Posamezna številkaj 1 krono. «
S .TABOR* iihaj* »»»k i*n, m«*
’■»	nadalje in	praiaikoT, ob 18. uri *
C	da.umora naslednjega dne tel “iene
■	celoletno	180 E, polletno 80 K,
J	detrHetno	tS E, mesetno 15 lt.
le lnserati po oogoToru. Pri Teckzetn-E	objeTl popust.
»	N»ro. «e pri upra-i TABORA*,
!	MARIBOR, Jur016 ere nlioo »tor, A.
O O D OrosTHINS	ODD
TABOR
Posamezna Številka« |.	1	krono.	::
ŽORl^Uimo o. nebelo * Kut-bora, Jurčičeva tl. it. 4, 1. ud* S	otropjo. Telefon intorark. it. Sit.
3	UPRAVA ee nahaja T darili eri
.	olloi it 4, pritličje, (ene. Tole.
J	los it. 81. SHS poitneoebovni jm-
čm itor. 11.187.
"	Hi uročil« brot denaijs eo M
Z	urim. — Rokopisi 10 u Tieisjo.
Leto: I.
Maribor, petek 31. decembra 1920
Številka: 104.
0’Annunzio Je dal slovo kvarnerski regenci.
Za Italijo ni vredno umreti! — Obnova pogajanj v Beogradu. — Rudarska stavka.
Kriza.
Maribor, 30.' decembra.
Pašičevo posredovanje za sestavo vlade je ostalo brezuspešno. Pogajanja med največjima skupinama konstituante, med demokrati in radikalci so se razbila. Pašič je radi tega vrnil regentu poverjeni mu mandat za sestavo nove vlade in nastala je občutna kriza.
Mi smo že pred par dnevi omenili, da bo pri sporazumu štirih glavnih skupin, ki prihajajo v poštev pri kombiniranja nove vlade, delalo največ tež-koč kočljivo vprašanje agrarne reforme in to so nadaljni dogodki tudi popolnoma potrdili. Pogajanja med demokrati in radikalci so se tudi res razbila skoro samo radi vprašanja agrarne reforme. Demokratj, ki stoje na stališču popolne izvedbe agrarne reforme so med drugimi zahtevali zase tudi port-felj ministrstva za agrarno reformo, ker 50 videli edino * v tem možnost res pravične izvedbe. Radikalci, ki so pod pritiskom razmer že zdavnaj opustili svoje skrajna nasprotstvo napram agrarni reformi ter si osvojili v tem pogledu nekak kompromisarski program, so prvi dan tudi res pristali na to demokratsko 'zahtevo in bilo bi vse v redu, da Hiso tu posegli vmes muslimani, ki so smrtni sovražniki agrarne reforme. Ti so 'pritisnili na radikalce in radikalci so takoj drugi, dan to svoje prvotno privoljenje odp.otegnili,
Ta odpotegnitev prvotnega privoljenja je razbila blok, ki naj bi sestavil vlado v dva dela. Na eni strani so ostali demokrati in zemljoradniki, ki so za izredbo agrarne reforme, na drugi pa radikalci in muslimani, ki so proti izvedbi agrarne' reforme. S tem je bila
prvotna kombinacija za enkrat, brezuspešna in Pašič, ki je zagrozil, da vrne mandat, ak6 se mu ne posreči še tekom torka sestaviti vlado, je to svojo grožnjo tudi res izpolnil.
Položaj, ki je vsled tega nastal, je jako mučen in skrajno kritičen ter bo imel v najboljšem slučaju za posledico zopet novo zavlačitev vladne krize.
Kako. se bode zasukal tek nadaljnih političnih dogodkov v Beogradu, bi v t;em trenutku skoro ne bilo mogoče prorokovati. Možnosti je več. Prva taka možnost bi bila odgoditev rešenja vprašanja agrarne reforme. Staviti bi bilo treba to vprašanje iz programa , konstituante ter ga prepustiti bodočemu itednemu parlamentu. To izgleda na zunaj sicer jako lahko, toda v resnici bi imelo to lahko težke posledice in morda celo resne nemire v prizadetih zemljah, posebno v Bosni, v Macedoniji ter v Banatu, kjer postaja vprašanje razdelitve zemlje zopet akutno.
Drugo možnost rešitve nam podajajo neoficijelne izjave nekaterih radikalcev, da bi bila njihova stranka pripravljena sodelovati z vlado tudi, ako bi v njej ne bila zastopana ter bi jo sestavili samo demokrati. To izjavo je treba vzeti za enkrat še s skrajno rezervo. Ta tudi ako jo vzamemo za možn^ nastanejo tu zopet težkoče radi muslimanov, ki bi v slučaju, da bi ne bili zastopani v vladi, vlade gotovo ne podpirali, ker so tudi danes za sodelovanje z državnim blokom le iz koristolovstva in jim gre le za to, da zasedejo gar ministrskih stolčkov. Večino bi imela taka vlacJi.tudi brez njih, vendar pa bi bila ta večina tako majhna, da bi bila v vedni nevarnosti, da jo opozicija preglasuje.
F. G.:
Zakaj je moj striček neoženjen?
(Konec.)
Ki ož i k i rja sta se iskala pod robom Pirk' ve njive vsa bela, kakor najčistejše device. l irkovi, ki so zasledovali skozi okno luč, so slutili, kaj se je zgodilo, a ker so vedeli, da sta dva. si niso delali skrbi. Bi bilo tudi odveč, ker kmalu sta korakala junaka dalje.
Stric je opazil, da atu le preveč na-gaiajo noge. Leva je namreč vhajala na pot desni in desna levi. Tako je prišlo vedno do zmešnjave in do pobiranja lastnih telesnih delov iz debelega snega. Kriv je bil debeli sneg. Prišedši tako srečno le do Obramovega križa, ki stoji v znani Kotnikovi grabi, kjer že od nekdaj straši, sta pa moža napravila sledečo pogodbo.
, Veš kaj, Peter," je predlagal stric, ,jaz grem naprej in ti dam roko, ti pa se drži moje roke in stopaj za menoj.*
Po kratkem prepiru in ko je stric slovesno zatrdil, da ata ni pijan, se je ta udal predlogu in korakala sta korajžno naprej. Atu so noge v enomer nagajale .in U;<J#o
Poleg že obeh navedenih in še nekaterih drugih možnosti pa obstoja še zadnja — najbolj radikalna — razpust konstituante ter oktroiranje sedanjega Markovičevega ustavnega načrta. Ta rešitev bi bila končno še najboljša, imela pa bi lahko težke posledice in bj naš ugled posebno v inozemstvu do skrajnosti oslabila.
Tako bomo torej praznovali tretje novo leto v naši narodni državi v znamenju ene najtežjih političnih kriz, kar smo jih v teh par letih, sicer na take stvari že navajeni — doživeli. Mogoče pa je, da se bo našla ,še v zadnjem hipu kaka rešilna nitka. Upajmo.
Notranja in zunanja politika.
* Stambulljski In cesar Karol.
Bolgarski ministrski predsednik objavlja v »Matineu" zgodovino svojega ujetništva med vojno. Bolgarska vlada ga je vedno poizkušala dobiti na svojo stran. Najvažnejša dogodba pa je, ko sta dospela leta 1916 v njegovo celico dva častnika, ki sta izjavila, da ju je cesar Karol osebno poslal k njemu. Pripovedovala sta mu, da je stopila Avr strija z Francijo v pogajanja radi separatnega jmim in mu razložila pomen, da se tudi Bolgarija udeleži tega gibanja, za kar je potreben vstop Starn-bulijskega v kabinet. Kratko na to pa je izvedela Nemčija o brezuspešnih pogajanjih Avstrije s Francijo o separatnem miru ter odposlala ,dve diviziji v Bolgarijo, da pridobi zopet izgubljeno premoč.	\
* Dvom Stambulijskega nad malo antanto. Bolgarski ministrski predsednik Stambulijski, ki se je sestal s poljskim
ministrskim predsednikom Vitošem in podpredsednikom Daszinskym v Zakopanih ter imel ž njima daljše pogovore, se je izjavil napram zastopnikom novinarstva, da ne veruje v malo antanto, ker je ta pravzaprav v sedanji obliki le zbližanje Cehoslovaške z Jugoslavijo.
* Veleizdajniška afera pred praškim vojaškim sodiščem. Kakor poroča »Prager Tagblatt", se bavi praško vojaško sodišče z veliko veleizdajniška afero. Podlaga tej aferi je razširjanje dunajskega monarhističnega lista »Die Staatswehr", ki ima baje na Cehoslo-vaškem velike število naročnikov, po katerih se sedaj poizveduje.
* Ameriški preklic kalifornlškeg* zakona. Japonski zunanji minister je izjavil v parlamentu, da bo Amerika preklicala kaliforniški zakon, ki prepoveduje nakup zemljišč po Japoncih in njeno priseljevanje.
* Sodelovanje Venlzeloza v grški vladi. Dopisnik nekega francosk. lista Y Atenah izve, da je sedaj gotovo, da bode kralj Konstantin vkljub nasprotnemu mnenju vlade delal skupno % Venizelosom, da se zopet vzpostavi sporazum z antanto. V političnih krogih se govori, da se bo Venizelos kmalu vrnil. Najbrže bo prevzel zunanji porb felj, pri čemer se bo moral kloniti željam kralja Konstantina, kakor istočasno tudi večini. Ta rešitev je bila predlagana najbrže od Stratosa, ne pa od Gunarisa. Grki se boje, da bode kralj, ki izključna ne bode mogel voditi zunanje in no«! tranje zadeve sam, zopet igrača strank^ ali svoje okolice in so mnenja, da bi zamogla edino vrnitev kretskega patri-jota to preprečiti. Sotrudniki Venizejosa, se pa, kakor se sodi, ne bodo hoteli vrniti v domovino.
gubil ravnotežja. Oziral se ni, saj je držal spremljevalca za roko.
Tako je zmanjkalo gozda in stric se je moral čuditi, da stopa ata že precej časa tako ravno in sigurno. Med tem, ko je prej rabil vse svoje moči, da se je obdržal v ravnotežju, sedaj niti ,čutil ni več, da se ga kdo drži.
Roko je držal.
Radovednost ga je premagala in ozrl se je. In — sarp Bog nas varuj -~r- v roki je držal atovo rokavico brez vsebine. Kaj premišljati! Obrnil se je in hajd iskati posestnika rokavice. Saj mora ležati na stezi in daleč tudi ne bo. Stric išče in brska z nogami, a zaman. Nikjer živega bilja.
Za dobrih dvajset koralcov stoji Ob-ramov križ. Tam so pred leti ubili bogatega kmeta in še danes ni varno hoditi tam mimo. Ne le ženske in otroke, tudi neustrašliive možakarje je že strašilo. Stric je bil vojak in kak strah pozna on. A, oj groza! — Korak mu je zastal, čepica na glavi se mu je za{ela dvigati in mrzel pot mu je stopil na čelo. — Tik pred križem dvoje belih prikazni brez glav ...
»Prisegam, nikdar več na taka pota!*
Prikazni sta se zganili. Stricu je postalo vroče* Srcepiu je.začelo ujtrjpftji
hitreje. — Kakor blisk se je zasvetil bajonet in: — ali zmaga ali smrt! —
»Kdo sta?" se je začul nadčloveški stričev glas in bajonet se je zasvetil.
V tern trčita prikfuni druga ob drugoy inv svoje največje začudenje je spoznal stric še o pravem času škornje svojega svaka, ki je stal na glavi v nad en meter debelim snegom pred Obramovim križem.
Smeh me je zbudil iz sladkega spanja. Stric in ata sta večerjala, mama pa je poslušala smeje zanimiv doživljaj.
Potuhnil sem se, kakor da bi bil spal in poslušal pazljivo. Do danes som molčal in tako je bila ta zgodba znana le štirim ljudem.
Od tega je minulo že nekaj let in med tem se j p spremenilo marsikaj. — Oženjen sem jaz in moja dva brata in vsi smo srečni, kolikor je pač to v takem stanu v o£igled današnjim razmeram mogoče,
Pirkovo devojke živijo še vedno deviško življenje jn čakajo junakov, ki bi imeli poguma jih rešiti in osrečiti.
Da se ne pozabi, sem napisal to zgodbo. Saj se mi ni treba več bati očetove šibe. Vem, da mi tudi striček ne bo zamerit. Naj pozabi obljubo pri Obra-movem križu ter si naloži križ, ki ga
hftliPi jAjA .fiekHLia pa .BUfeUm \	aaša^pžia	in.širša^jlomom^lBo
Kultura in umetnost,
-f- I. umefn. razstava v Mariboru.^
Na splošno željo občinstva je sklenil pri; pravljalni odbor, da ostane razstava odprta do inkluzive 2. januarja 1921. Ra?« stavo je dosedaj obiskalo že mnogo lju-i biteljev lepe umetnosti in prodalo se jd že nekaj slik. Izšla je že druga izjaig katalogov, ki so sedaj mnogo cenejši jp je s tem omogočeno, da si katalog vsakdo nabavi.
Platnen. Začetkom leta 1921 bft začel izhajati v Ljubljanig nov ilustrovan* list »Plamen*, da izpolni vrzel, ki ja Slovenci bridko občutimo na polju »lu* strovanega časopisja. Ilustrovani list pogreša inteligent in preprost človek,1 kajti dobra slika, ki je mnogo bolj zgovorna nego sama beseda, spopolnuje nazorno, kar skuša pojasniti beseda, Iq( če kdaj, potrebujemo ravno r tem tre* notku, ko stojimi Slovenci in sploh Jugoslovani takorekoč na pragu svojeg«i novega svobodnega življenja, pozitivnih' •in stvarnih pojasnil o našem položaju.1 Potrebujemo vsestranke razbistritve naših zamotanih razmer. Potrebujemo spozna^ vanja bogastva in krasot, ki nam jih
* Harding za razorožitev držav. Kakor poročajo pariški listi, objavlja Harding v »New York World‘', v katerem je pričel kampagno za mednarodno razorožitev, izjavo, v kateri na-glaša, da je splošna razorožitev najvažnejše vprašanje izpeljave mirovnega programa. To žele tudi vsi narodi. Naj-preje naj bi začele z razoroženjem one države, kojih oborožena sila je najjačja. Harding je mnenja, da ni več daleč oni čas, ko bo pravica zmagala nad orožjem in da razoroženje ne bode samo sen, temveč dejstvo. Je pač tudi on idealist, kakor svojca^ Wilson.
* Oddaja nemških topov Franciji. Francoski vojni minister je sporočil v zbornici, da je oddala Nemčija od premirja do danes Franciji nad 41.000 topov.
* Vprašanje razrušenja nemških trdnjav. Poslaniška konferenca je sporočila v posebni noti nemški vladi, da odgovarja po n jenenTmnenju razsodba mednarodne vojaške kontrolne komisije v vprašanju nemških trdnjav z artilerijo določbam členov 167 in 180 versailleske pogodbe in da pritrdi tem določbam. Državna vlada je znova odposlala po-slaniški konferenci noto, v kateri ponovno opozarja na spremenjen položaj na vzhodni meji Nemčije in naproša antantine vlade, naj ne zahtevajo izvršitev imenovanih določil, po katerih bi imele Kdnigsberg, Ktlstrin in Boyen kot predpostojanke odbiti prvi napad nasprotnika* radi česar naj se ne zahteva njihovo razorožitev. Vlada prosi radi tega za odgoditev do razjasnitve položaja na vzhodni meji.
— Kdo vzgaja našo mladino. Avstrijska era je po našem Štajerskem zasejala vse polno nemškega učiteljstva, ki je po prevratu večinoma izginilo, nekaj pa ga je vendarle še ostalo. Ti ljudje seveda našega jezika niso razumeli, ali pa vsaj ne toliko, da bi lahko v tem jeziku poučevali druge. Toda naše šolske, .oblasti so se spomnile starih avstrijskih metod ter odredile, da mojajo v doglednem času napraviti — izpit,iz slovenščine. Pretekli sta že dve leti, toda izpitov še niso 'položili in kakor zatrjujejo sami, se'*jim je baje reklo, da bo ta izpit samo — formali-teta. Radi tega so seveda slovenščine niti resno ne uče. Znana nani ja učiteljica, ki se Osvojim nemškim prepričanjem očifo baha ter pravi, da se ji ni, treba učiti slovensko, dokler je v Jugoslaviji 700.000 Nemcev. (?) In taki
trebftjemo bodrila, da se smotreno, zavedno in vestno poprimemo dela, da dosežemo one cilje, po katerih hrepenimo. V našem novoustvarjeneni jugoslovanskem političnem, gospodarskem, socijalnern in kulturnem življenju je mnogo točk, ki so vsem poštenomisle-čhn Jugoslovanom vkljub najrazsež-neišitn strankarskim nasprotstvom in razjičnim svetovnim naziranjem enako pomembne, za katerih pojasnitev, pospešitev in uresničenje nam bije vsem skupno toplo srce. Pred vsem stoje kot taka skupna vprašanja v prvi vrsti spo-polnitev našega osvobojenja m uje-dinjenja in vsi s tem vprašanjem združeni problemi, kakor boljše medsebojno spoznavanje naših plemenskih in krajevnih razmer, narodnih šeg in navad, naših krasnih krajev in pokrajin, naših narečij, naših gospodarskih in kulturnih inštitucij. Nadalje je potrebna skrb za vzdrževanje; podpiranje in pospeševanje vsakojakih kulturnih in gospodarskih organizacij naših neosvobojenih bratov, razširjanje zanimanja za lepe kraje in kremenite dele našega naroda na Primorskem in Koroškem, ki so zapadli težki usodi, da' protinaravno ostanejo za enkrat izločeni od skupnega jugoslovanske^ objema.1 ;Nič manj va^pj od tega pquUCao-p^*
ljudje naj vzgajajo našo mladino? Temu ali onemu nižjemu uradniku ali trgovskemu nastavljentu pač zadostuje onih par besed slovenščine, ki se jih navadi. Toda učitelj, ki naj poučuje druge v tem jeziku, ga mora vendar znati perfektno. Pri nas v Mariboru pa imamo sedaj še lepo število posebno učiteljic, ki lomijo slovenščino tako, da je groza. Zahtevamo torej od merodajnih šolskih oblasti, da napravijo končno v tem oziru red. Da,nes imamo dovolj naših sposobnih učnih moči, ki zaman čakajo na namestitev. — Starši.
—- „Wir blelb’mer deutsčh." Ge
kdo potrebuje spričevalo, da je naša politifina oblast jngoslovensko narodno zavedna, dobi najlepše potrdilo pri vtečini požarnih bramb v okolišu okraj, glavarstva Maribor. Zadnjič smo pribili javen škandal iz Sv. Lenarta in Sv. Trojice v Slov. Goricah, kjer je še danes ne samo avstrijski, ampak naravnost pruski duh požarnih bramt) demonstriral na'pokopališču. A šo lepše potrdilo dobi pri požarni branibi v Pekrah. Tu so z dovoljenjem politične oblasti vrgli jugoslov. vodstvo, je vpregli v nemško avstrijski hujskaški odbor in zdaj bodo vrgli še zadnje ostanke, nekatere napise, ki vsaj malo spominjajo. da stoje tudi Pekre v jugoslovenski državi. ,Wir war’mer und wir/bleib’mer deuisch*, to je bojno geslo požarne brambe v Pekrah pod nadzorstvom jugoslovenske politične oblasti.
— Izseljeniški škandal. Tam doli na starem Kranjskem^ imajo zopet nov škandal. V Belo Krajini, od koder se je že pred vojno izseljevalo v Ameriko toliko ljudi, da so postale cele vasi skoro brez moških, da so propadale cele kmetije in prazne hiše1, so brezvestni špekulanti zopet pričeli naganjati ljudi iz domovine v Ameriko. A to pot se jim ni šlo resno za to, da spravijo domačine v Ameriko, ampak, da jih oskubejo in sami sebe obogatijo. Tega škandala se niso posluževali samo brezvestni izseljeniški agenti a la Štrukelj v Ljubljani, ampak uradne osebe kakor tajnik okr. glavarstva v Črnomlju, duhovniki in rkzne uradne osebe. Za nas ta škandal ni tako nov. Že pred dobrim mesecem smo opisali slučaj, ki ga fe doživela neka nam znane, oseba, ki je potovala iz Maribora v Gradec. V dotičnem našem poročilu smo qpozarjali, da izdajajo potne liste za Ameriko v policijske uradnike preoblečeni brezvestneži v Ljubljani in sicer na ta način, da potrdijo, da dotičnik tekom gotove vojaškoohvezne dobe ni bil potrjen v bivšo avstrijsko armado. Za taka potrdila so zahtevali 15.000 K. Toda kakor hitro so jih dobili eni prosilci* so drugi, ki so zafo zvedeli, to brezvestnost izrabili ter dajal' poljubno po 5000 ali še manjše nagrado. Opozarjali smo naše oblasti v Ljubljani, da je to nevarna igra. ker se za taka izseljevanja najbolj zanimajo vojašoob vezni mladi ljudje, ki iz sorradlva • do naše države, skušajo se izogniti vojaške dolžnosti. Toda naš opo-
svetnega dela, ki :’aj vzbuja zanimanje, ljubezen in navdušenje* v naših srcih ter ustvari predou^oje in pripravi tla za izpolnitev nišiii narodnih idealov, so drugi cilji, ki so jasno izražfeni v hotenju vseh stremljenj: poglobitev edinstvene državne misli, konsolidiranje skupnega državnega gospodarstva, in državnih financ, smotreni razvitek njihovih predpogojev, kakor ustave, davčnega sistema, uvoza in izvoza, valute, prometnih sredstev; nadalje pospeševanje blagostanja Skupin in pozameznikov in ureditev panog, ki so mu podlaga, kakor razvoj naše industrije, naše domače obrti, naše trgovine, spopolnitev poljedelske produkcije, tujski promet itd. Slednjič je poleg teh in sličnih političnih, socijalnih in narodno-gospodarskih strani nam vsem1 sveta naša ožja slovenska in širša jugoslovanska kultura: naSa umetnost, naša literatura, naša prosveta, naša' mladinska vzgoja, naše društveno življenje, naš šport itd. Z ilustrovanim listom »Plamen* bo ustvarjeno neutralno torišče, na katerem se bo po zgoraj navedenih smernicah z besedo in sliko z raznih stališč gladila pot, ki vodi do naših skupnih, vzvišenih in svetih ciljev. »Plamen* bo izhajal za zdaj dvakrat na mesec, vsak (Jr.ugi ip četrti petek v^aJgga njesecjL
min je ostal brez odmeva na pristojnih mestih. To je namreč značilno za naše oblasti, ki imajo navado, da z vso slastjo pograbijo kakšno klerikalno denuncijacijo ali 'kakšne uradne osebne, malenkosti, kjer pa gre za velike interese države* tam se ne zganejo. Vsaj se tudi po Mariboru potika po prenapolnjenih hotelih in preplačanih privatnih stanovanjih toliko temnih elementov, ki ne spadajo v Maribor; oko postave jih vidi, a roka postave se jih brani prijeti za »kravateljc* Tako je tudi na Kranjskem izseljeniški škandal moral zavzeti še le dimenzije velikega, po celi deželi razširjenega požara, da so se oblasti vendarle zganile z radikalno remeduro.
— Strašna Statistika. Prijatelj našega lista nam je poslal silno zanimivo Statistiko, koliko vina se spije v Studencih. Studenci imajo okrog 4000 prebivalcev, od katerih je najmanje 30 Odstotkov otrok. 10 odstotkov pa takih, ki vsled siromaštva ne morejo piti vina. Tujci posečajo studenške gostilne prav malo, tako, da odpade na one, ki pijejo, število 2400 duš. In teh 2400 ljudi je spilo od 1. jan. do 30..novembra t. L:
1.200.000 litrov yina, 600.000 litrov sadnega mošta, 90.000 litrov piva ter 300 litrov žganja (kijub prepovedi). Tako odpade na osebo in na dan povprečno 8 litrov alkoholnih pijač. Računajmo v denarju: 1 1 vina povprečno po 24K je
28.800.000 K, 1 1 mošta povprečno po 4 K je 2,400.000 K, 1 1 piva povprečno 6 K je 540.000 K, 1 1 žganja povprečno po 60 K je 18.000 K. — Skupaj torej
31.758.000 K. Vsaka navedenih 2400 oseb je torej v navedenem času zapila 13.315 K 83 v. Ker stanujejo v Studencih večinoma železničarji, potem ni čudno, da ravno ta kategorija delavstva nima nikdar dovolj plače.
— Socijalnodemokratlčna poštna organizacija v Mariboru, kateri so nasedli nekateri sluge, o katerih pozitivno vemo, da niso zavedni Slovenci (o enem se trdi celo, da je hud hajlovec), se vsled nepotrebe zapuste. \2. t. m. so imeli ustanovni občni zbor. V odbor je bil voljen kot blagajnik neki sluga, ki se tega zborovanja niti ni udeležil, drugi sluge pa trde, da sploh niti vedeli niso, zakaj gre, ko so jih vpisali na listo. Ali je to njih odkritosrčnost, ali pa neprijetna zagata na polju politike? Tem gospodom odkritim in neodkritim pa lahko povemo, da če ima F&ška cesta premoga za vse nas revne in bedne, potem bi ga gotovo morala ta stranka začeti deliti pri onih starejših strankarskih socijalnodemokratičnih pristaših, ki so premoga ravnotako potrebni, imajo pa svoje predpravice, ker že marsikatero leto in mesec plačujejo stranki prispevke. Pa ne, da bi pošiljal odrešenik mariborskih nemškutarjev Wastian prispevke za iredentski premog iz skrahirane dežele, predno bodo te papirne cunje zbankrotirale! Poznamo tudi te mariborske nemške nacijonalce,
najmanj '12 velikih straneh (format 38 krat 29 cm). S svojega nevtralnega stališča, za katero jamči izdajatelj bo prinašal beletristične spise in razne_ strokovne članke v gori očrtani smeri, katerih namen bo, vplivati pojasnjevalno in bodrilno. V to svrho bo dajal prostora v tem smislu raznim nažiranjem, v kolikor se bodo uveljavljala stvarno in pozitivno. To svoje prosvetno delovanje bo podpiral z mn®goštevilnimi slikami in ilustracijami. Vsebina in slike bodo najraznovrstnejše in čimveč mogoče popularne, tako da bo list »Plamen* poskušal zadoščati vsem obzorjem in vsem slojem. Ker se bo vsled velikih stroškov za tisk in papir tiskalo le neobhodno potrebno število ivodov, vabimo vljudno vse one, ki žele imeti list »Plamen* ali ga dobiti na vpogled, da ga takoj na-roče ali sporoče svoje naslove upravi: Ljubljana, Gruberjevo nabrežje' 14/11. Pasamezna številka bo stala 1*50 dinar, ali 6 K. Naročnina ze celo leto 35 din. ali 140 K, za pol leta 18 din. ali 72 K, za Četrt leta 9 din. ali 36 K. Inserati po tarifu in dogovoru. UpravniStvo in in-seratni oddelek začasno: Ljubljana, Kongresni trg št. 19 (v knji;' \i „Nove Založb^*).
hišne posestnike, ki se večkrat vštulijo v gostilnah med delavstvo, jim plačujejo, da se cedi vino na tla in jim govu;ijo v odrešeniškem jeziku:	»Bin	a social-
demokrat und iiber die deitsche Sproch gibs nix!
— K zborovanju trgov, nastav-Ijencev. Iz občinstva se nam poroča: Notica izšla v zadnjem »Taboru* pod tem naslovom, sloni na popolnoma pravilnih informacijah. Imenovanemu pomočniškemu odboru načeljuje res znani nemčurski zagrizenec Pelikan. Njegova zborovanja posečajo večinoma le ne« zavedni, ali nemčurski pomočniki, medtem ko se ga zmerni in presodni pomočniki ogibljejo kolikor mogoče. Nimamo nič proti pomočnikom, ki so druge narodnosti in ne obvladuje še slovenskega jezika, vendar bi pa moral? enkrat uvideti, da ne žive več v stari Avstriji in bi temu primerno tudi krotili svojo hajlovsko kri. Mnogo se je pisalo o tem po časopisju, vendar je to bob ob steno. Trgovci, pri katerih so taki zagrizenci v službi, naj bi jih opozorili, naj bodo proti slovenskim strankam bolj vljudni, ker imajo le oni sami izgubo, ako je jih stranke začenjajo izogibati. Nismo šovinisti, vendar pa. zahtevamo zase tudi svojo pravico. Gorje jim pa, ako bi jih hoteli mi tako terorizirati, kakor so oni nas v bivši Avstriji.
— Slovanska čitalnica v Mariboru
priredi 31. t m. v dvoranah Narodnega doma običajni Silvestrov večer g sode* lovanjem vojaške godbe, oddelek Glasbene Matice itd. Začetek ob 20. uri. Dostop imajo le udje in njih obitelji in pova«( bljeni gostu. Vstopnina: za obitelje 6 K, za povabljene goste 12 K.
— Imenovanje. Pisarniški oficijal pri tukajšnjem policijskem komisarijatu Josip Schweiger je bil imenovan od deželne vlade za adjunkta.
— Za vdovo Pugelj so darovali mesto venca za pokojno gdčno. Julijo Hirlander g. Alojzij Ploj, Drago Rosina ter Ignacij Baloh vsak po 20 K. Znesek naj se dvigne v našem uredništvo.
— Opozarjamo na jutrašnjo novo-* letno številko »Tabora®, kateri bo pri« ložen kot darilo tudi stenski koledar za leto 1921.	■	-/
— Pred par dnevi so opozorili na snežne zadržaje po naših strehah, danes! moramo zaznamovati že prvo žrtev. Kaj je šla v sredo zvečev po Krekovi ulici domov neka' profesorica naše Glasbena! Matice, j e nenadoma padla nanjo z neke strehe taka množina snega, da jo jej podrla na tla ter jo lahko poškodovala;
— Glasbena Matica v Maribora
vabi pevce, da se na povabilo Slovanska čitalnice v Mariboru udeleže njenega SilW vestrovega večera v Narodnem domu. ,/
— Najdeno. Na poštnem uradu 3 v Mariboru se je našlo 29. t. m. 40 Ki Prizadeti naj denar dvigne pri blagajni imenovanega poštnega urada. ,	;??■
— Povišanje plače trgovskem na*, stavljencem. Odbor trgovskih nastav« ljencev je stopil z gremijem v pogajanja radi poviška plač za 40% prejšnje pogodbe. Trgovski gremij je mnenja^ da je zahteva poviška vsled nastale draginje upravičena. Iž tega vzroka se naprošajo vsi gospodje člani gremija, ki še svoječasno niso povišali plače, da to s tem izplačevanjem storijo in zadevo poravnajo. Gremij prosi torej, da se prejšnji dobri odnošaji med šefi in po* močniki zopet vpostavijo in gospode; člane, da tem željam ustrežejo.
— Lovci In lovke pozor. Vsako težko in trudepolno delo se mora končati z primerno svečanostjo, zato moramo tudi letošnjo lovno sezijo končati z svečano prireditvijo, kjer se naj zbero vsi veliki in mali »jogri* obojega spola, ter vsi prijatelji tega zapravljivega stanu; V ta namen priredi Slovensko levsko društvo na Svečnico velik lovski ples v: vseh prostorih Narodnega doma v Ljub* ljani. Dolžnost vseh lovcev je, da delajo pridno reklamo za ta ples ter pripelje vsak dne 2. februarja v Ljubljano veliko število vdeležencev iz vseh krajev" Slo« venije. Za kar največjo, neortiejeno za-, bavo bo v polni meri Skrbljeno. Deko-koracija dvorane nas bo spominjala n*
aaše	vegpu
babava praznovanja .uspešnih ali neu*' Aleksandra Szabados na dosmrtno ječo.
SDešnih brakad, polnih lovske latinščine Plesni trušč in zvoki valčkov bodo odmevali po dvorani. Vsakdo se bo lahko razkošno in popolnoma neovirano zabaval, kakor mu bo velevalo srce, saj so naša dekleta najlepša v narodnih nošah in tudi našim fantom oristoja jerhovna bolj kot salonski frak. Za resničnost vseh nežnih obljub in lovskih bahavosti ne bo treba nikakega jamstva.
— Prvovrstna znamenitost bo srečolov pri dobrodelnem venčku rešilne postaje dne 8. januarja pri Gotzu. Nudi se vsakemu, da si nabavi za gospodinjstvo ali dnevno rabo potreben, sedaj zelo redek predmet cenim potom. ■ Ni-kdo naj toraj ne zamudi te ugodne prilike.	>
-v Silvestrov večer z godbo, pro-1 sto zabavo, mlado prašičevino, cvrtimi piškami, krofi in pristnimi vini brez vstopnine in pobiranja priredi restavra-racija »Maribor* na Grajskem trgu.
— Cehoslovaški vlaki. Ceho-slovaško železniško ministrstvo je dovolilo, da se smejo podaljšati direktni vlaki, ki vozijo trikrat na teden med Prago in Zagrebom, svojo pot do Beograda. Prvič se bo to zgodilo, ko bosta vzpostavljena direktna vlaka št. 5 in 6 med Beogradom in Zagrebom. ,
— Zopetna stavka čeških premo-garjpv? V Moravski Ostrovi grozi zopetna stavka premogarjev, ki so ravnokar zaključeno kolektivno pogodbo ovrgli in stavili nove zahteve, ki se morajo izpolniti do 31. t. m. Izpolnitev teh pogojev bi zahtevalo nove stroške 19 milijonov kron. Pri zborovanjih premogarjev so pridobili levi socijalisti zopet-premoč. Po nekem poročilu »Tribune* iz Moravske Ostrove je stopilo pondeljek v to 4000 delavcev žo v stavko. »Češko Slovo* opozarja zaupnike ostrovskih organizacij na možnost militarizacije premogarskih podjetij.
—■ Nevaren vlomilec Somer Sačen. Eden najbolj nevarnih vlomilcev Anton Somer je po velikem trudu zasledovanja in preganjanja te dni vendarle prišel v roke pravice. Somrov najnovejši delokrog se je razprostiral po ptujskem okraju. Bil je šiba božja in strah ' bogatincev in ljubljenec siromakov. Vlomljal je najraiše samo v hiše
Radi zločina ponarejevanja denarja so
tla. Divjaku Požaru tudi še to ni bilo dovolj; še je videl pred seboj dva be-
bili vsi ostali obtoženci ' obsojeni najžeča vojaka in še je oddal proti njima 1000 K globe, razven Szabadosa, ki j dva strela, ki pa k sreči nista zadela, mora plačati 4000 K.	(Vojaka	sta	se	zbala strelov, pustila svo-
Današnji številki prilagamo; K&a tovariša umirajočega bežati na ce-
položnice.
Slovsn. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V 6etrtek 30. dec.: „Brat Martin". Izv. ab.
V petek 31. dec,: Zaprto,
V soboto 1. jan.: Popoldne ..Zupanova Mi-cika* in »Pot v Betlehem", ab. G-13. — Zvečer »Španska njuha", izven. abon.
v nedeljo 2, jan.: »Božične slike", otroška'tam, kakor je predsednik ugotovil
sti in bežala proti mestu.
Nehote se vsiljuje vprašanje, kakšen namen mora imeti človek, ki strelja za bežečimi, neoboroženimi ljudmi in to še potem, ko je ena žrtev že padla? To vprašanje je tem važnejše, če se uvažu-je še sledečo podivjanost: Požar se niti najmanje ni brigal za umirajočega vojaka. Njegov tovariš Volter je zanesel (vojaka pred Heimovo gostilno in ga
predstava. — Zvečer »Vrag*, ab. B-16.
Porotno sodišče.
Maribor. 28 decembra.
kakor crknjenega psa vrgel v blato. Po tem delu krščanskega usmiljenja je odšel k oskrbniku javit, da je eden vojak ustrelil drugega vojaka,
V Heimovi gostilni so slišali ječanje umirajočega in obvestili Vidoviča, strojnika Mariborske tiskarne, ki tam blizu stanuje in se je ob tem času vrnil domov.
Umor srbskega vojaka Borlslava Radojčiča.
Današnja razprava pod predsedstvom j Vidovič še-le je preskrbel, da so vojaka
sodnega svetnika Posega je razkrila skrivnost, v katero je bil zavit umor srbskega vojaka v sadovnjaku barona Twickla. Ni se razgrnila cela zavesa. Občinstvo je opravičeno pričakovalo, da za vse jednakopravna justica pozove kot pričo pred ljudske sodnike tudi barona samega, ker se je o njem prvotno namigavalo, da stoji kot gospodar v kakšni ožji zvezi s tem slučajem. Javno se je trdilo, da je bil baron Tvvickel tisti, ki je v nemške liste lansiral vest, da je umorjeni vojak postal žrtev lju bosumnosti — torej, da je s tem sku šal preiskavo zavesti na popolnoma na
prepeljali v vojaško bolnico. Radojčič je imel še toliko moči, da je Vidoviču povedal, kdo ga je ustrelil. Radojčič je drugi dan umrl. Po izpovedbi štabnega zdravnika dr. Korenčana je strel prebil desno ledje, zadel del jeter in desr.e le-dice. Kroglo so našli v trebušni votlini; strel je bil smrtnonevaren.
Požar sam se je takoj po dejanju podal na policijsko stražnico, kjer je povedal, da je slučajno našel na cesti pri treh ribnikih ranjenega vojaka. Takoj ' nato so sledile izmišljotine, da je srbski vojak postal žrtev ljubosumnosti; te izmišljotine so izrabili iz naključja, da sta se ob času, ko so bili ti trije
prodal in razpečal v denar, je razdajal siromakom. Zato je bilo njegovo zasle-
pačno sled. Pa ne glede na to okolnost,.	....	...	.	,	,	.
je javnost pričakovala, da bo sodišče od vojahi v sadovnjaku, istotam nahajali barona Twickla zahtevalo vsaj pbjasnila,' *udi dve 2enski\ ki ste tudi pobirali ja-kakšna navodila je dal svojim uslužben- rbolka.	„	.
cem v slučaju kakor je bil ta; namreč Jakob Požar je rojen leta 1878. v ako in kedaj sme	čuvaj rabiti orožje., Ptuju. Vprašan,	če je bil že kaznovan
Zelo čudno je izvenelo, da	baronov ču-	odgovori, da je	bil samo enkrat radi
vaj, uboja obtoženi	Požar	niti ni imel' >»Waffen patenta".	Predsednik mu je po
zf* pravice nositi orožja	in da	si je revol-	iasn,'> da je bil	ta ,,Waffenpatent“ en-
*' ver šele v zadnjem času nabavil; zakaj, krat pretep, drugič pa tatvina. Tudi da-kdo ga je k temu nagovarjal? Na splo- nes Požar ne kaže nobenega kesanja, šno začudenje, barona Twickla ni bilo Trdi, da je bilo šest vojakov, dočim so k razpravi, niti ne njegovega oskrbnika kih v resnici samo trije; dalje, da je Robiča, čeprav je slednji bil po Požaru strel!al v razdali* 50 korakov in kar tako, da preplaši vojake, dočim so izvedenci: štabni zdravnik dr. Korenčan, dr. Jurečko in izvedenec za orožje Drago-gotin Cutič izjavili, da je bil strel na Ra
obveščen, da so vojaki prišli v sadovnjak in je dal Požaru pomoč, da jih pre-
.	.	»	,	-.	.	.	..	žene.	—	Cernu	to pardoniranje bogata-
bogabšev, ^ukradeno blago, kar j£nj}ša, ki n5ti naš državljan ni in' ki > ce.
lemu mestu zaprl najlepšo razgledno točko, hrib Piramido, zgodovinski spo-
dovanje tembolj otežkočeno. Somer je	menik prvotnega Maribora ?	Nisd	to	tja-
v gotovem oziru sličen glasovitemu j	vendan vprašanja.	Iz	izvajanj	dr-
kranjskemu rokovnjaču Dinežu Tudi	favnega pravdnika	dr.	Jančiča,	ki
Somer si je namreč rad dovolil šalo, da - ■ se je preoblečen pozabavalv krogu tistih, ki so ga — iskali. Plačeval jim je za pijačo, v zabavnem razgovoru poza-bavljal čez samega sebe in pri tem seveda izvohal tudi za načrte svojih zasledovalcev. Naknadno se jim je pismeno zahvalil — za izborno zabavo. Toda tudi pri temu zvitemu rokovnjaču se je
končno udejstvil pregovor: „vrč gre toliko časa k vodi. dokler se vendar ne ubije". Tudi Somra so končno zasledili pri nekem vlomu blizu Ptuja. Kolikor se je dalo dosedaj ugotoviti ima Somer Že 12 večjih vlomov z vrednostjo blizu enega milijona kron na svoji kosmati vesti. In kakšno naključje. Somer je bil zasačen skoro ob istem času, ko je sedela pred mariborsko poroto njegova žrtev, bivši trgovec v Novem mestu Franc Murgelj kot priča proti Somru in tedaj pride Še marsikaj na dan, kar je danes v slučaju Murgelj ostalo' še prikrito. Sicer pa opozarjamo na naše porotno poročilo o Murglju pod naslovom
je
povedal, da se je tik do razprave skušalo vplivati celo na poroto, smemo sklepati, da je tu še marsikaj, kar kliče po razjasnitvi — če smo v Jugoslaviji pred zakonom vsi brez razlike jednako-pravni.
Ugotovljen je sledeči dejanski stan: Proti večeru 21. oktobra so šli vojaki podoficirske šole: Borislav Radojčič, Milomir Mikičovič in Vitomir Rajoslaje-vič v sadovnjak pri treh ribnikih, da si tam naberejo jabolk. Bili so brez orožja, nabirali so jabolka le, da si napolnijo žepe. Jakob Požar, baronov poljski Čuvaj je vojake opazil ter to javil oskrbniku Robiču, ki mu je dal hlapca Volterja z •naročilom, naj vzame seboj-še viničarja Kremeta.
Ko se je ta trojica podala k sadovnjaku, se jim je tam pridružil še Germ. Dospevši do drugega ribnika je Požar poslal Volterja in Kremeta v sadovnjak; da preženeta vojake, on in Germ sta pa ostala in čakala na cesti. Načrt : 1 je torej izgledal kakor barikada, in
dajčiča oddan v razdalji 4-—6 korakov.
Zagovornik dr. Hojnik je imel težko stališče, ko je utemeljeval obtožencev zagovor, da ni streljal v sovražnem namenu, ampak da je orožje rabil le iz malomarnosti. (§ 835 k. z.) Za javno obtožbo je bilo treba tako energičnega zastopnika, kakor je dr. Jančič. Baje je bila javna obtožba v nevarnosti, da se umgkne celo iz hudodelstva uboja na .,Notparagraf" 335 k. z. Izpovedal je, da so skušali uplivati na porotnike, naj bi Požara „milo sodili".
No, porotniki ga sicer niso „milo sodili1"
LDU. Rim, 29. dec. Dogovor glechs Reke se smatra za zaključen. D’Annunzio) je izdal proglas, v katerem pravi, da se mu ne zdi vredno, umreti za Italijo:, D’Annunzio namerava baje z zrakoplovom zapustiti Reko.
LDU Rim, 20. decembra. (Agenzia* Stefani.) Kakor se govori, sta reški žu-! pan Gigante in stotnik Venturi na da-) našnjem sestanku z generalom Ferrari-! jem izjavila, da je D’Annunzio pristat: na to, da preda vladno oblast in da, odveže legijonarje dane prisege, ako se mu zagotovi, da se bodo pomilostili.
LDU Pariz, 29. decembra. (Agence Havas.) Iz Rima poročajo: Zagotavlja se,* da je general Caviglia udrl na Reko, ker je poprej zasedel pristanišče Na obeh. straneh je bilo nekaj ranjenih. Iz Volo j ske poročajo listu „Idea nazionale", da je bilo pri naskoku na Reko 400 vojakov ubitih. Število ranjenih je bilo tako; veliko, da so jih morali z železniškimi; vozovi odpeljati. V prvi vrsti so se branili na Reki tudi civilisti in ženske.
LDU Trst, 29. decembra. Noč je na Reki potekla mirno.
Obnova pogajanj za sestavo vlade.
Zagreb, 30. decembra. Iz Beograda se poroča, da se je posrečilo nastal? razpor med demokrati in radikalci ubla-riti. Regent je pozval k sebi Pašiča in Davidoviča ter dolgo ž njima konfiriral. Zdi se, da se bo sporazum vseeno Še dosegel. Sporno agrarno vprašanja se bo naibrže odslavijo z dnevnega reda konstituante ter odgodilo-za poznejše
'•■fe
čase in za reden parlament Pred koncem rudarske stavke v Bosni.
Zagreb, 30. decem. Komunisti, ki so: speljali celo* stavko v Bosni čisto na politično polje, so v Kreki ustanovili po proglasitvi militarizacije sovjete, ki p» niso trajali dolgo. Vojaštvo, ki je bilo pozvano na lice mesta, jih je razorožile ter deloma polovilo, deloma pa razgnalo/ Nekomunistični delavci so se že vsi vrnil* zopet na delo in pričakuje se, da bo stavka še pred novim letom Čisto končana
Generalna stavka v Zagrebu in Beogradu.
Zagreb, 30. decembra. Sinoči oh pol 24. ure je izbruhnila tu, kakor tudi v Beogradu 24'urna splošna protestna stavka proti dogodkom v Bosni. Mir sr doslej še ni kalil.
Madžarski napad na Romunijo?
DKU London, 29. dec. (Reuter.) „Ti4 mes“ poroča, da je opozorila Romunija ampak pravično; potrdili so [francosko in angleško vlado na vojaške)
glavno vprašanje za uboj, toda samo z1
desetimi glasovi. Zato je bilo tem večje splošno presenečenje, ko je predsednik senata razglasil obsodbo — samo na dve leti težke ječe.
Ta razsodba je presenetila posebno one, ki so bili navzoči pri razsodbi Ko-biča. ki je za mnogo milejše dejanje dobil tri leta težke ječe; pred isto poroto in senatom obsojeni Murgelj pa radi tatvine.2 in pol leta težke ječe.
m
MSvar,1en vz^ed alkoholika'*	j	čudno,	ako	ljudje,	ki	se	ne	razumejo
»i Število preb valstva na Japon-jna kazenske paragrafe, govore o umoru ?^em; Po. zail	sken?.	Štetju in ne o navadnem uboju. Požarov načrt
se je posrečil. Vojaki so takoj pribežali
ima Japonska 77 milijonov prebivalcev.
— Obsodba madžarskih ljudskih komisarjev. V torek ob 9. uri dopoldne se je objavila v Budimpešti razsodba v procesu proti bivšim boljševiškim ljudskim komisarjem. Sodni dvor je pri-poznal vse obtožence krivim razžaljenja veličanstva (?), pobune, falzifikacije bankovcev in umora ter obsodil Vantosa, Desidera Bokanyi, Petra Agoston in Josipa Hautrich na vešala in Franca Bajaki,- Antona Dovesak, Jurija Nyisztor, Heigiitfia &ainWR	JSsUSP ir>
na cesto, hoteč se vrniti v mesto. Dočim so se vsi trije baronovi uslužbenci zadovoljili s tem, da so vojaki mirno odšli, je edini Požar čutil potrebo se nad vojaki tudi dejansko maščevati. Sel je za njimi, jih klical „stoj" ter oddal iz samokresa strel. Ta strel je vojake pognal v beg.- A to sovražniku srbskega vojaštva še ni bilo dovolj. Oddal je še drugi strel in sicer iz bližine 4—5 korakov. Ta drugi strel je Z2del vojaka
Najnovejša poročila.
(Vsled pretrgane zveze med Zagrebom in Beogradom danes ni bilo zadnjih beograjskih vesli.)
Nadaljnl dogodki na Reki.
LDU. Rim, 29. decenibra. (Agenzia Stefani.) Danes zjutraj so reški delegatje izročili pismo, v katerem prepušča D’ Annunzio vladno oblast županu in prebivalstvu mesta Reke ter obenem izjavja, da sprejme pogoje, ki. jih je stavil general Caviglia in da odveže legijonarje dane prisege ter jih na mestu odpušča. Legijonarji, ki so še pred zadnjim pozivom za prčdajo/me^U pri|li
priprave Madžarske, ki je koncentrirala številne cene ob romunski meji.
Kralj podpisal homerule.
DKU London, 27. decembra. (Reuter.) Kralj je podpisal homerufo bili za Irsko.
Boljševlški teror na Krimu.
DKU London, 29. decembra. (Reuter). Po »Timesu* so boljševiki na Krimu ustrelili 13.000 oseb.
Punt rdečih čeit na Ruskem.
DKU Pariz, 29. dec. (Brezžično.) Več enot rdeče moskovske garnizije se ja spuntalo in poskušalo polastiti se artilerije. Komunistične čete so pa to namere preprečile ter razorožile 5. in 7. polk prve sovjetske pehotne divizjje.
Borza.
LDU Curih, 29. decembra. Devize: Berlin 895, Newyork 659, London 23-15, Pariz 38-40, Milan 31-925, Bruselj 4025, Praga 740, Varšava 1T5, Zagreb 4*10, Badimpešta 1*10, Bukarešta 8T0, Dijaaj_ l-jjft ajtstr. žkv.luoofc'
M1-05».
Zahvala
Za obilne dokaze odkritega sočutja ob smrti našega dragega očela
Jurija Breganta
nadučitelja v p.
izrekamo v svojem imenu In vseh svojih sorodnikov najprisrčneišo hvalo. Zlasti se' zahvaljujemo preč. gospodu profesorju dr. Medvedu za ginljiv nagrobni govor, gosp. tovariSem učiteljem za prekrasno žalostinko in vsem, ki so ukazali našemu rajnemu zadnjo čast.
Žalujoča obitelj:
976	Bregant—Petrič.
,f °„ 1 Tovarna in za'o?a Koroška cesta 46—53
! IH 1 lil	a	ll P	jffl	9	Moehnegaer	In	ctrugovi
l-P B ''i	priporočajo
II M & at 'Sil	iti	fir	!■*#	8	wojo	bogato	zalogo	kompletnih spalnih sob,	kfctilnjske	oprave Is	mehkega	in	trdega	ieea,	kakor posamezne dele	$/K$r po	znižanih	cenah.
Telefon št?v. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja to zavarovanja, o Mednarodni prevozi
Brzojav. naslov: Spedbalkan.
Selitvo z patentiraš, pohištvenimi vozovi na vse 3tranl. o Skladiiče spojeno s tirom južne železnice. o
HaJveCJe demafe Spcdldjsko podjetje v Jugoslaviji.
Spedlcijsko dostavna podjetje Južne železnice,
MARIBOR
Pisarna: aestadrov« cesta 19« — Skladllias Aleksandrova cosfia 7«. Ut . »alta easia 19. Centrala: LJUBLJANA. — Podružnice: MARBBOSt, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, W8SN
izdala: Tiskovna zadruga Maribor — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.
Gospodarstvo, trgovina.
] „Petovla“ usnjarska Industrija d. d. na Bregu pri Ptulu. Vlada ie odobrila pravila te delniške družbe, katero so ustanovili domačini v družbi z Ljubljansko kreditno banko, Mari-barsko eskomtno banko in Hrvaško trgovinsko banko v Zagrebu. 'Podjetje združuje vse panoge usnjarske industrije od s rojema surove kože do nsjfneišega usnjenega izdelka. Poleg cegetabilnega strojema se uvede .ehromovo strojenje, v obratuje tovarna za g^m^še, trblce in fino galanterijo, izdeljujejo se raznovrstni kovčeki In priklopila se je tovarna za čevlje. Prvovrstni strokovniaki so za podjeSie zagotr»vlieni. Delniška glavnica znaša 25 000 000 K in je od te glavnice 16 000 000 K Se vplačanih oz. krtih s prevzetiem tovarne za usnje. Ostalih 9.000 000 K se bode v kratkem emen-tiralo. Za ugoden razsoj tega novega poletja so podani vsi pogoji. Posamezni špeci alni obrati so takorekoč v lugcslaviji brez konkurence. Zadostne množine domačih surovin so na razpolago. Tudi živlidnski pogoji delavstva so na Ptujskem okraju ugodnejši kakor kje drugod. Ker združuje prijeti e vse Stadija fabrikaciie, ie pričakovati, da bo mog’o ugodno vplivati ra znižanje cen. Podjetje hoče orga-
dajo svoje narodne dolžnosti, ki mimogrede rečeno re pomeni nikake požrtvovalnosti, ker bodo delr.Tce nosile ler-e dividende. Podpisovanje delnic se • rši eri podružnicah Narodne banke v Ljubliani in Mar bTUj dalje pri vseh slovenskih bankah in pri davčnih uradih.
| Jugoslovansko-nem2ka trgovska pogodba. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčij \ ki so se pričela c. trgovinskem ministrstvu že pred daljšim časom, niso imela doslei nobenega rezultata. Na konferenci med nnšo in nemško delegacijo so pretresali samo vprašanj?, na k*k način naj se sklene dogovor. M žnost da se sklene carinska pogodba, za katero se nemški dHegatje posebno potegujejo, je zaenkrat popolnoma Izključena, ker namerava -Ministrstvo take pogodbe sklepati nonrej z zavez niškim! državami. Pogodba z Nemčijo bi se imelg skleniti na podlagi svobodne trgov'ne. Ako bodo pogajanja potekla ugodno, se bodo nsjb^že pn-daVšala za 10 do 15 dni. Predsednik naše delegacije ie dr. M rko Podov,:‘':, kateremu se prldrlieni ravni strokovnjaki vseh inter^siranin ministrstev, predsednik nemške delegacije je pa Karl pl. Stecklummer, ravnatelj ministrstva za zunanje stvari v Berrnu.
| Koliko petroleja se pridela v poedlnih državah. Geološki urad v
niziraii tudi detaijno trgovino svojih j Zad'nienih državah priobčuje številke Izdelkov in bo samo nadzorovalo oz.; produkeje surovega olja izza leta
Mb oznanila.
Prilika! Elegantna svilnata obleka in damska zimska suknja, vse novo, se po j ko nizki ceni proda. Poizve se Krekova ul. 4-1.	974 2—1
Radi selitve se takoj
psroeJa: Kompletna spalna soba iz trdega lesa, omare z zrcalom. Vprašati: Gajeva ulica 15, priti., desno. 977
Družinska hi5a v Studencih pri Mariboru z Šestimi stanovanji, eno takoj za preseliti. se zavoljo preselitve takoj proda. Vpraša se v upravništvu. 978 2—1
Police,, rasni dali trgovske opteme, vet pultov i. t. d. je za prodat!. Naslov v upravi. 945 3—3
Zimska suknja se ceno proda. Cankarjeva ulica 3.
957
Zirosltss suknja, modne hlače, par novih čevljev na p* Razlagova ulica 23, pritličje.	,	953
Mi$a s vrtom in gospodarskim poslopjem, eventuelno stanovanje prosio. se takoj proda. Cena 28.000 dinarjev. Naslov v upravništvu. 962
Ženski SsS se je našel lansko leto v oktobru. Vprašati v prodajalni Zrinskega trg št. 6.	959
jj Restavracija Maribor, Grajski trg 1
Tfgjj	priredi	zabaven
i Silvestrov
***** IS
z mlado prašičevino, cvrtimi piškami, krofi ter z godbo in prosto zabavo
brez vstopnine in brez pobiranja. —,Na razpolago bodo samo pristna vina. SEST" Začetek ob 18. uri. Za obilen obisk se priporoča
961 2—2	V.	Sobcr.
predpisovalo detaljne cene.
j Podpisovanje delnic Narodne banke kraljevine S. H. S. Z 31. decembrom 1920 poteče rok za podpisovanje delnic, ki jih na novo izda
1918. Po teh ondatkih sa j« izdelalo v
Ameriki 47 457.000, v M?ksiki 9,506.000
v Rtisiii 5,520.000, v nizoze mski Ind j* f
1 837000, v Romuniji 1,214000, o Indiji
1 067.000, v Perziji 1,000.000, v GiliC'ji
U Vtanila " brailoiišno*’cTh 778.000 n drugih držav?h 1,596.000. Narodna banka kraljevine SHS. V g[{Upn0 69,975.000 V onih deželah, ki
so bile neposredno prizadete po svetovni vojni, je znatno pad’a produkcija, tako v Rusiji z* 24 66u'o» v Galiciji
v Romuniji od
našem interesu le, da podmšejo delnice ne samo naši denarni zavodi, -predvsem banke, pa tudi naše reejulativne hranilnice in stara dobro fundirane posojilnice, ampak tudi v izdatni meri naši industrijalci, trgovci in drugi podjetniki. Pri tem ne gre toliko za kun-Eijo kot tako, s^moak gre za prestiž slovenskega plemena našega naroda. S^venci moraio biti jprl tej subskrib-ciji častno zastopani, ta^o da bodo lahko zahtevali svoje zastopstvo v uoravnem svetu Narodne banke. Po pet delnic daje en glas na občnem jboru delničarjev. Potrebno bi bilo, da Be po izvršeni subskripciji imena podpisateljev delnic objavijo v časopisih, da bo naša javnost poznala Imena onih tvrdk In oseb, ki se zave-
od 2 13% na 1 1 lc|0,
2.10°/0 na 170°/n. V istem č?su p narasth produkciia v Ameriki Oi! 61.1 l°/o na 67 82°|o in v Meksiki od 4 23% na 13 58%. V IpIu 1919 je na-rastla produkcija v Ameriki za nadalj-nih 6 odstotkov.
| Zveza Hamburg—Ju?na Amerika. Hamburško jttžno-ameriško paro-brudno društvo je sklenilo rovišsti
SateSel se je pes pasme »Foks«. Poizve se v upravi.
Redka priložnost! Kadi selitve se takoj proda: Svetla trda soalna soba, bogata na brušenem ogledalu in mramorju. moderno urejena okrogla jedilna soba z baržunastim dekoracijskim divanom, sobo za gospode, kuhinjo, predsobno omaro in o'jnato sliko, vse ponolno pristno mirovno blago. Samo od 14,—16. ure v Maistrovi ulici št. 14-111.	955
Naznanjam sl. občinstvu, da sem oivoril staro znano gostilno
,Pri lovskem domu*
v Krčevini pri Mariboru št. 70 (blizu „Treh ribnikov). Točil bom prvovrstna vina in pivo. Kuhinja bo preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Lepa dvorana vedno na razpolago za društvene sestanke in zabave. "
Slavji. občinstvu se toplo priporoča
Josip Katalan
952 3—2 bivši gostilničar v Rojanu pri Trstu,
1SF*
Enonadstropna
hiša
________ _________ ,.	-	-	,	z vrtom za zelenjavo v Mejni
temeljno glavnico Od 20 na 50 mili- ulici se proda. Kje-se izve v jonov mark. Koncpm pros nea 1921 upravi lista. 954 .3-2 bode plovel prvi lastni parnik društva.
Glavni urednik: Radivoj Rehar.
Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Izjava.
1
Pozor lovci!
Ker se me je ponovno napadlo kot komunista, izjav-ijam tem potom, da sem še vedno pristaš NSS/in mi niti od
daleč ne pride na misel, da bi svoje prepričanje menjal. Iz-1 Proda	se sedem	mesecev star
stopil od odbora mariborske podružnice pa sem le vsled j lovski	pes	(Brak).	Pegan,
obiskovanja večerne šole, kakor tudi vsled tega, ker mora kaznilnica.	943 2—2
biti vsak politik pflegmatičen in se ne sme razburjati, kar je pri meni nasprotno. S tem pa, da občujem s pristaši drugih strank, pa naj bodo tudi komunisti, še ni rečeno, da sem njihovega političnega naziranja. Glede rešitve Primorja pa so vse stranke enake, ker nobena teh kot stranka sama jPrimorja rešiti ne more. ReMla ga bode edino nova generacija, ki pa mora biti za to vzgojena.
P. n. občinstvu n?zna-t’>jam, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti 30
brivnico
Beršlako član NSS.
JUGOSLOVENSKA MATICA
priporoča
krojača Konrada Mihelič
jodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil fe najbol|ši krojač v Pulju, postal nedavno 2rtev italijanske druhati, ki mu je požgala hišo z vso opravo in živi sedaj kot begunec v Mariboru, Volkmarjeva ulica It. 1, Švabova h'ša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po najrtižjih cenah.	874
Gonilni lerraeoi
i* pravda la usnja v raznih širinah. Šivalni in vezalr.i jermeni v zalogi pri Iv. Kravos), Aleksandrova cesta 12. 5—5 912
•S- unuiisuj
ter se slavnemu občinstvu najtople je priporočam.
Jerrceš Pirs
773	koroški begunec.
Mctarjezaistosimiitoli
(Gleichstrom)
14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlass) ter motor ha plin proda
Mariborska tiskarna d. d,
' Jurčičeva ulica 4.
M® 1
Brnite w«d slovenski!
8e?«ft$9?8Mm99S9BM«Mie9ei
Ne dajte se begati po demagoških frazah narodnih socijalistov! Narodni socijalisti ob-
Ijubujejo vsakemu*' zlate gradove, dasi se za\edajo, da ne bodo mogli svojih obljub držati, ker v ustavotvorni skupščini ne bodo ničesar pomenili.
V ustavotvorni skupščini se bo odločila usoda naše države.	\
Kdor cepi napredne vrste,, lira našo državo v pogubo.
Narodni socijalci niso čisli naprednjaki, ker simpatizirajo s kerikalci in sklepajo z njimi pogodbe proti naprednjakom.
Volilci, ne dajte glasu narodnim socijalcem, ki razdirajo enotno napredno fronto le iz famoljubja nekaterih voditeljev.	.	_	-
Narodni socijalci niso ničesar storili za delavstvo, ničesar za uradništvo*
Narodni stcijalci rušijo napredne vrste z verižniškim- denarjem verižniške firme „Impex“.
**	■	f
Demokralska stranka bo. najmočnejša v parlamentu in bo kot taka vodila boj za službeno pragmatiko in zvišanje plač.	'
Kdor je piavi socijalist, bo itak volil socijalne demokrate, kdor je naprednjak, pa bo volil Jugoslovansko demokratsko stranko.
Kdor hoče državi dobro, bo glasoval za najmočnejšo stranko, ki ima zaslombo v vrsej Jugoslaviji, za JDS.
Združite torej vse napredne glasove in vrzite krogljico’ v
tretjo skrinjico
N
in glasujte za	,	*	o
demokratsko listo
•brcbljeflo uarcdniini barvami!
■	•	.	I	-	’	.
'	'	m	*