VSEM ROJAKOM. Z veliko vero in up;injem pošiljamo prvo Stevilko »Jugoslovana1' v jugošlovanski svet. V globoki zavesti težke naloge prosimo vse enako in druge dobro misleče, da aas podpirajo z besedo in dejanjem. Prva številka kaže, knkšni smo. Kjerkoli bomo našli pametno misel in plodno zrno, bomo vzeli obojo in ju zanesli z Ijubeznijo v src;i našega narode. S tenni besedami je opreinilo uredništvo prvo številko »Jugoslovaina« ter ga poslalo širorn slovenskega ozemlja. In — odkritosrčno rečeno — razveselili smo se tega našega glasnika bolj^e in srečnejše naše bodočnosti. Prva številka »Jugoslovana« nam je nehote v spcimin poklicala vse one boje, vse cne bridkosti, vsa ona preganjanja, k\ ji-h je moralo pretrpeti ravn-o slovensko napredno tičiteljstvo — ko je ostalo zvesto svojemu vzvišenemu poklicu, svoji neoniiajni lastnosti značainosti, odkar je zagospcdovala v lepi slovetiski deželi sh"inka, ki si je nekdaj zapisala na svoj prapor besede: »Pogin slovenskemu napredneiniu učiteljstvu!« — a ki sedaj nastopa očiščena in prerojena na onem delu sloivenske^a ozemlja, koder je nekdaj. bučalo od krika bratomornega boja. In mož, ki je nekdaj šel — sam sin očeta učitelja •— pod devizo »Potis asinorum« v boj proti zinačajnemu slovenskeniu učiteijstvu — je slednjič dobil pravo pot in začrtal slovenskemu narodu ccsto, ki 'iiiu niora prinesti najlepšo budočnost. Inie tega moža dandanes izgovarjajo v slovemskoin iiarodu z ono pobožno&tio, ki je lastna cdino le temu narodu. Slovensko napre*dno učiteljstvo je bilo v svoji pretežni večini že davno prepričano, da po tej poti, kakor jo1 je začrtal v slovenski javnosti sedaj tako zaničevani, a nekdanji nekroniaiii kralj vojvodine Kranjske, ne moire ifi dalje, zakaj ta pot je vodila slovenski narod naravnost v pogubo. In kar si je napredno učiteljstvo že od nekdaj želelo in po čemer je od nekdaj hrepenelo — po zedinjenju vsega južnoslovanskega naroda — ta prekrasna misel je našla ravno v miOKu, čigar ime je danes geslo in program stovenskega naroda posebe m jugoslovanskih narodov sploh, tako trdno- podlago, da je ne zrahlja nihče več! Naša deklaracija z dne 30; maja je naša zvezda vodnica! Leta 1906. je zborovalo v Belgradu vseslovansko učiteljstvo, in s poinosom lahko zapišemo, da je bilo takrat ravno slovensko napredno učiteljstTO oni glasnik, ki je že zahteval in priporočal duševno združitev vseh jugoslovanskih učiteljskih organizacij v eno skupino. Načelo kulturnega združenja smo večkrat pozneje poiidarjali in zagavarjali. Slovensko ¦napredno učiteljstvo — žal — takrat ni doseglo svojega srmoitra, ker so se itej na¦meri postavili nasproti vsi oni {aktorji, ki še dandanes rujejo javno in :na slkritem proti naši deklaraciji. Pač pa je le-to učitelj&tv.o občutilo trdo pest onih naših protivnik&v ravno v sedani&m času, zakaj izkusili sibo 'maščevanje: hišne preiskave, zaslišavanja, preganjanja, konfinacije itd. itd. — A le-to aas ni nikakor ostrašilo, temveč še danes stoji slovensko napredno učiteljstvo na tistem stališču kakor leta 1906, in to smo ravno pokazali s svojira manifestom z dne 10. septembra 1917, sprejetim na seji upravnega odbara naše Zaveze. Danes lahko s ponosom dvigamo glave, zakaj danes mora pač vsa slovenska javnost priznati, da je ravno slovensko napredno učiteljstvo jasno pokazalo, da je bila njegova politika že od nekdaj slična oni politiki in 'Omemu pTogratnu, ki sta dobila svogo poosebljenost v velikem mislecLi, našem nekdanjem ipciitiškem naspratniku — pokojnem dr. Kreku. Ta politika pa ni dobila niti najinanjšega odmeva v onih naših tovariših, ki so jih proti nam tako radi izigravali ravno sedanji najboljši privrženci majniške deklaracije, češ, glejte jih, to so pravi na¦radni piornrji — a vi! ? ... Pač — uživati so ugodnosti na naš račun — a rni smo bili komaj, komaj deležni nekaterih drcbtinic, ki so jim padale z obložene mize. In ti veJiki možje, ki so se vedno izkazoivali kot pravi junaki pri zatiranju svojili naprednih tovarišev, nimajo danes tciiko poguma, da vržejo iz svcje sredine* moža, ki ga po razumu zdrav, sicer pa preprost mož in mu izreka svoje neizaupanje. Žalostni spomini! Ob pogledu na »Jugoslovana« in na živahno, najlepše sadove obetajoče politiško gibanje širom slovenskega ozemlja, so pač pozabljeni vsi ti žalostni spomini, so osušenc vse one nebrojne solze, ki so jih prelile naše žene ob preziran.ju povodom oddaj raznih službenih mest, so preboljena vsa politiška preganjanja — vam kličemo: Pozdravljeni! — Podaimo si roke in strnim.o se v močno falango, pohitimo z delom navdušeno med slovenski narod in izpolnimo zadnjo željo pokojnega dr. Kreka: »Bodite složni v delu za narodnr» bodočnost, bodite neuimorni v strcmljen^ ju po združenju, bodite nevmajni v veri, da pride dan osvoboditve in svobode«.