j bila osnovno surovino z barja in i bKollce. Prav tako bodo tržni viški 1 ,..a^a** potrebo po izgradnji indu- l sirijskih objektov za predelavo zele-4 ,jave> konservlranje zelenjave, pre-A delavo mleka itd. ■ ^a zagotovitev močnih krmil bo I tv k 1 v*s°kega staleža živine po-J 1C)no zgraditi na Barju tudi tovar- v 000 skupaj % f’ Regulacija „ hudournikov 169.400 50 Regulacija _ rek m potokov 965.710 50 Obramba od Poplav 917.050 50 Obramba pred hribskimi vo- dami 619.879 100 Odvodna mreža 6- Stroški za 2,709.716 rjavodnjavanje 800.000 10 Skupaj din 6,181.855 — no močnih krmil s kapaciteto 16.000 ton krmil letne proizvodnje. Finansiranje investicij Po Investicijskem programu bi znašali celokupni investicijski stroški 6.181,755.000 din ter bi Se navedene investicije finansirale lz naslednjih virov: Zveza % Repu- blika % Poso- jilo 118.580 — 60.820 — 475.105 50 475.105 — 458.525 50 458.525 — 619.879 343.000 — , — 2,366.716 80.000 90 720.000 2,095.089 — 984.450 — 3,086.716 agotovitev sredstev v navedenih izrili0^1^ določa predlog Zakona o skih *n finansiranju melioracij-in N . V dolinah rek Save, Morave tudi Cretne' v katerem so upoštevana mpH~VSa..sredstva za regulacijska in liontvaciJS*ta dela za osušitev ljubljanskega barja. ka i. j"1!!'11 11 navedenega osnut- izfi-V d0 žna istočasno tudi republika ran';,,1 ,Vstrezne predpise o finansi-l$l Puhnv StJLh del, ki odpadejo na re-'\deni K°' ^rav tako postavlja nave-•i-jstov da bi se formirala 5nellora°ci"skihrdaeriiZaCija “ iZV6db° "Vedb!* fn ,težave Pr* najetju, iz-S Predin,,n °dplačilu kredita bi se po ^5 na Ja’ r°k izvršitve podaljšal od ^ bedno na , ® tem bi se zagotovilo 'bil Dr .Piožcvanje kredita, ki ne bi Metroji .is°k, poleg tega bi pa tudi dobo. oseSli svojo amortizacijsko !!(hodo° ;lnvesticijskem programu se >t. Talni8,ticije izvajale skozi 10 blknašaia y letna obveza federacije snidin, ren , Povprečju 208 milijonov Letna tibllke Pa samo 98 milijonov. V povnL*; za posojilo bi znašala L InvSt ?09 milijonov din. ^zpravl *3ski Program je bil že v *z Zve?nnP° Posebnih strokovnjakih fflltvo, k| s sekretariata za kmetij-iillp'RS' Potrditev je omogo-J':lhvnAi. . ‘Ozno nn ..n 5J. V tMeJiorac*je. ' ?' ljudskimi Predlagamo, da Okraj-JCstitor(n u bor prevzame vlogo in-rj2?rmiran ’ ker zaenkrat še nimamo fpjftje. Primernejše orgnniza- lifega^no z izdelavo investicij-v,!Ea,1skct»n Slama za melioracije Ljub-Pv. -jha šti,ji,arja 3e izdelana tudi -du. 'Ja za hidroelektrarno na ,r(« 'i*ac*jsk!, Predvideva izgradnjo aku-ifPiju s k|tfa bazena na Planinskem " kapaciteto 168—200 milijo- nov m3 vode, ki se bo po cevovodu spuščala na strojnico na Vrhniki ali Verdu. Instalirana vodna količina bo 62 m3/sek, srednji letni pretok pa 20,35 m3/sek vode. Na ta način bo v okviru slovenskega elektrosistema zadovoljevala potrebe v času sezonskih konic in obenem zniževala obratne ure naših termocentral. Hidrocentrala bo dajala 248,5 milijonov kWh (kilovatnih ur) letno proizvedene energije. V študiju je tudi izgradnja elektrarne v Planini z zmogljivostjo 15,6 MW (megawattov), ki bi letno proizvedla 68 milijonov kilovatnih ur električne energije. Akumulacija vode je predvidena v bazenu Cerkniškega jezera s kapaciteto 43 milijonov m’ vode na površini 1200 ha. Vzporedno se predvideva tudi melioracija ostalega dela Cerkniškega jezera v izmeri 3000 ha, s čimer bi kmetijstvo pridobilo velike površine kmetijskih zemljišč. Gospodarski pomen izgradnje navedenih hidrocentral je v naslednjem: 1. Predvideni elektrarni na Verdu in Planini bosta proizvajali skupno 94 MW električne energije, ka* predstavlja 2-kratno količino energije vseh gorenjskih elektrarn. 2. Elektrarni bosta krili potrebe po električni energiji v času konic, s čimer bomo razbremenili obstoječe termocentrale. 3. Omenjena zajezitev bo omogočila ob času velikih padavin zadržati vodo na akumulacijskih jezerih in tako preprečila pritisk vode na samo barje ter zmanjšala pretok vode v kritičnih dneh. Ta rešitev bi imela tudi vpliv na samo kapaciteto struge Ljubljanice. Uravnavanje vodnega toka s spuščanjem vode iz akumulacijskih bazenov bi imelo za posledico enakomeren pretok vode skozi barje ln s tem diktiranje in uravnavanje vodnega režima na barju. 4. Navedena rešitev bo imela poleg tega ogromen pomen tudi pri uravnavanju vodostaja v srednjem toku Save, s čimer se bo povečala plovnost Save. Vse te Investicije bo morala kriti vsakoletna proizvodnja. To seveda še zdaleč ne bi mogli doseči s take nizko proizvodnjo na barju, kakor Je sedaj, pač pa bo morala biti proizvodnja najmanj 5-krat tolikšna, v nekaterih kulturah pa celo znatne večja. Zanimiva je primerjava, koliko daje posamezni hektar bruto dohodka sedaj ln koliko bo dajal po Izvršenih melioracijah. Sedaj daj« 1 ha bruto dohodka v povprečku 78.000 din = 100 %. V bodoče bo dal 1 ha dohodka v povprečku 395.032 din = 551 %. Iz rentabilitetnih pokazateljev je razvidno, da predstavlja čisti dohodek po že izvršenih investicijah na ha 90.679 din. Da bi se zagotovila čimvečja proizvodnja in tako tudi ugodnejši ren-tabilitetni račun, se predvideva po investicijskem programu, da se bodo vse površine odvodnjavale, v primeru potrebe pa navodnjavale. Na-vodnjavanje bo mogočilo večjo proizvodnjo, poleg tega pa v vsakem primeru, t. j. tudi v kritičnih sušnih letih (ko je boj za pridelke toliko važnejši), večjo sigurnost. Tak način rešitve daje mnogo večjo gotovost v sami proizvodnji, kar se povojno odraža tudi v samem ren-tabilitetnem računu. VI. Čeprav je bil investicijski program izdelan v rekordnem času zahvaljujoč večletnemu sistematičnemu študiju in zbiranju podatkov, bo vendar potrebno še ogromno dela, da bo izdelan idejni in nato glavni projekt. Za izvršitev teh nalog so najeti najodgovornejši strokovni kadri, ki so se tega dela že sistematično lotili. Tako je že približno tri četrt geodetskih izmer gotovih, kakor tudi približno toliko pedoloških raziskav, ki dajejo osnovno podlago za izdelavo tako idejnega, kakor tudi glavnega projekta. Predvideva se, da bi morala omenjena dela biti končana najkasneje do meseca avgusta. Prav-tako se predvidevajo tekom letošnjega leta večje geomehanske raziskave, ki bodo pokazale nosilnost brežin in stabilnost nasipov. Te raziskave bodo pokazale možnost izvajanja hidroregulacijskih, melioracijskih in drugih gradbenih del na področju Ljubljanice in pritokov. Omenjene raziskave morajo pred samim pričetkom gradbenih del razčistiti celo vrsto vprašanj, tako da bodo navedeni izsledki že upoštevani v idejnem in glavnem projektu. Poleg tega bo zaradi v naprej raziskanih del olajšano operativno izvajanje del. Načrt gospodarske ureditve ljubljanskega barja bo izdelal Zavod za gospodarsko ureditev ljubljanskega barja, ki ga je ustanovil OLO Ljubljana leta 1957. Po ustanovitveni odločbi ima Zavod naslednje naloge: 1. Sestaviti gospodarsko ureditveni načrt za vsa zemljišča na območju Barja, 2. skrbeti za izvajanje vseh melioracijskih in agrotehničnih ukrepov na Barju, 3. dajati predloge za pravno ureditev zemljišč SLP, 4. povezovati kmetijske proizvajalne organizacije na območju Barja, 5. teoretično, znanstveno In uporabno znanstveno raziskovati zemljišča na Barju. Kot splošne naloge, ki jih je Zavod do sedaj izvršil, so: a) urejevanje v&gh zadev v zvezi z arondacijo ln komasacijo ter povečevanje površin družbenega sektorja, od ugotavljanja stanja do geodetskih izmer in pravne ureditve zemljišč; b) izdelava idejnih načrtov za organiziranje družbenih posestev itd. Posebno odgovorne naloge ima agronomski odsek Zavoda. Le ta mora v najkrajšem času izdelati kmetijski del ureditvenega načrta za ureditev kmetijske proizvodnje na celotnem področju Ljubljanskega barja, ne glede na sektor lastništva. V zvezi z navedenimi nalogami Je odsek že Izdelal programe za izgradnjo gospodarskih objektov in družbenega standarda za socialistični sektor zemljiškega lastništva, na ka- terih je organiziral ln uvedel spdob-rie metode kmetijskega gospodafjč-nja. Prav tako je izdelaj kmetijski) osnove za investicijski pfogram melioracije barja. Delo odseka delimo: 1. Na dela, ki služijo ureditvi socialističnega sektorja: a) izdelava Investicijskih programov za potrebe socialističnega sektorja in proizvodnih skupnosti v zvezi z razpisanimi natečaji za investicijo v kmetijstvu. 2. Na dela, ki služijo ureditvi celotnega področja barja. Sem spadajo: a) pedološke analize, na osnovi katerih bo izdelana pedološka karta, ki bo služila za osnovo kmetijskega projektiranja in proizvodnje, b) izdelava načrta kmetijske ureditve področja Iškega bazena in področja spodnjega Cornovca, c) vodstvo poskusništva in kmetijsko raziskovalnega dela, d) uvajanje sodobnih metod izkoriščanja zemljjšč, agrotehničnih ukrepov, menahnizacije Itd., e) sodelovanje in vodstvo akcij posameznih institucij in organizacij, ki sodelujejo pri reševanju posameznih nalog ureditve barja (KIS, FAGV, ITM Beograd Itd.), f) uvajanje novih kmetijskih rastlin in pasem, g) priprave za pogozdovanje in ureditev zaščitnih pasov s hitro rastočimi drevesnimi vrstami, kot so: topol, jelša, vrba itd. Glede na to, da je področje Išče in Cornovca v hidrotehničnem pogledu najdalj rešeno, se na teh področjih že postavljajo konkretne naloge, kako pripraviti proizvodne ploskve In kako s sesalnimi jariri, cevnimi ali krtičnimi drenažami zemljišča primerno osušiti, istočasno pa omogočiti v primeru potrebe namakanje istih. Poleg tega bo potrebno rešiti vprašanje organizacije proizvodnje, kjer prevladuje privatni kmetovalec. Potrebno bo zagotoviti odplačilo najnižjega vodnega prispevka v višini 33.628 din na ha letno, katerega bo lahko dala samo organizirana kmetijska proizvodnja. VII. Novi zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina 15. oktobra lanskega leta, nam daje pravno podlago, da na barju, kjer bo družba vložila ogromna sredstva z namenom znatnega povečanja proizvodnje, uporabimo vse tiste ukrepe, ki nam omogočajo izvedbo naših načrtov. Kakor je bilo že uvodoma poudarjeno, je na barju v privatni posesti preko 84 % vse zemlje, tako da družbeni sektor danes razpolaga s pičlimi 16 % obdelovanih zemljišč. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je družbeni sektor tako pri izvajanju zakona o agrarni reformi, kakor tudi zakona o zemljiškem maksimumu v glavnem dobil slabe j šo zemljo, katere se je kmet-privatnik pri izvajanju gornjih predpisov rešil. Kljub taki situaciji je vendar potrebno pribiti, da so bili v proizvodnem pogledu v družbenem sektorju zabeleženi pomembni rezultati. V 84 % privatnih zemljišč je preko 13 % takih, ki imajo svoja gospodarstva izven barja, v glavnem na severnem delu Ljubljane, v Savljah, Ježici, Tomačevem. Šmartnem, Polju itd. Ti kmetovalci so v pravem pomenu besede »čisti eksploatatorji«, ker zaradi oddaljenosti ne gnojijo zemljišča in jih njihova zemlja vidi samo takrat, ko pospravljajo pridelke, ki pa so zaradi zanemarjenega obdelovanja minimalni. Vprašanje je, ali bodo taka gospodarstva sposobna prevzeti naloge, postavljene z investicijskim programom? Sama intenzivnost obdelave bo nujno zahtevala večje vlaganje v zemljo, predvsem več gnoja. Povečana proizvodnja krme bo omogočala povečanje števila živine na ha, več živine bo dalo več gnoja in tako tudi večje pridelke. Ali bodo temu krogotoku lahko sledila privatna posestva, ki imajo svoja gospodarska središča oddaljena od proizvodnih površin tudi do 20 km? To je vprašanje, na katerega bodo morali dati odgovor sami prizadeti kmetovalci v bližnji prihodnosti. Poleg gornjega problema imamo opravka tudi s primeri, ko zaradi kakršnihkoli vzrokov kmetovalec že danes ne zmore postavljenih nalog, bodisi da je zaradi starosti za težja dela nesposoben, ali da so se člani njegove družine zaposlili v industriji in drugih poklicih. V takih primerih kmet nudi svojo zemljo v zakup ali prodajo kmetijskim gospodarskim organizacijam na barju. Takih primerov imamo čedalje več in je to problem, katerega bo potrebno rešiti. Po predpisih je mogoče dobiti investicijsko posojilo za nakup zemljišč od privatnikov maksimalno do 50.000 din za ha s tem, da se do 50 % zagotovi lastna udeležba. Ker bo takih primerov vedno več, bi bilo potrebno v okrajnem proračunu zagotoviti določen znesek za te namene. Prav tako bo potrebno z rednim odplačevanjem vodnega prispevka, s katerim so obremenjeni vsi hektari brez ozira ali jih koristi privatnik ali posestvo, zagotoviti odplačevanje anuitet, ki znašajo minimalno 33.028 din. Konkretno višino In način odplačevanja pa bo reguliral osnovni načrt in tozadevni odlok OLO. Omenjeni znesek bo služil za pokrivanje letnih anuitet in vzdrževanje vodnih naprav tako za odvod-njavanje kakor tudi navodnjavanje. Dalje bo potrebno dokončno rešiti vprašanje revizije Zemljiškega sklada. To vprašanje ni samo gospodarske narave, temveč je postalo političen problem, predvsem zato, ker so tisti prizadeti kmetje, ki se kot zavedni državljani na odločbe o odvzemu zemlje po omenjenem zakonu niso pritožili, ostali na z zakonom določenem zemljiškem maksimumu. Tisti pa, ki so zaradi zanemarjenosti, nepnojenja in slabe obdelave upropastili kmetijske obdelovalne površine in zato uspeli v svoji pritožbi, smatram, da so to uspeli predvsem zaradi njihovega slabega gospodarjenja in da bi bilo kvečjemu potrebno proti njim uvesti postopek zaradi izigravanja zakonitih predpisov. Smatram, da je bil v teh primerih kršen zakon, ki jasno govori, da spadajo pod udar Zakona o zemljiškem maksimumu vse obdelovalne površine. Tako stanje povzroča občutne motnje v kmetijstvu na Barju in zn to kliče čimprejšnje rešitve. Drugi del Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč govori o izkoriščanju kmetijskih zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema. Ker je ta del zakona za barje izredno važen, je prav, da so z vsebino nekaterih najvažnejših določil seznanjeni člani ljudskega odbora. Tako člen cit. zakona popolnoma jasno piše: »Kmetijska zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema je treba obdelovati po sodobnih agrotehničnih metodah v skladu z naložbami v melioracijska dela«. Dalje 43. čl.: -Obdelovalci kmetijskih zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema morajo obdelovati zemljišča v skladu z osnovnim načrtom za izkoriščanje zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema.« In dalje 44. člen: »Osnovni načrt za Izkoriščanje kmetijskih zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema se predloži okrajnemu ljudskemu odboru. O predlogu za potrditev osnovnega načrta sklepa Okrajni ljudski odbor na sejah obeh zborov. Natančnejše predpise o izdelavi osnovnih načrtov za izkoriščanje zemljišč na območju hidromelioracijskega sistema in o postopku, kako se sprejemajo, izda Ljudska repu-publika.« Ker je bil za barje zaenkrat izdelan samo investicijski program, v pripravah pa je izdelava idejnega načrta, ki bo lahko služil kot osnovni načrt, se bo tozadevni predlog stavil Ljudskemu odboru v potrditev naknadno. 45. člen Zakona govori o ukrepih in sicer: »Vsa kmetijska zemljišča na območju hidromelioracijskega sistema morajo biti zajeta z osnovnim načrtom za izkoriščanje zemljišč. Če obdelovalec kmetijskega zemljišča v privatni lastnini ne izkorišča tega zemljišča po osnovnem načrtu za izkoriščanje kmetijskih zemljišč, je mogoče v skladu z odločbami - 2. razdelka II. poglavja tega zakona dati zemljišča v prisilno upravo za 5—10 let. Zaradi važnosti bi bilo potrebno opozoriti še na vsebino 46. člena, ki pravi: »Obdelovalci kmetijskega zemljišča plačujejo za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema odškodnino. Obliko in način, kako se določa odškodnina za izkoriščanje hidromelioracijskega sistema ter, kako se ta odškodnina plačuje, predpisuje Zakon oz. Odlok o zgraditvi hidromelioracijskega sistema.« Iz vsebine samo teh par členov je razvidno, da je z zakonom mogoče regulirati v celoti odnose med organizacijo, ki upravlja z melioracijskim sistemom in da zakon ne pozna nobenih olajšav. Z zakonom se je zagotovila popolna in trajna skrb za povečano kmetijsko proizvodnjo, na državljanih pa je, da se bodo zakoniti predpisi upoštevali in v celoti izvajali. Družbene obveznosti kmetijstvu, t. j. dohodnina, občinske doklade, kakor tudi vodni prispevek temeljijo na kmetijski proizvodnji in njenih rezultatih. Zato se bodo morali občinski ljudski odbori predvsem založiti za popolno izvajanje zakona in zahtev, postavljenih z osnovnim načrtom in na podlagi tega tudi za redno plačevanje družbenih obveznosti. Davčna politika naj bi bila vsklajena z vsemi ukrepi, ki bodo nujno tudi privatnega proizvajalca vključili v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Dejstva, da bodo me-liorirane površine v stanju dati tudi preko petkratni sedanji pridelek, jasno govorijo, da je za vse to potrebno tudi nekaj jktvovati in da je posameznik že iz odgovornosti do družbe dolžan, da bo napravil vse, kar je mogoče za dosego postavljenih nalog. Iz vseh nanizanih nalog_je jasno razvidno, da bodo poleg okrajnega in občinskih ljudskih odborov padle odgovorne in velike naloge, tako na kmetijsko posestvo, kakor tudi na zadružne organizacije na tem področju. Ne samo to, da bodo omenjene organizacije usposobljene za organizirano kmetijsko proizvodnjo na Barju, temveč bodo morale biti usposobljene, da se bo preko njih omogočila organizirana kmetijska proizvodnja na celotnem področju Barja z vključevanjem zemlje preko odkupa, zakupa in proizvodnega sodelovanja. Prav tako bodo omenjena organizacije dolžne vključevati v organizirano proizvodnjo tudi zemljišča, ki bi na podlagi uporabe 45. člena Zakona prišle pod prisilno upravo. Predloženo poročilo vsebuje samo glavne probleme in zato ne more dati popolne slike. Zaradi tega bo potrebno, da bo Okrajni ljudski odbor o gornjem problemu v doglednem času še razpravljal. ZAKLJUČKI 1. Okrajni ljudski odbor naj po obeh zborih sprejme sklep o najetju investicijskega posojila v zvezi s XIV. zveznim natečajem za hidromelioracijska dela. Investicijsko posojilo predstavlja vsoto 2.623,708.000 din, 15% lastna udeležba 463,008.000 din, skupne investicije 3.086,716.000 din, 5 % garancijski polog od gornjega zneska 131,185.000 din. 2. Ljudska skupščina LRS bo izdala v smislu 44. člena Zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč predpise o Izdelavi osnovnih načrtov. Zato naj Zavod za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja čim-prej pripravi osnovni načrt barja ter ga naj da v razpravo Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga bo predložil Okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev. Istočasno naj se pripravi v smislu gornjega člena tozadevni odlok, ki bo zagotovil izvajanje smernic, danih z osnovnim načrtom. 3. Da se vskladijo posestne razmere privatnih kmetovalcev na barju z Zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu, naj bi se z uporabo člena 267 Zakona o upravnem postopku pokre-nila revizija od strani Okrajnega ljudskega odbora in tako uredile dosedanje neskladnosti, ki povzročajo motnje v narodnem gospodarstvu v pogledu kmetijstva na področju barja. 4. Da se prepreči nadaljnje osiro-mašenje barja, naj se s posebnim odlokom prepove prodajanje in koriščenje šote v nekmetijske namene. 5. Da se omogoči Kmetijskemu posestvu Barje čim hitrejša nadaljnja investicijska izgradnja, naj se posestvu zagotovi udeležba na natečajih. ki bodo z investicijskimi posojili omogočili povečanje gospodarskih kapacitet, z agromelioracijami izboljšati zemljo ter nabaviti tako mehanizacijo, ki jc za pogoje na barju najprimernejša. Poleg tega naj se posestvu čimprej omogoči Izgradnja 100 ha vrtnarije za pridelovanje zelenjave v skladu z že predloženim investicijskim programom. 6. Občinski ljudski odbori naj pri izvajanju kmetijske politike na barju imajo v vidu, da so smernice, ki so dane s samim zakonom, temelj kmetijske politike na barju. Smotru, ki ga je zasledoval sam zakon, t. j organizirano proizvodnjo doseči P; izvodne rezultate, je potrebno pod' diti vse ukrepe, ki bodo posp^1 ta razvoj. Zato naj občinski ljud* odbori pri izvajanju davčne polltj imajo pred seboj predvsem to, da C ključno povečana proizvodnja reS^ dokončno tako možnosti plačevat družbenih obveznosti od strani Fz vatnega kmetovalca, kakor tudi, p samo tak način ustvarja materia pogoje za dokončno ureditev barjs 7. Da samo izvajanje osnovd načrta ne bi prišlo v nasprotje z( nimi smernicami, naj občinski lfl skl odbori na področju barja do t daljnjega prepovedo kakršnok gradnjo na izven gradbenih — z» dalnih okoliših. Pri tem naj v P° meri upoštevajo določila Zakona* gradbenih okoliših. 8. Da bi se pospešil hitrejši spodarski razvoj na barju in dosC;j dopolnjevanje ene panoge z drtj, naj se gozdni obrat Bistra zdrA Kmetijskim posestvom Barje. V gornjo združitev govorijo predva racionalnejša zaposlitev delovne & ekonomičnejša izraba prevoz-' sredstev, velike potrebe po lesu® investicijsko Izgradnjo in raciof-® nejša uporaba manj vrednega 1‘* ki se brez škode lahko dobi pri' ščenju gozdov in podobno. 9. Ker so dosedanji rezultati f kazali, da je mogoče v organizh1 proizvodnji doseči pomembne he, naj se zagotovi vključitev ^ več površin v organizirano proizv^ njo v okviru družbenega pose$^ in zadružnih organizacij s tem, f 'J se vključijo vse površine SLP v a' dirane komplekse, kakor tudi, d» z nakupom zemlje od privatnike^ skladu z obstoječimi predpisi P0), čujejo proizvodni kompleksi. ?j Poleg tega naj tako posestvo, \ kor tudi zadruge povečujejo svx’ površine z dolgoletnim zakupom "‘‘ji ves čas trajanja odplačevanja vidnih investicij, kakor tudi s pogoj*, da se površine, vzete v zakup a1^, dacije, in da je višina najem®:jV vsklajena z gospodarskim raču®W v gospodarske organizacije. 10. Zavod za gospodarsko ur1^ tev Ljubljanskega barja naj v 5 1 jem delovnem programu posveti f sebno skrb pri izdelavi kmetijs^ dela idejnega načrta celotnega možnosti čimprejšnje organiz^9 roč ja barja, posebej pa prouči 'f proizvodnje na področju Išče spodnjega Cornovca tako, da bi (it vzporedno z izdelanimi načrti *: -tajlne melioracijske mreže že * pripravljeni načrti kmetijske Roditve področja Išče in spodnjega ^ i novca. ir Poleg tega naj bi Zavod v ZV z nalogami, ki so postavljene Fv kmetijske organizacije v pogleda Jr ganizacije kmetijske proizvodnje, dil istim čimveč konkretne V zvezi s temi nalogami naj prouči možnost zajemanja vseh n, padkov in različnih smeti, kale1* sc s kompostiranjem lahko korh uporabile za Izboljšavo zemlje Pr / vsem za gojitev vrtnin. Predlog lVi bi sc predložil oddelku za konuff1 ne zadeve, kateri naj bi tozad«'* predlog proučil ter samo organi^ prilagodil tako komunalnim, k-1 tudi gospodarskim potrebam. ilasnik Sl« Pravila Okrajne posredovalnice za delo v Ljnbljani Podb,&' 19.. člena temeljne m finančno samostojnih za-judotlrh (Uradni list FLRJ št. 51/33) )lltikriijiii|[0^C- ^ena zakona O IBiaSS! Tja. zbora in na seji „,L 1 llvajaicev dl, (prejel ,5 n. . pravila v|fljne posredovalnice za delo vn v Ljubijo,d z Iji I. lo' Splošne določbe not 1. člen c*jne uredbe o finančno samo- zavodih. 2. člen ;o,.Inčun": JC vPi$an v register fi-. Jdi 0v »?m,0?lojnih zavodov, ki ga :ita,a-°rbč™ski ljudski odbor Ljub- KfUna-Center. Dri II. Naloge zavoda tir /\V 7 ^ ^en u4srcdovnh<^°r<*'n',ra dc,° občinskih „ VnoTalnic za dclo, jim daje stro-.-Sslovanl or6anizacijsko pomoč v 'Klinje i,VqV ??dzira njihovo poslo-1 ? nos,Jkrbl za organizacijo služ-n,*-n;a l‘ovanja dela na območju d» Ia namen zavod: zaposlenost v svojem p0lrstvn ’ Spr?Ia'ja potrebe gospo-Po delovni sili, skrbi za lideno po,del°vni sili, skrbi za n k za ZaSasno brezposelnih oseb gvlvim !|P°?!ovanje delovne sile v * Tno»a dpuzbenegu plana in plani-^gjtla; Povečanja produktivnosti '^Ja probleme zaposlova- len -- -me cil., vou ua raz ?sPodarskihZkoriŠeanjcm .“itea obSa"ss kapacitet >tl iev'lo oseb- k‘ ZaP°slujcjo večje ^pifekvaUfkaJ.®. Pfi zaposlovanju in ‘Jpira delo ,,11 mvalidov in koor- organi, rUgimi ,,rgani: re 1 strokovn'ra Palično svetovanje ., «alifikaciin° UsP°1s,abljauje in pre-’ i1 Ve brezn z?rad* hitrejše znpo- li 1 skrSP Selnih oscb= ; j drugi,,, Za P°moč gospodarskim i0vanju o8eb^an'Zac'iam prl zaP°' a I skrbi ,V0vanjc nr? ,uP°tavljanje in za-z'dl oseb; 1 nvic začasno brezposelna občinskim ljudskim pi- v 'c«rj Zn>oŽnihlks^ drugih za dcl° Pp Za iZv , 4; člen ^,!T°d potreb anj,= 9V0J*h nalog ima niijtotrehne poslovne enote, iz^lsij i„je. Potrebnih strokovnih Pomotj ruSlh oblik organizl- Organi Zavoda zbora pro-29. decembra 1959 9. člen Zavod vodita upravni odbor in direktor. 6. člen Upravni odbor Zavoda ima devet članov; sestavlja ga osem članov, ki jih imenuje okrajni ljudski odbor na predlog okrajnega sindikal- nega sveta, Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje in drugih za-intersirnnih organizacij ter direktor zavoda. Predsednika upravnega odbora s luimiu z.u uviu (v nadaljnjem besedilu: d s cUi ;,nančno samostojen V 8adcžem v Ljubljani. - QT° Je pravna oseba: kot tak izvajalcev. Direktorja zavoda imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor na predlog upravnega odbora zavoda. b-ig-fiSjjSSjiir ustanovitelj in določbe Pravice in dolžnosti organov in njihovo medsebojno razmerje 7. člen 9. člen Direktor zavoda ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti: 1. vodi neposredno poslovanje zavoda v mejah zakonitih predpisov, teh pravil ter sklepov in navodil upravnega odbora zavoda In organa, ki je pristojen za zadeve zavoda; 2. odgovarja za izvajanje obstoječih predpisov o poslovanju zavoda, sklepa sam ah po svojih pooblaščencih pogodbe ter zastopa zavod navzven; 3. skrbi za izvajanje osnovne li- nije dela zavoda in njegovih delovnih načrtov; _ 4. sprejema in razrešuje ostale uslužbence zavoda; 3. določa vrstni red in trajanje letnih dopustov; 6. opravlja vse druge zadeve, za katere je pooblaščen po obstoječih zakonitih predpisih. 10. člen Direktor se mora ravnati po sklepih upravnega odbora zavoda. Izvršitev sklepu upravnega odbora lahko zadrži, če misli, da je v nasprotju s predpisi ali navodili pristojnih državnih organov, vendar mora o tem takoj obvestiti organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 11. člen Direktor odgovarja za svoje delo upravnemu odboru in ustanovitelju zavoda. V. imenuje okrajni ljudski odbor iz vrst članov okrajnega zbora pio- Finančno poslovanje 12. člen Zavod ima samostojen predračun dohodkov in izdatkov, v katerem so planirani vsi dohodki in izdatki zavoda v kosmatih zneskih. 13. člen Zavod ima svoj tekoči račun pri banki ter daje plačilne naloge v mejah razpoložljivih sredstev. Upravni odbor je pristojen zlasti, da: 1. predlaga spremembo pravil Zavoda organu; 2. sprejema predračun dohodkov in izdatkov zavoda, tromesečne plane zavoda in zaključni račun zavoda; 3. sprejema letni program dela zavoda; 4. določa sistemizacijo delovnih mest zavoda, daje smernice za notranjo organizacijo zavoda in skrbi za redno in pravilno poslovanje zavoda; 5. predpiše poslovnik zavoda; 6. sklepa o delitvi sredstev in zavodovih skladov; 14. člen Predračun dohodkov in izdatkov izvršujeta odredbodajalec za izvrševanje predračuna in računoda-jalec. 15. člen Zavod vodi knjigovodstvo na način, ki najbolj ustreza poslovanju zavoda. O tem se mora sporazumeti z okrajnim upravnim organom, pristojnim za finance. 16. člen Odicdbodajalec za izvrševanje predračuna je direktor zavoda, ki sme določene pravice glede izvrše- 7. skrbi za pravilno in ekonomično uporabo družbenega premoženja, ki je zaupano zavodu; 8. imenuje komisije iz vrst članov upravnega odbora ali izven njih; 9. imenuje in razrešuje računovodjo in vodjo poklicne svetovalnice ter odloča o pritožbah zoper odločbe direktorja zavoda, kolikor ni za to pristojen drug organ; 10. odloča o drugih zadevah, za katere je pooblaščen z zakonitimi predpisi, in rešuje ostala vprašanja, ki so splošnega pomena za zavod, zlasti pa vodi politiko zaposlovanja oseb. 8. člen Upravni odbor sklepa in odloča samo na sejah. vania predračuna s pismeno odločbo delno prenesti na pomožnega od- redbodajalca; ta pravica pa ni daljo prenosljiva. Sklepi, navodila in ukazi upravnega odbora oziroma državnega organa, pristojnega za zadeve in naloge zavodu glede razpolaganja z denarnimi sredstvi po predračunu in skladih zavoda so obvezni za odredbodajalca. Ce odredbodajalec misli, da je tak sklep, navodilo ali ukaz upravnega odbora v nasprotju s predpisi ali pravili zavoda ali da ni v skladu z javno službo, za katero je zavod ustanovljen, lahko zahteva, da o tem odloči okrajni upravni organ, pristojen za finance. Taka zahteva zadrži izvršitev sklepa, navodila ali ukaza. Zavod sme po sklepu upravnega odbora z virmani spreminjati namen in višino sredstev v predračunu, vendar se z njimi ne smejo povečati osebni izdatki. 17. člen Predračun dohodkov in izdatkov zavoda se izvršuje na podlagi tro-mesečnili planov, ki se mprajo predložiti pristojnemu državnemu organu. Zavod pošlje pristojnemu državnemu organu pred iztekom proračunskega leta predračun dohodkov in izdatkov za prihodnje leto ter v okviru tega zaprosi za dotacijo, če z dohodki ne more kriti izdatkov. 18. člen Odredbodajalec za Izvrševanje predračuna ima naslednje pravice in dolžnosti: 1. razpolaga z vsemi sredstvi, dovoljenimi v predračunu zavoda; 2. vodi uporabo inventarja In drugega premoženja, ki je dano zavodu, in skrbi, da se vse premoženje uporablja kar najbolj koristno za skupnost v skladu s cilji in nalogami zavoda; 3. razpolaga s sredstvi skladov, zavoda v skladu z nameni, za katere so bili skladi ustanovljeni, in v mejah, ki jih določi ujiravni odbor zavoda; 4. skrbi za pravilno in pravočasno pobiranje dohodkov in za pravočasno vplačevanje istih na tekoči račun zavoda; 5. nadzoruje finančno in materialno poslovanje računodajalca in oskrbnika premoženja; 6. vrši v mejah pooblastil virmane po predračunu zavoda; 7. pripravi predlog letnega predračuna dohodkov in izdatkov zavoda, predloge tromesečnih planov zavoda in predlog zaključnega računa zavoda ter pošilja sprejete predračune, tromesečne plane in zaključne račune pristojnemu državnemu organu; 8. pošilja v predpisanih rokih tromesečnu poročila o izvršitvi predračuna dohodkov in izdatkov zavoda. Organ, ki je zavod ustanovil, sme omejiti pravice odredbodajalca iz tega člena. 19. člen Računodajalec ima kot vodja računovodstva tele dolžnosti: 1. manipulira na podlagi pismene odredbe odredbodajalca s sredstvi po predračunu in sredstvi skladov na tekočem računu; 2. organizira in vodi evidenco O izvršitvi predračuna dohodkov in iz-datkov, o skladih in tekočem računu; i 3. organizira in vodi evidenco o stanju premoženja; 4. sestavlja na podlagi navodil in ukazov svojega odredbodajalca predloge predračunov in tromesečnih planov; 5. sestavlja tromesečna sporočila In letni zaključni račun o dohodkih in izdatkih zavoda. Računodalajec je za svoje delo odgovoren odredbodajalcu in pristojnemu državnemu organu. VL Dohodki zavoda 20. člen' Dohodki zavoda so: a) od prispevka za materialno oskrbo in službo zaposlovanja po stopnji, ki jo določa zvezni družbeni plan in je vsebovana v splošni stopnji prispevka za socialno zavarovanje, po odbitku prispevka, ki ga določi republiški organ v republiški sklad za izravnavo; b) od dotacij iz proračuna; c) razni nepredvideni dohodki, Z dohodki krije zavod vse osebi ne in materialne izdatke v okviru vsakoletnega predračuna zavoda. vn. Skladi in plače 21. člen Zavod ima naslednje sklade: a) sklad za zavarovanje praviti brezposelnih oseb; b) sklad za usposobitev brezpoi selnih oseb zoradi zaposlitve; c) rezervni sklad. 22. člen V sklad za zavarovanje praviti brezposelnih oseb se stekajo sredstva iz prispevka za materialno oskrbo in službo zaposlovanja po predpisu o stopnjah prispevka za socialno zavarovanje in Iz dotacij. V sklad za usposobitev brezposelnih oseb zaradi hitrejše zaposlitve in v rezervni sklad se stekajo sredstva, ki so ostala neizkoriščena na skladu za zavarovanje pravic nezaposlenih oseb po zaključnem računu zavoda, in sicer v razmerju, ki ga določi izvršni svet LRS oziroma okrajni ljudski odbor, če izvršni svet ne določi tega razmerja. 23. člen Iz sklada za zavarovanje pravic brezposelnih oseb se izplačujejo denarna nadomestila in druge predpisane denarne dajatve brezposelnim osebam, prispevki za zdravstveno zavarovanje, stanovanjski in drugi prispevki ter osebni in materialni izdatki za posredovanje dela tako za zavod kot za občinske posredovalnice za delo. Sredstva skladu za usposabljanje brezposelnih oseb zaradi hitrejše zaposlitve služijo za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih oseb, poklicno svetovanje, organizacijo in vzdrževanje ustanov za nastanitev brezposelnih oseb, izgradnjo poslovnih prostorov za potrebe službe posredovanja dela, za štipendiranje kadrov za potrebe službe posredovanja dela in za pod-vzemanje drugih mer v cilju zaposlitev brezposelnih oseb. Sredstva rezervnega sklada služijo za izravnavo viška izdatkov nad dohodki skladu za zavarovanje pravic brezposelnih oseb po zaključnem računu. Preostala neuporabljena sredstva po zaključnem računu se prenesejo na ustrezne sklade zavoda za prihodnje leto. 24. člen V zavodu zaposlenim osebam se določajo plače po predpisih, ki veljajo za javne uslužbence. Uslužbencem se določajo položajne plače po delovnih mestih skladno s predpisi, ki veljajo ■za uslužbenec državne uprave. Višino položajnih plač iz prejšnjega odstavka določi upravni odbor zavoda v soglasju z okrajnim ljudskim odborom po predhodno pribavljenem mnenju republiškega organa za posredovanje dela. VIII. Prehodne in končne določbe 25. člen Sistemizacija delovnih mest v zavodu se določi s posebno odločbo upravnega odbora zavoda, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor, 26. člen Glede strokovne izobrazbe, ocenjevanja, napredovanja ter disciplinske in materialne odgovornosti sc za uslužbenec zavoda uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. 27. člen Podrobne predpise o poslovanju zavoda predpiše upravni odbor zavoda s poslovnikom. St. 11/1-16991/2-59. Ljubljana, dne 29. decembra 1959. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora: inž. Ivo Klemenčič 1. r. RAZPISI Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v organih uprave naslednja delovna mesta: 1. Oddelek za občo upravo: mesto upravnega inšpektorja — pravna fakulteta mesto vodje strojepisnega biroja strojepisec I. a. mesto dveh arhivarjev — nižja ali srednja strok, izobrazba 8. Oddelek za finance: mesto referenta za sklade v odseku za proračun — srednja strokovna izobrazba mesto kontrolorja odločb o odmeri prispevkov v računovodstvu gozdnega sklada — srednja strokovna izobrazba mesto dveh referentov zn reševanje davčnih pritožb v Upravi za dohodke — srednja strokovna izobrazba 3. Oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo: mesto referenta za gozdni kataster v Upravi za gozdarstvo — gozdarski inženir ali tehnik 4. Oddelek za delo: mesto referenta za analizo in evidenco — višja strok, izobrazba 5. Oddelek za družbene službe: mesto računskega referenta v odseku za zdravstvo — srednja strokovna izobrazba mesto šefa odseka za splošno varstvo invalidov in borcev — visoka strokovna izobrazba mesto referenta za izterjavo škode v odseku za izplačilno službo uprave za vprašanja invalidov in borcev — srednja strokovna izobrazba 6. Zavod za planiranje: mesto referenta za trgovino — srednja strokovna izobrazba mesto referenta za izdelavo gospodarskih bilanc — visoka strokovna izobrazba 7. Katastrski urad Ljubljana II.: mesto geodetskega inženirja — fakulteta za geodezijo Kandidati za razpisana mesta morajo izpolnjevati pogoje, ki so predpisani v 31. členu zakona o javnih uslužbencih za sprejem v javno službo. Poleg predpisane strokovne izobrazbe se zahteva, da ima kandidat, ki se poteguje za razpisano mesto, tudi potrebno prakso. Prošnje za razpisana mesta je nasloviti na Komisijo za uslužbenske zadeve 01,0 Ljubljana, Mačkova ulica I, soba št. 13/1. Za razpisana mesta, ki .bodo izpopolnjena v normalnem razpisnem roku, se razpis zaključi dne 15. februarja 1960. Za razpisana mesta, ki v tem roku ne bodo zasedena, pa je razpisni rok podaljšan do izpopolnitve razpisanega mesta. Komisija za uslužbenske zadeve Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje 1. mesto načelnika Oddelka za industrijo, blagovni promet, gradbeništvo in obrt, 3. mesto načelnika Oddelka za družbene službe. Pogoji: V smislu 62. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov morajo imeti prosilci za razpisana mesta višjo strokovno izobrazbo in 5 let upravne prakse. Prošnje za razpisana mesta, opremljene z življenjepisom, je nasloviti na Komisijo za uslužbenske zadeve, Mačkova ul. 1, soba št. 6/1. Rok za vlaganje prošenj je 15. februar 1960. Komisija za uslužbenske zadeve 01,0 VSEBINA Vabilo na 18. »rjo OLO. Problemi, dosedanje delo in priprave za ureditev Ljubljanskega barja. Pravila Okrajne posredovalnice za delo T Ljubljani. Razpisi delovnih mest v upravi OLO. Zaključni račun trgovskega podjetja »POVRTNINA«, Ljubljana j Trgovsko podjetje »Povrtnina« v Ljubljani Je svOJ plan za leto 1958 preseglo > 8 %. Po sklepu delovnih kolektivov se le k podjetju pripojilo trgovsko podjee »VtSnja« v Ljubljani v skladu z odločbo ObLO Ljubljana-Center, 6t. 03/2-5« z dne 2. avgusta 1938. Povprečno Je bilo zaposlenih 27 oseb. Poslovanje v M1 1958 Je bilo uspešno. BILANCA na dan 31 decembra 1958 AKTIVA PASlV Zap St. Naziv postavke Znesek v 000 din Zap St Naziv postavke Znesek v 000 dl« A. Osnovna sredstva t. Osnovna sredstva I. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabo 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna srdcfstva skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada lh drugih skladov T. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B. Sredstva v obračunu ln dmga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva Sk u p aj i 1.981 2.557 361 640 359 5.119 11.017 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7 Rezervni sklad in drugi skladi • 8 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji in druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj i BOCI 281 969 7.620 64 11.017 Računovodja: Dora Mulej Predsednik UO: Marta Modic Direktor: Albin Tušar AKTIVA Zaključni račun RAFINERIJE DRAGIH KOVIN, Ljubljana, Ilirska 6 BILANCA na dan 31. decembra 1958 PAStf/ Zs^p Naziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naziv postovke A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 9.367 1. Sklad osnovnih sredstev 10.801 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih sredstev 928 2.362 B. Viri sredstev skupne porabe porabe 3 Sredstva skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 211 - 4. Drugi viri sredstev skupne porabe ' 4 Denarna sredstva skupne porabe 169 C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8.218 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 23.980 8. Skupna obratna sredstva 41.305 sredstev D Rezervni sklad D Izločena sredstva in drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladov T. Denarna sredstva neraz- 864 skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev 10.167 porejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva B. Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti 3.000 ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 4.036 457 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva 132 470 ' S k u pnJi 68.550 S k u p a) i 58.550^ Računovodja; Majda Favaj Predsednik UO. Franc Trtnik Direktor. Dr. Milan Perušck Zaključni račun KRAJEVNE OPEKARNE, Boštanj-Grosupljc AKTIVA BILANCA na dan Sl. decembra 1958 PASO" ZjtP Naziv postavke Znesek v 000 din Zap gt Naziv postavke Znese* v 000 »j A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 4.038 1. Osnovna sredstva - 6.180 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Denarna sredstva osnov- 2.. Drugi viri osnovnih 1.019 nih sredstev 823 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev 8 S Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupno porabe ** porabe B C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 599 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 5. Skupna obratna sredstva 2.218 sredstev D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva ln drugi skladi 6. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad ln drugi nega sklada ln drugih skladi V skladov 62 8. viri nerazporejenih t. Denarna sredstva neraz- sredstev 647 porejenih sredstev — E. Viri sredstev v obračunu In dmga pasiva E. Sredstva v obračunu 0 Kratkoročni krediti 46« In druga aktiva zn obratna sredstva 8. Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva 1.007 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11. Druga pasiva 1.568 S k u p a J i 9.299 Skupaji 9.2»9y Računovodja: Vida Vodopivce Predsednik UO: Roza Hribar Direktor: Ciril arnbljcvee