Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. (vhod čez dvtriičc nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefonu iter. 74. IT" 1/ Ljubljani, v poteki 23. septembra 1904. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po pošti prejemaš: sa celo leto 26 K, za polovico lct»43 K, za četrt leta 6-50 K, xa t mesec 2K 20 h. V up ravniš tv« prejeman: aa celo leto za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Lju na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. Vspre|ema naročnino, Inserate In rcklamac I ■ a c r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (c li Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II ta, aa 9 b, za več kot trikrat B ta. ▼ reklamnih noticah slane enostopna (armot M b. — Pri večkratnem obfavljen|n primeren | Uprarntikega telefona iter. 188. Nemška posest. Stalna irara nemških pcltikov in poli-tikonov ter njihovih glasi! od početka ustavnega življenja je takozvana »nemška posest". Ia kaj je pomenila ta fraza in kam msri ? Nemška posest v Avstriji pomeni popolno zanikanje veakojake narodne pravice nenemških narodov, neomejeno hegemonijo po številu največjega naroda v državi nad ostalimi narodi, ki skupaj tvorijo dvetretjin-sko večino, pomeni kričečo krivico ter meri na ponemčenje države do zadnjega kcta, koder še odmeva slovanska govorica. Dne 15. t. m. so v Toplicah na Češkem zbrani župani nemžk h mest med drugim tudi Bklenili resolucijo, v kateri obžalujejo slovanske vzporednica na učiteljiščih v Sleziji ter zahtevajo od vlade, da z a gradi nemško posest. To je odmev govorov g. ministrskega predsednika, ki je v Galiciji javno proglasil „*arstvo nemške posesti" kot alf j in ornega svojega vladnega programa. Stereotipna fraza nemških politikov je dobila s tem konkretno obliko, vladni pečat na privilegije, ki jih ima nemški jezik v državni upravi vsepo\sod, dasi državni zakoni ne poznajo nemškega državnega jezika. To ni pot , ki bi privedla »stranke iz labirinta narodnega sovraštva«, to ni luč, ki bi »razsvetlila dvorane skupnega dela", marveč nova baklja, ki bode še dalje netila narodnostne boje. Nemški narod v Avstriji uživa od nekdaj vsa narodno kulturne pravice. Vse, kar otu jamčijo državni temeljni zakoni, kar po trebuje, sme in mora zahtevati po svojem številu in po svoji veljavi v državi, to je vedno njegova dejanska posest ki mu je nikdar niso hoteli in nočejo kratiti nenem-čki naredi. Toda značilno je za sedanje politične razmere v deželi in državi, da govori načelnik vlade in voditelj notranje politike o varstvu nemške posesti, dočim se posamezni nenem-iki narodi bore za narodno ravnopravnost, ki jim je zajamčena v za konu, ter branijo svojo pravno in naravno posest, katerof^T^w5feL in ograja močnejši sosed. To je ravno narobe-svet, to je politika starega ziatams, ki vzdržuje in z vsem birokraškim aparatom brani »labirint narodnostnega sovraštva«. Nemška narodna posest — piše znani češki politik dr. Herold — ni pravna posest, marveč negacija vsake druge narodne posesti v državi. Z drugimi besedami: Nemci ne trpe, da bi nemški narodi govorili tudi o svoji narodni posesti ali celo uživali narodno ravnopravnosi. Ako torej Čehi zahtevajo drugo vseučilišča, je to žo nevarnost in škoda za nemško posest, dasi bi Nemci dobili novo, to je štsto vseučilišče. Ako Slovenci zahtevajo n. pr. v slovenski občini na Koroškem slovensko l udsko šolo, že brzojavijo Nemci osrednji vladi, naj jim varuje semško posest. Kor imajo Italijani v Inomostu na vseučilišču tudi italijanska predavanja, jeze pet nevarno za nemško posest. To načelo je jako nevarno, no le za ne-nemške narode, marveč za državo samo, ki bi sčasoma posta1 a s samimi nemškimi koli ograjen labirint vednega boja in prepira. Po tam načelu bi ne smel službovati noben ne-nemški uradnik v ministrstvu ali sploh v kateremkoli nemškem kraju, dočim bi bila nemšSina državni jezik za vsakega cestarja in ponočnega čuvaja doli do Kotora. Kdor v Avstriji uveljavi to načelo, ta zgradi babilonski stolp. Rusko - japonska vojska. Varnostno službo za rusko armado ob reki Hunho opravljata dve močni četi ter manjši oddelek južno od reke. Eaa divizija stoji ob cesti pri Sahepu, enaka moč na višinah severno od Panjipu. Prehod preko pre laza Čunpanlin brani oddelek, ki je 19 t. m. že imel prestati napad japonskih prednjih straž v smeri od Talina. — Jugozahodno od Mukdena, na desnem bregu reke Hunho, je postavljena v varstvo desnega krila večja moč, katere predstraže segajo do reke S.n kaj. Predno bo mogoče govoriti o bitki, bomo poprej morali slišati poročila o napadih Japoncev na to čete. Ako se bodo te čete umaknile po večurnem ali celo enodnevnem boju nazaj, petam lahko rečemo, da bo Kuropatkin sprejel bitko severno od Hunho. Ako se bodo pa v svojih postojankah več dni trdovratno branile, bo smatrati te boje le kot boje zadnjih Čet v obrambo umikajoče se celo ruske armade proti Tjen lina. Da je požeto žito, kar sa navaja kot važno znamenje bitke, še s tem nikakor ni rečeno, da so bo tu bila bitka; pač pa je to odredba branitelja, ki si s tem pridobi odkrito polje pred seboj, BOvražmUu pa onemogoči skrito približevanje. Seveda bo ta odredba zadela le en japonski oddelek, ker se glavni napad najbrže ne bo vršil v ravnini, ampak v gorovju proti levemu ruskemu krilu. Ii Londona poročajo : Japonski bataljoni počasi prodirajo ter ao pri Jantaiu z Rusi v dotiki. Japonci menijo, du bodo Rusi poitku šali rešiti jantajsko premogokope. Iz Muk dena prihaja v London poročilo, da je splošna situacija nespremenjena in da so se doslej vršile le neznatne praske na jugu. Večina japonske armade ie baje na desnem bregu reke Tajciho; 25000 Japoncev je ostalo v Liaojanu. Vreme je mrzlo, deževja ni. , Z mandiurijskega bojišča so došle še naslednje brzojavke : London, 22. sept. »Morning Post« poroča iz Sangaja : Kitajski listi trdijo, da je ruski poslanik v Pekinu silil kitajsko vlado, naj kupi mandžuri'«ko železnico. London, 22. sept. „Dai!y Telegr.« poroča iz Tokia o poročilu maršala O j a m a od 20. t m.: Sovražni oddelek, močan štiri bitaljone pehote, osem eskadron konjenice in z 8 topovi je prišel 17. t. m. v smeri od Tuhu, drugi pa od Mukdena, močan 1 bata ljon pehote, nekoliko konjenice ter s 6 topovi in napadel pri Pintajcu japonsko kolono. Severno od Pensiku je nastal hud boj, kije trajal od poldne do 3 popoldne. Drugi oddelek, ki je prišel od Mukdena, se je bolj pri bližal našim postojankam, a se je ob 4. uri že začel umikati proti severu. Naše topništvo je zasledovalo sovražnika ter mu pri-zadjalo mnogo škode. Glavne čete so odha jale po oddelkih ter so pustile le mal oddelek, ki se je trdovratno ustavljal, vendar se je pa moral ob 7. uri zvečer umakniti. (To so bili najbrže oddelki gen. Rannenkampfa i«Grekova ) Neko poznejše poročilo maršala Ojame pravi, da je obstajal sovražnik, ki je napadal okrog Pintajcs, iz 7 bataljonov ter dveh baterij. Del teb čet je stal še 18. t. m. pred nafto kolono. SredišJe Rusov je pri Vaj-lencevi-Cenšitu. Berolin, 22. sept. Brzojavka »La-kalanzeigerja« iz Mukdena od 21. t. m. poroča : Včeraj so napadli Japonc prelaz P a n-1 i n , 75 vrst jugovzhodno od Mukdena. Posameznosti še ni o tem boju, ki potrjuje pripovedovanja misijonarjev, da prodirajo Japonci proti ruskemu levemu krilu. Gre se tu za boje prednjih čjt, kakršni so se vršili tudi pred bitko pri Ljaojanu. Brze poizvedbe generalov Rennenkampf* ter Grekova so dognale, da Japonci za hrbtom prvih čet pomikajo čete v vzhodni smeri. Tu pomnožu-jejo sanitetne zavede, ker kmalu pričakujeju krvavih spopadov. Položaj kaže, da se bodo Japonci tudi sedaj držali gora. Peterburg, 22, sept. Brzojavka penerala Kuropatkina carju Nikolaju poroča: Na južni fronti naše armade ni nič sprememb. Po poročilih, ki so mi došla o boju pri prelazu Panlin 20. t. m., je bil sovražnik, ki je dvakrat nastopil z ofenzivo, povsod odbit z velikimi izguba-m i. Dobili smo mnogo ujetnikov ter zaplenili večjo množino orožja in streliva. Kuropatkin ojačen. London, 22. sept »D.uly Exore»s» poroča iz Petmtfrada, da je dobil Kuropatkin iz Harbina potnoč 75 0G0 mož in 170 topov. Iz Harbina so odšli trije vlaki z vojaštvom: oden v Tjenlin, dva v Mukden. Vreme. Peterburg, 22. sept. Iz Mukdena so poroča, da so tu noči postale silno hlalne. To je prišlo jako nepričakovano vojakom, posebno Japoncem, ki še niso pripravljeni na mraz. Mukden in Tjenlin. Tokio, 21. septembra. Vkljub velikim težkočam Rusi hitro utrjujejo Mukden, okrog Tjenlina napravljajo okope, visoke do 17 črevljev, in sicer na severni in vzhodni strani. Ob južni strani delajo utrdbe in jarke. Rusi Be le težko oskrbujejo z živežem, ker je okolica Bkoro čisto izumrla. Boji pri Port Arturju. Nekateri listi v Tokiu bo zapisali svojim čitateljem, da bo Port Artur padel tekom 10 ali 14 dnij. Tega Japonci seve sami ne verujejo, ker pripravljajo v Daljnem vse potrebno za zimsko obleganje. LISTEK. Čez zasneženo planoto. Spisal J. Arbcs, poslovenil Fr. V. Boreas se je zasmejal z ledenimi ustnicami. V svetlobelom plašču je praznovala zimska noč svoj prvi praznik . . . Polnu luna je. A v tej jasni, dnevu podobni noči drče lahke sani poleg gozda čez ukrajinsko planoto. Nočno tišino motijo samo zvonci, zamolkli topot iskrih konj in škripanje sani; včasih se v daljavi zakrchočo gavran, katerega podi glad za sanmi. bani leto — letč z viharjem za stavo . . Brzo v polumraku golih, zasneženih dreveB, v srebrnem svita polne lune. V saneh sedi prileten pleme nitaš z deželo — poleg njega bledo dekletce; našel ga je na pol zmrzlega v snegu nedaleč od mesta. Kdo bi ne vzdignil nežnega otročička iz snega ? Vzel ga je k sebi na sani, ga zavil v svoj kožuh in ga brani z lastnim telesom pred viharjem . . . Dekletce, otrplo od mraza, se še ni zavedlo do sedaj. Oči ima zaprte ; ustnice so napol odprte in sladki dih se zgošča v lahko meglico. Plemenitaš sanjava in premišljuje. V njegovi duši se vrsti slika za sliko .. Vidi se že v duhu doma v prijetni in topli izbi — vid', da od mraza otrplo dekletce oživlja — sliši njegov zvonki, mili glasek. Nikdo, razven starikavega sluge, ni bil temu priča; ta priganja konje k diru in se skloni tako večkrat nižje k sanem. Sluga ne sanjevs. Mračno in kljubovalno gleda izpod nagrbanienega čela. Hladna, trezna duša; le včasih švigne skozi mrak njegove duše bleBk trpkih spominov — — Dolgo se vozijo — vozijo z viharjem za stavo-- Plemenitaš, utrujen od dolge vožnje, dremlje — dekletce se še vedno ne zaveda — samo sluga bdi in vidi, kar se godi okoli . . . Aj! nenadoma se pokaže poleg sani gozdna zver ... V hitrem diru zakroži okoli konja in teče poleg njega dalje. S krvoželj-nim pogledom preži na sani zdaj od spredaj, zdaj s strani. Sani pa lete kakor vihar dalje . . . Brzo v polumraku golih, zasneženih dreves, v srebrnem svitu polne lune . . . Nazadnje se zver razjezi vsled teka — zatuli, skoraj zastane kri v žilah — in zbudi s strašnim tulenjem gospodarja iz sanj. Pogleda okoli sebe. Vidi zver, ki dirja poleg konja in s kr-voželjnimi očmi preži na sani zdaj s strani, zdaj od spredaj. Vstane in se obrne nazaj k slugi. »Ubij to sver!« zapove. »Nimam orožja, gospod!« odgovori sluga mračno in švigne z dolgim bičem, da bi hropeče, upehane konje pognal v be sen dir. Plemenitaš se razsrdi ... Oči sa mu svetijo od gneva . . . Vidi pogubo, a ne more si pomagati . . . Naenkrat mu šine v glavo rešilna misel. Brez pomisleka nameri s pestjo na slugo, da bi ga tako z enim udarcem-pobil raz sani; zver bi planila nanj in tako bi medtem ostali ušli gotovi pogubi. Toda sluga se ogne, spusti vajeti i i rok — gospodar izgubi ravmtežje in pade sam s sani . . . Komaj se dotakne tal, že zasadi krvo-željna zver s cvilenjem svoje ostre kremplje v njegovo telo . . . Konji se preplašeni vzpno pokonci, ali takoj nato se spuste v divji dir . . . Zaman skuša sluga zagrabiti vajeti —■ gospodarjeva usoda ga vendar skrbi . . . . Ali konji so zbesneli in lete kakor z viharjem ia stavo poleg gozda čez zasneženo planoto. Dolgo letč . . . Brzo v polumraku golih, zasneženih dreves, v srebrnem svitu polne lune . . . Nočno tišino motijo samo zvonci, sa-molkli topot iskrih konj in škripanje aani. Ko so iskri konji čiato spehan*. se konča besna in strašna vožnja. Ko r r,-digae sluga na pol zmrznjeno drV > sani, vidi, da je to njegova last?* i/, smrtnobleda . . . 'C V Tjencinu pravijo, da so japoske top« ničarice zapustile Inkav, da se udeleže novega »končnega* napada na Port Artur. London, 22. septembra. Japonci skušajo prodirati v treh smereh, po glavni cesti severno ter zuna| morskega skladišča, potem ob cesti, ki pelie proti Daljnemu, ter slednjič po ceatah ob Lujizinem ter Golob jem zalivu. Ceste so v sila slabem položaju, transport topov je težaven. Na mnogih točkah stoje nasprotniki le 50 metrov narazen. Največja oddaljenost je 1000 metrov. V spopadu se bojujejo z bajoneti, samokresi in noži ter se mnogokrat borita nasprotnika telo ob telesu. Japonci postavljajo od severnega Go-lobjega zaliva do Takuiana utrdbe, na katere polagajo po Štiri topove. Japonski častniki priznavajo, da so bili najpredrznejši napadi na ruske utrdbe breiuspešni. Neki trgovec, ki je uiel ii Port Artur ja, popisuje, da je general Steselj duša brambe. Zdi se, da nikdar ne spi. Podnevu hodi v krasni uniformi po trdnjavi ter navdušuje moštvo. Ponoči pa obiskuje general utrdbe v navadni uniformi. Ako se želi odpočiti, Be vleže kar na obkop ali jarek. Pogosto je videti generala s svojo soprogo hoditi po bolnici in deliti tolažbo. Proti častnikom je ge neral strog. Vsi klubi so zaprti. Pogosto je videti generala v bojni črti na nevarnih me stih. Pri častnikih ni priljubljen, ker je proti njim špartansko strog. V Port Arturju ni epidemij, jako nevarne pa bo muhe, ki razširjajo mrliški stup. Nedavno je muha pičila nekega zdravnika. Takoj si je dal cd rezati prst in takoj nato roke ; vkjub temu pa je umrl vsled zastrup-ljenja krvi. London, 22. septembra. Pet ruskih vojnih ladij ter devet rušilcev je v Poit Arturju. V Sangaju so mnenja, da namerava brodovje prodreti v Cintav ; baje je dobilo povelje vdreti ven še ta teden. Kakor poroča ravno ubegla dama, se morajo ladje v pristanišču neprenehoma premikati, da uidejo ognju. Ta ženska, ki ie prišla v Čifu, more govoriti le v pretrganih stavkih. Njeni živci bo zelo razburjeni. Vsak trenotek misli, da sliši piskanje granat. Tonkin, 22. septembra. Akoravno ni uradnega potrdila, vendar je gotovo, da so Japonci vzeli utrdbo Kuropatkin in višino zahodno od Ičana. Vsi poizkusi Rusov, da bi ta mesta zopet osvojili, so bili odbiti. Pariz, 22. septembra. V Peterburgu je napravila vest, da se je japonskim četam posrečilo osvojiti si takozvane kitajske ba-stije, ki so oddaljene le dva kilometra od notranje trdnjave, vel k vtis Bojč se, da čakajo ateslja težki dnovi. Pariz, 22. septembra. Peterburški dopisnik lista „Eoho de Pariš" poroči-, da peterburški krogi priznavajo, da so Japonci vsled zavzetja višin pri a;nšim gcsprda-ji notranje trdnjave, ki je oddaljena od teh utrdb le 2 km. C i 1 u , 21 septembra. Na povelje ge nerala bteslja je v p^rt Arturju dosedaj iz hajajoči časnik »Novi Kraj« nehal izhajati, ker je zagrešil neko indiskrecijo. Tokio, 21. septembra. Rusko brodovje je napram vsem drugače govorečim poročilom vendarle nezmožno (?) za bitko. Vkjub vsem popravam bn brodovje le še težko izplulo iz luke (?) Tcgova blokada je ostrejša, ko kedaj prej; sedaj rekognoscira skoro vsak dan. Cintav, 22 septembra. Ameriški trgovec, z imenom Dividson, je dcšel iz Port Arturja. On pravi, da sn Japonci pre trgali vodovod portarturski. OJtedaj ja navezana posadka le na kondenzatorje. Kadar poide premog, bo moralo mesto uporabljati vodo iz umazanih vodnjakov. Pariz, 22 sept. »Eoho de Pariš" poroča iz Sangaja. da je dobilo v Port Arturju zaprto rusko brodovje nalogo, za vsako eeno vdreti iz pristana, da doseže Kinčov, se ondi razoroži ter se tako ohrani državi. Življenje v Port Arturju. Mlad Danec, ki ie v Port Arturju že dolgo časa, piše v »Nationaltidande« z dne 3. avgusta datirano : Nič mi ni žal, da sem ostal v Port Ar turju. Ni mogoče pop Bat', kako mcgcčni so vtiski, ki jih dela obleganje na dušo opa-sovavca. Ponoči in podnevu neprestano grme topovi. Vsakega je sram, da bi mislil na sebe, na počitek in na osebno varnost. A general Steeej je ukazal, da mora vsak počivati šeBt ur na dan. Sicer se pa Steselj sam ne drži tega povelja Ob vsaki uri ponoči in podnevu ga je videti, kamorkoli pogledaš. Vedno je vesel in prijazen. Navaden njegov pozdrav je: No vidite, otroci, da gre vse izvrstno ! In res je tako. It angleških listov, ki jih je Bem pripeljala kitajska džunka, vidim, da vas pitajo z najglasnejšimi lažmi. Če bi bilo tako, kakor poročajo Angleži, ne bi bili Japonci vzeli Port Arturja enkrat, ampak dvajsetkrat. ReB je, če bi bili Japonci začeli oblegati Port Artur maja meseca, bi bil kmalu padel, morda v 6 do 8 dneh A zdaj! Ne vzemo ga drugače, kakor z lakoto. A zato bodo rabili najmanj pol leta. Moke, čaja in streliva imamo dovolj. Slabje je a konser vami in s tobakom. Ribe si lovimo sami ali pa jih kupujemo od teh topovskih Kitajcev, ki delajo zdaj krasne kupčije. Enkrat na teden nam dajejo norveških konserv in trikrat na dan dobi vsak požirek žganja. Vsak dan nam igra vojaška godba. Tadi naš list izhaja vsak dan Samo natisk so skrčili na 1500 izvodov, ker se boje, da ne zmanjka papirja. Ne morete si predstavljati, kako trmo glavo in besno napadajo rumeni sovragi naše utrdbe. Kar zalete sa in se dajo brez pomisleka postreljati. Mnogo jih je med njimi, ki se zde komaj 17 do 18 let Btari. Posebno strašen in čudovit je učinek naših podkopov. Kadar se razleti tak pod-kop, se nebo stemni od raztrganih človeških trupel, ki lete po sraku. A kaj bodo Japonci doživeli, kadar pridejo prav blizu pred utrdbe? Tu je na tisoče podkopov, in Japonci jih ne morejo uničiti, ker če so le kdo približa, začno delovati brzostrelni topovi. Do današniecra dne (3. avg) imamo 1100 ubitih in 3000 ranjenih ter bolnih. Posadka šteje 34 000 vojakov, brez mornarjev, ki se zdaj tudi bojujejo v naš: h vrstah. Ruska svesa s Japonsko? Knez Meščerski priobčuje v »Gražda ninu« članek, v katerem zagovarja zvezo Rusije z Japonsko. On piše: Japonske z nje-nim 50milijonskim prebivalstvom ne moremo uničiti. Torej bo vsak naš poizkus, jo oslabiti, bodisi že posrečen ali ponesrečen, netil le sovraštvo Japoncav proti nam ter jačil narodovo energijo za samoobrambo. Kaj bomo s tem dosegli, je težko reči, toda kaj izgubimo v gospodarskem oziru, ko bo obstal notranji razvoj po politični nemoči v Evropi, to lahko vidimo naprej. Ako da Bog, da ti težki časi pripeljejo do zaželjenega miru ter preidemo od sovraštva do zveze, se nam nudijo sledeče možnosti: 1. Začeti mirno življenje med obema močnima sosedoma, Nemčijo na zahodu in JaponBko na vzhodu. 2 Našemu azijskemu vzhodu ne dati vojaške, ampak trgovsko in industrijsko »ihcdnjost. 3 '^a dolgo Časa odvrniti vojaško ojaienje Kitajske. V vsakem slučaju se mi zdi bolje, v Japonski imeti močnega zaveznika, kakor oslabelega sovražnika. Is Vladivostoka. London, 22. sept. Iz Vladivostoka se poroča, da bo poprave na križa-rioah »Rosija" in »Gromoboj« končane in da sta zdaj zopet sposobni za boj. Mesto težko ranjenih dosedanjih poveljnikov sta imenovana povelinkoma Zabradov in J a r o v 1 j e v , ki sta že odpotovala v Vladi-voitok. Vojni poročevalci. Petrograd, 22. sept. Vojni poročevalci so dobili od ruskega poveljništva ukaz. da morajo iz Mukdena oditi v Tjenlin. Baltiško brodovje Petrograd, 22. sept Admiral B i -r i 1 j e v zahteva, da mora biti križariea »Orel« do 29. t. m. na vsak način popravljena, vse ladje morajo biti preskrbliene s premogom in moštvo na krovu. — It drugega vira sa pa sliši, da baltiško brodovje sploh ne pojde v Azijo. Hunhuzi rogovilijo. Peterburg, 22. sept. Jjponci so na t hom obsedli vse ozemlje med roko Ljao in Sinmintinom. Številne hunhuške tolpe se bratijo z njimi, kakor tudi s kitajskimi vojaki in se pripravljajo, da sn na japonski strani udeleže bitke z Rusi. Hurhuzi so se polastili v:š n nad N,uČvanom in ropajo tim vse, kar morejo dobiti na zapadnem bregu reke Ljao. Ruski časopisi o vojski. »Novosti* prinašajo uvodni članek, v ka terem pravijo, da bi morale vse evropske vlasti v svojem lastnem interesu želeti ruBke zmage. Ako bi bila Rusija v tem boju premagana, tedaj bi bila posledica nova vojska evropskih velevlasti z Japonsko. Nad tem nihče ne dvomi, kdor pozna Japonsko in njene politične namene. Rusija bo sama opravila z Japonsko, a za žrtve, ki jih prinaša za Evropo, ima vendarle pravico do simpatij v tem težkem boju. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je bilo vloženih pet peticij, med temi tudi o premembi lovskega zakona. Finančnemu odseku so izročili poročilo dež. odbora o delovanju koroške po družnice nižjeavstrijske deželne zavarovalnice za življenje, rente, nezgode v zvezi s rentno hranilnico za 1. 1903. Več občinam so do volili nadaljno pobiranje doklad na pivo in žgane opojne pijače. — V goriškem deželnem zboru so odkazsli računski zaključek za 1. 1901. in 1902. ter proračun za 1. 1904. finančnemu odseku. Po posvetovanju novega opravilnika za kmetiisko šolo v Gorici je dr. T u m a napadel »Kmetijsko goriško družbo« in njenega predsednika. Dež. glavar je zavrnil govornika. Dalmatinski cesarski namestnik baron Handel je že drugič odpotoval na Dunaj, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Koerber in imel ž njim dolgo posvetovanje. Splošno vzbuja pozornost, ker je baron Handel v enem tednu bil dvakrat na Dunaju. ^Narodni list" v Zadru pa poroča, da je dvorni svetnik Nardelli pisal glavnemu uredniku lista, poslancu Bianki-niju, da naj dokaže istinitost o Handlovi razžalitvi dalmatinske časti. Biankini pa zahteva, da naj se zaradi te zadeve toži odgovornega urednika »Narodnega lista"; če se pa hočejo izogniti tiskovni pravdi, naj oa tožijo Biankinija zaradi razžaljenja časti ored navadnim sodiščem, kjer hoče Biankini nastopiti dokaz resnice, da je baron Handel res žalil čast Dalmatincev. Nemci in češki deželni zbor. Kakor poroča »Alld. Korr.«, bode ob-strukcijski ndbor nemških strank pred prvo sejo dne 5. oktobra češkega deželn. zbora imel sejo, da se posvetuje o taktiki. Odbo-rovi sklepi bodo predloženi skupnemu shodu nemških poslancev. Gotovo je, da bodo ilemci nadalievali obstrukcijo. Vsanemoi oodo stavili sledeče predloge, pod katerimi so pripravljeni prenehati z obstrukcijo: Čehi morajo prenehati z obstrukniio v državnem zboru. Nadalje zahtevajo Nemci zakonito določeno štnilo nemških zastopnikov v de. želnem odboru, v odsekih deželnega zbora :n v raznih zavodih; za nove dež. službe mora biti imenovanih tri četrtine Nemcev, dokler ne b) v deželni službi toliko Nemcev, kolikor je Čehov; v višjih deželnih službah mora biti imenovanih \e3 Nemcev, na odpraviti se morajo poostreni kvalifikacijski pogoji za deželne uradnike. Ogrski ministrski svet. V Budimpešti je danes ministrski svet, sateremu predseduje Tisza. Razgovor je o sklonjeni trgovinski pogodbi z Italijo, proračunu za 1. 1905. in o načrtih, ki jih vlada predloži državnemu zboru. Slovanske vzporednice v Sleziji oo, kakor poroča »Alld. Korr«, koncem šolskega leta vlada razpustita. Namesto vzporednic na učiteljiščih v O pavi in Tešinu namerava vlada ustanoviti najbrže v Moravski Ostra vi samostojno slovansko uSiteljišie s samostojnimi poljskimi in češkimi razredi. Vinska klavzula. Iz Rima ne poroča, da bode trgovinska pogodba z Italjo še ta teden podpisana. Gleda vinske klavzule je določeno, da bodo smeli Itali|ani do 31. decembra 1904 izvoziti v naSo državo 450.000 met. stotov vina. Carina se je zvišala od 6 kron 40 vin. na 12 kron 80 vin. Carina se bode plačevala le na Dunaju in v Pešti, zato bodo mogli trgovci kupovati italijansko vino Ie na Dunaju in v Pešti. Dalje bodo morali naši tr govci porabiti določeno množino italijanskega vina za mešanje z domačimi vini. Poleg tega bodo mogli Italijani uvaž«ti tuli nekaj desertnega vina proti znižani carini. Preosnova zemljišč v Viktoriji. Avstralska država Viktorija bo vpeljala nov zakon, s katerim hoče pomnožiti nase lievanje v tej državi. V ta namen bo v zakonu določilo, da bo vi« el a lahko prisilila veleposestnike, da razde e veleposestvp, ka terih dele bodo potem lanko nakupili nase ljenci. Z Balkana. Kakor poročajo nemški listi, je kakih 30 do 40 mož broječa bolgarska četa iz maščevanja v soboto v Kokošinjem umorila 9 Srbov. Avstrija je, kakor poročajo listi, že določila pet častnikov, katari bo potrebni za pojačenje orožništva v Makedoniji. Ugovor proti nagodbi med Tibetom in Angleško. Iz PeUrburga poroča „Eoho de Pariš", da pripravlja Rusija ugovor proti pogodbi med Angleži in Tibetci. Londonska »Mor ning Post« pa poroča iz Sangaja, da bo tudi Kitajska ugovarjala tej pogodbi, ker s to pogodbo trpe predpravice Kitajske v Tibetu. Umor francoskih misijonarjev na Kitajskem. Wo!flov urad poroča ie Sangaja: V zadoščenje napada na francoski misijon v Ifiamu, pri katerem je bilo umorjenih več fiancos-kih misijonarjev, bo kaznovanih in odstavljenih več kitajskih uradnikov. Kitajci bodo tudi zgradili bolnico. Odškodnine v denarju še niso določili. Ženske in volitev predsednika Zedinjenih držav. »Bari. Tagebl.« poroča iz N-iw Yorka, da se je v državah Kolorado, Wyoming, Utah in Idahu vpisalo 100.000 ženskih volivk v volivne tapisnike. V navedenih štirih državah bodo Gdločevale pri volitvah pred- sednika ženske is bo vsled tega tu dobil večino demokraški kandidat Parker. Odstop šlezljskega deželnega predsednika. »Lidove Noviny" noročajr, da bo odstopil deželni predsednik gre f T h u n. Nje« govim naslednikom bo najbrže imenovan dosedanji dvorni svetnik pri moravskem na* mestništvu dr. Herman baron P i 1 -i e r s t o r f f. Novi ameriški topovi. Ameriška armada dobi, po poročilih ameriških listov, najboliše topove na svetu. Topovi bodo težki po 35 met. stotov. kali-oer bo znašal 3 paloe, kre g'je bodo težke po 14 funtov in izstreljena kroglja bo preletela v prvi sekundi 600 metrov; streljali bodo ahko nad 7 km. daleč. Zasedanje italijanskega državnega zbora. Dne 21. t m. je zahtevalo 55 radikalnih, republikanskih in sooialistiških poslancev zasedanje državnega zbora. Ako ne bo vlada sklicala zbornice, bodo poslanci dne 16. oktobra priredili ša eno zborovanje. Pravijo, da se vlada ne bo udala zahtevi teh ooslancev. Hereri porazili Nemce. Iz Kapa je rtošlo v London poročilo, da so Hereri dne 21. t. m. v hudem boju predrli Črto, katero so tvorili nemški vojaki. V ooju sta obe stranki izgubili mnogo ljudij. Pomiloščenja na Srbskem. B e I g r a d. Uradni list priobiuje po-milošSenje vsem radi volivnih pregreškov in radi hujskanja obsojenim. Pomiloščeni bo tudi vsi oni. ki imajo kazni do 15 dni. Štajerske novice. š Zdravniška vest. V Zgornji Sv. (uniguudi sa je nastanil kot zdravnik g. dr. ? r a n Ceh, bivši zdravnik na graški oolnici. š Umrl je pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah g. Simon Jager, veleposestnik in oče kaplana g. Avg. J a g e r j a. — V Jaren ni je umrl 80 let stari veleposestnik Alojzij Vajngrl. š Samomor. Jožefa Medved iz Loke pri Trbovljah bo potegnili dne 10. t. m. iz Save. Pogrešali so ga že od 5. t. m. Bržkone e skočil v vodo, ker je že poprej večkrat govoril o samomoru. š Samomor ienBke. Soproga štajerskega ces. name&tniškega svetnika dr. Pavla W a g n e r i a je skočila v vodo in utonila. š 32 milijonov kron škode je letos napravila peronospora na štajerskih vinogradih. š Samomor v saporu. Obesil sa je v zaporu v Kuitt*lf<»Idu mizarski pomočnik Franc G ^bec od S j. Heme v celjskem okraju. š Umrl je v Radencih umirovljeni in BDektnr g. Rudolf Schubert Koroške novice. k Cerkven tat Iz Trbiža sa nam p še: Dne 6 t. m. je neki zlikovec pri belem dnevu vlomil v cerkveno puščico in pobral iz nje nabrani denar. Tudi je oropal podobo sv. Antona lepega okrasja. Toda imel je smolo. Ko je hotel iz cerkve, ga zagleda domači cerkovnik, ki je ravno delal na pokopališču Zdelo se mu je sumliivo, zakaj tujec tako skrbno pogleduje okreg. Pogleda v cerkev, vidi omenjeni zločin ter jo hitro udari za zločincem. Kmalu ga doteče ter lastnoročno popelje k orožništvu, kjer bo našli ukradeno blago. Tat je aam pripoznal, da je popred že osemkrat vlomil na različnih krajih. Prišel ja iz Spodnje Koroške. Sedaj ga imajo zaprtega pri sodniji. — Občinstvo, kakor tudi cerkvena predstojništva se opozarjajo, da naj vse tozadevno naznanijo sodniji v Trbižu. k Dva shoda. Prihodnjo nedeljo bode ob 4. uri popoldne v 6 t e b n u pri Z 1 o -karju shod. Govorila bodeta dež. posl. Fr. G r a f e n a u e r in dr. Jmko Brejc. — V Habru ob Medgorjah bo shod pri p. d. M a r t i n c u prihodnjo nedeljo ob 4- uri popoldne. — Proaimo kratkih po ročil. k bteklega psa so ustrelili v Golovcu. Slovenci y Bclgradu. B e 1 g r a d , 21. Bept. Sinoči so imeli Slovenci svoj prijateljski večer v prostorih pri »Ruskem carju«. Prišli so k njim vsi Jugoslovani tako mnogoštevilno, da so bili prostori natlačeno polni. Pel je slovenski oktet ter se razvila lepa prosta zabava. Navdušenju je dalo dijaštvo duška v tem, da je izgnalo med žvižganjem mažaronBkega poslanca P o p o v i č a iz pro štorov, na kar se navdušeno zapeli» L i e p a naša d o m o v i n a «. Pel je tudi guslar, makedonski vstaš. V gledališču je bila slavnostna predstava : »Hajduk Vel j ko«. Gledališče in druga velika javna poalopja ao bila kraano razsvetljena. Po meitu so vrt le mnoiioe ljudstva, vsi prostori po gostilnah so bili natlačeno polni. Tu se je videl srbski narod z vsemi različnimi noSami iz vseh srbskih pokrajin. Popoldne po kronanju je bila na krajih pred Bslimgradom velika ljudska slavnost. Vse prodajalne po meitu so bile zaprte. Celo mesto je v veselju; vse je ovenčano v trobojnicah Na vsaki hiM, v vsakem oknu so podobe kraiia in njegove rodbine. Listi — tudi opoz cio ielni — pozdravljajo kronanje kot zmmanje nove boljšo bodočnosti srbske. Po mestu igrajo godba. Vreme se je zjasnilo, naj bi istotako solace sreča posijalo na bedni, a danes vendar tako srečni narod! Omenjati moram 6e, da so na kongresu jug. mladine, na katerem so bila poročila o posameznih narodih na jugu, priznavali, da smo Slovenci najbolj izobražen narod na jugu. Na »Jugoslovanskem večera« s kon certom v gledališču se je najbolj odlikoval zbor brv. akad društva »Mladost«, pa tudi slovenski oktet se je izborno obnesel, le škoda, da je nastopil šele opolnoči, ko je bilo občinstvo že izmučeno. Posebno se je odlikovala naša izborna pevka gdč. Mira D e v , katero je obSinstvo trikrat poklicalo na oder. Kralj s prestolonaslednikom je ostal do konca v loži in živahno aplavdiral. Na konfinem kongreeu »Omladine« se je sklenilo, da ee izvoli iz vsakega jugosl. naroda nekaj zastopnikov, ki naj izvrše organizacijo jugoslovanske mladine. Povodom slavnosti so izšle tudi posebne slavnostne znamke. Jugoslovanski književniki in umetniki so sklenili, da izdajo almanah prve jugoslovanske umetniške izložbe in da vsako leto prirfde izložbe v večjih jugoslovanskih mestih Iimed Slovencev so v uredniški cd bor izvoljeni: Govekar, Ragali, Germ in Jakopič. Vse časopisje, tudi opozioijonalno, piše navduleno o slavnostih in pravi, da je s kronanjem Patra I. se pričela nova doba za Srbijo. Cistniki, ki so preko dneva svobodni, ae uleležujejo pridno sestankov dijakov. Slovenski in hrvaški dijaki sa pokrivajo s kapami srbskih čtstninov tar nagla-šujejo slovensko hrvatsko srbsko slogo A srbski častniki pa jemljejo čepica sloven-skih in hrvatskih dijakov, nadevajo si na prsi hrvatske in slovenska trobojnioa s klici : Živijo Slovenci in Hrvati 1 Dnevne novice. Skrivnostne grožnje. »Učit. Tov.« piše: »Ako ne pride sedaj deželni zbor do regulacije učiteljskih plač, potem se poprime učiteljstvo predzadnjega sredstva, in to v najbližji bodočnosti. Kakšno in katero je to sredstvo, povemo potem, ko pride čas, ki bo zahteval težke žrtve. Ako še to pred zadnje sredstvo ničesar ne iida, potem se mora poprijeti učiteljstvo poslednjega pripomočka, ki bomo govorili o njem, ko pride doba. Več ne smemo in ne moremo povedati danes Zavest imamo, da je naš položaj sedaj obrazložen na vse strani.« — Kaj pa neki pomenjata ta »poslednja pripomočka«? Ča sta poštena, zakaj ju pa skrivate? L? na dan, kaj mislite storiti? Ali imata bombe spravljene, ali mieli Gangl postati abstinent? SlavnoBt v Preski-Medvodah Nedeljske slavnosti v Preski - Medvodah se udeleži tudi zbor, ki je krasno prepeval na komerzu slov. katol. akad. društva „Da-n i c e". Slov. katol. akad. društvo „D a -niča" bo zastopana po večji deputaciji. — »Društvo sv. Jožefa iz Tržiča" se udeleži slavnosti z zastavo. „Katol. mladeniško društvo iz Ljubljane" pride z zastavo. Umirovljen je na laBtno prošnjo po 571etnem delovanju ekspozit v Bjvkah pri Vrhniki, gosp-d Anton Vonča. — O sadni razstavi v Radovljici nam poroča očividec: Da imamo mi Kranjci dokaj razvito sadjerejo, o tem nam pričajo sodbo rasnih sadnih trgovcev, ki hodijo iz druzih krajev kupovat lepo naše sadje. Ali da imamo toliko in tako krasnega sadja, tega bi nikdo ne verjel, kdor ni bil na razstavi v Radovljici. Ciovek mora kar strmeti, ko vidi tu te krasne eksemplare jabolk in hrušek in bi mislil, da so nahaja v kaki sadni razstavi kje v Franciji, ki je glede sadjere.e najkulturnejša dežela na svetu. Kdo bi se ne divil bujnim kongresovkam, ki so tako lepo zastopane na razstavi in katerih cad je že bolj podoban — bučam nego hruškam! Obiskovalec je kar očaran, ko vstopi v krasno dekorirano razstavo, zlasti ako ni Se videl velikih razstav na Dunaju ali v Parizu. Kakor se na tej razstavi vidi, se je odbor posebno potrudil, da ustvari nekai izvenrednega v čast in korist naši lepi domovini, katera je s svojim sadjem že danes tako krasno zastopana na tsj latstavi. Nadejati pa se je, da bodo naši sadjerejci še več poslali na razstavo, Bog ve, saj še ni vse sadje zrelo in koliko j h je. ki bodo v lepoti te razstave in njeni veliki vrednosti šele zdaj izvedeli, ko je že cdprta. Jaz bi svetoval vsakomu, ki se količkaj odlikuje s svojim sadjem, da naj hitro pošlje na razstavo, kajti uprav častno je za vsakogar, da se njegovo ime in sadje blišči v družbi tako odličnih sadiarjcv, kakrSne sem videl na razstavi. Pogled na celo razstavno kompo zicijo pa je ie tako prijeten, da človek ve-sel vstopi in se sprehija v ogromnem pro štoru od m za do mize. S/etoval bi naš m sadjarjem pa tudi, da hitro naznanijo od bora razstave, ako imajo svoje sadie in od katere vrste na prodaj in koliko. To sa za piše v posebno knjigo na razstavi in kufci, ki hodijo pregledavat in povpraševat v raz slavo, se iz knjige lahko pouče, kam se jim je obrniti, ko žele kupiti to in ono sadje. Torej hitro na noge, prilika je vsestransko krasna I Posebno pa priporočam, da si naše ljudstvo pridno hodi ogledat to lepo raz stavo, saj bo le v njega korist! Koliko lepih in novih vrst sadja si marsHdo lahko vzredi na svojem vrtu, ko bo videl tu kaj je lepega in dobrega! Saj bo vsak razstavljavec ponosen na to, da poskrbi svojemu bližnjemu cepo/e od svojega sadja. Ker je radovljiška razstava nekaka prednica veliki svetovni sadni razstavi, ki bo meseca oktobra v Diiiseldoifj ob Rini, čujem, da bo odbor več lepih vrH sidia iz Rtdovljice poslal naravnost v Dii iseldorf. R»vno z ozirom na to, naj hite sadjarji in obiskovali, da razstavijo čim več sadja in obiščejo raz stavo, dokler je še najlepša. Razstava je tako krasna, da se izplača prirejati celo posebne vlake do nje. — Sadna razstava v Radovljici. Olbor razstave je sklenil znižat vstopnino v razstavo po razmerju vsem šolskim in diu gim zavodom za slučaj skupnega obiska razstave. Vodstva srednjih in ljudskih dol naj blagovolijo to sprejeti na znanje in morda upoštevati, da bi tudi naša učeča se mladina ogledala to lepo razstavo in dobila ondi potreben poduk. Posebno bi obisk razstave utegnil koristiti tudi goienkam gospodinjskih in druzih vzgojevalnih zavodov. — HrvaŠke novice. V Valpovcu v Slavoniji je pri obč. volitvah zmagala opozicija. — Mažarsko šolo je hotel zažgati v Dolenjej Mali neki neznanec. Ko je streha že gorela, so ogenj pogasili. — „SIovensko planinsko društvo" priredi v nedeljo, dne 25. t. m., izlet na Vegov dom v Zagorici, kjer se udeleži prirejene slavnosti in veselice. Planinci se odpeljejo zjutraj z mešancem do Laz, vračajo se zvečer čez Dolsko na vlak (8 uri 56 m.) ali pa peš ali z vozom čez Dol. Člani in prijatelji „Slov. plan. društva" se uljudno vabijo. — Ameriike novice Osodepoln prepir. Das Moines, Ia. V Ameriki se je, ker je njen soprog proti njeni volji odšel igrat, mlada gospa Charles Evansova v bliž njem M ntereyu zastrupila. Ko sa je vsled uftinka strupa zgrudila, padla je na svoje 10 mesecev st»ro d it", katero se je pod težo umirajoča muere zadušilo. Ko sa je njen soprog vrnil domov, našel je soprogo in otroka mrtva. Nesrečnež je skoraj zblaz nol. — Huda k i h a v i a a. Iz Erans ville, Ind, poročajo : Jtkoba G jissa je napadla taka kihavica, da mu je eno oko skočilo iz glave, vsled č«sir utegne izgubiti vid 'b h očes — U m r 1 ie v Jolietu Mirt n T e *ak, dcmi v Lukovici pri Metlik'. — Ruda zasula je v rudniku v I on Mo nutun Mich. M a 11 j a M a j e r 1 a. Ko so ga cdkopali, ie umrl — Obrežne zgradbe v Trstu Pri bodnji uden bjdo inmiittriaini svet ik dr. Pilz «ekcijski svetnik finančnega ministrstva dr. Kii ntler ter sekoijski svetnik trgovinskega ministrstva dr. Baumgartner prišli v Trot, kj r bodo p svetovania zaradi novih obrežnih zgradb. Ukreniti hočejo vse po potrt bio, da bode ob otvoritvi bohinjske že-letnice promet reden, dokler ne bo zgrajeno novo pr"»t«nišče pri a v Andreju. — Šolstvo na Kranjskem N« Kranj skem smo imeli konci,m šjisr. leta 1902/1903 skupno ljudskih Sol 412 z 863 razredi. — Imenovan je provizorični učitelj na šoli v Brestovict pri Sežani, g. Franc Jurjevec, za prov. učitelja na šoli v Mehovom. — Izgredi v Zapreilču pred sodiščem. Vderaj dopoldie se je pred zagrebškim sodiščem pričela glavna razprava nroti 14 obtožencem, kateri so 18 avg. 1903 na kolodvoru v Zaprošiču napadli razobeSeno ogrsko zastavo. Obtožence dolža, da so nagovarjali kmete, naj odstranijo razobešeno ogrsko zastavo na zaprašičkem kolodvoru ter da so se ustavljali orožništvu, ki je ščitilo zastavo in pričelo pozneje streljati med množico. O izidu bodemo poročali. — Mesto poitnega odpravnika je razpisano na c. kr. poštnem uradu v Osilnici (III/4) polit, okraj Kočevje, pr"ti pngodbi in kavciji 400 K. Latna plača 600 K, uradni pavšal 150 K in letni pavšal za lokalno do stavljanje poštnih pošiljatev 252 K. Proiaje v teku treh tednov na o. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Umrl je oseiki meščan F r a n j o S c h m i d t. — Duhovske lzpremembe na Go-riSkem Velečasti gospod Kristijan S t i b i 1 j, kurat v Novakih, gre za kurata v Branico; veleč. gosp. Josip Abram, vikar v Trent', gre za kurata v Novake; čast. gogp. Otilij MedveS, kaplan v Volčah, je imenovan za vikarja v Trenti; č. g. Josip Fon, kaplan v Bovcu za kaplana v Volčah ; č. g. Ivan 6 t o 1 f a , novrmašnik iz Volčjegagrada, gre za kaplana v Bovec; č. g. I z a i j a Božič, II. kaplan v Tolminu, gre za vikarja v Kamno; č. g. Alojzij Kovačič,II. kaplan pri S/. lgnaciiu v Gjrioi, gre za vikarja v Sovodnje pri Gorini. — Boj z blaznim Dne 19. julija t. 1 privedli so v goriško norišnico nekega Antona Furioso s Turjaka. Prve dni je sicer Furioso še precej razsajal, ali sčasoma se popolnoma pomiril, tako da so ga zamogli v norišnici porabiti za razna težaška dela. V ponedeljek snažil je malo dvorišče, na katerem se nahaja tudi gnojišče. Tu ga pa zopet popade blaznost in Furioso je postal besen. Imel je v roki gnojne vile in s temi začel je groziti vsem, ki so bili okolo njega. Norišnični nadzornik Hanah hotel je blaznega ukrotiti. Odprl je torej vrata na malo dvorišče. Ali ko ga zagleda Furioso, plane koj proti njemu in ga hoče prebosti z vilami, kar bi se tudi gotovo zgodilo, da ni nadzornik naglo odskočil v stran, pograbil neki lesen kol ter se začel z norcem boriti. Boj je postajal vedno hujši in zma-galec ni bil ne ta ne oni. Nadzorniku jele so že moči pešati, in nič se ne ve, kaj bi se zgodilo ž njim, da niso na njegovo vpitje „Na pomoč!" pritekli na dvorišče pazniki, ki so, ne da bi jih opazil norec, ga prijeli in se ga polastili ter ga odvedli v celico, kjer so ga povezali. — Tat, katerega je po dnevi sram krasti France Žagar doma iz Iške vasi pri Ljubljani, kateri je le po noči kradel, ker ga je bilo — kakor se je izrazil — po dnevi sram in strah. Po dnevi je spal po kozolcih. Res čudno, da se tatinske dru-hali, katera se skriva po različnih hlevih in kozolcih, ne more zatreti. — Sneg je naletaval v ponedeljek, dne 19. t. m., v poljanski dolini pri starem trgu. V Nemški Loki je pa že močno',padal. Hribi na hrvaški strani nasproti Staremu trgu pri Poljanah so dobili ta dan že tudi svoje bele kape. Obeta se nam torej prav zgodnja zima. — Obisk Vegovega doma. Vabilo na obisk Vegovega doma v L\gtnei v nedeljo, dne 25. septembra t. 1. Vzpored: Ob sedmih prihod »Veteranskega kora«, »Slovenskega planinskega društva« in drugih gosto* iz Ljubljano na Lize-Dolsko. Ob desetih sveta maša pri Sr. Križu. (Msgr. T. Zupan.) Ob enajstih: govori pri odferitju nove spominske plošSe (prof. Orožen, Miha-lič, Skerjanfc) Oo eni uri odbod gostov na Dolsko. Ljudska veselica v gostilni »pri Jo-selju«. — Pri slavnost sodelujeta Domžalska godba in M ravško pevsko društvo. — Ob deževnem vremenu preloži s) na 2. oktobra. — Odbor. — Odhod it Ljubljane ob 6 14 na Laze ob 6 51. Izletniki urnej?ih nog naj se popeljejo do Kresnic, odkoder sa iim nuii prijetna prt čez S/. Miklavža, čez Ci cel v Zsgorico (dve in ool uri). Sa lepi« pot ;e na Domžale cb 8 13 odtod po krasni, novo markirani poti <5ez Sv. Trojico (2 uri), Komur ni mogoče že dopoldne v Zigorco pehiteti, se lahko udsleži ljudske veselice b popoldanskim vlakom (Laze 3 19) Gostie od Litije se lahko poslužijo vlaka 9 14 v Laze. Kdor želi reelnega koBila po povratiu v Dolsko, naj se ziutraj oglasi pri gostilni čarju. Stotnik Fridolin Kavčič je poslal za Vegov dan primeren Vegov kip in podobo, pa lepo spominsko kniigo, ki bo na razpo lago obi»*tovalcem Vegovega doma. — Izgnali so iz Pulja italnansko socialno demokratično aguatonco M indaveni, ker ni h tela polioiji predložiti svojega nt-povedanpca predavanja. — Mrtve lastovke Ni poleta na ju? je velod mraza mat go lastovk popadalo mrtvih na tla. Ni nekaterih krajih je ležalo na stotine mrtvih lastovk. — Potujoči muzikant tat. Nt Brdu bo zaprli Janeza Mohorja doma iz Pianine, potujočega muiikanta, kateri je po hišah kradel Ljubljanske novice Prememba posesti. Včeraj so bratje Sa-ravali kupili od tukajšnjega tovarnama gosp. Adolfa Hauptmanna bivšo V. Ct-mernikovo hišo v Slomškovih ulicah za 20.000 kron. — Hafnerjevo posestvo na sv. Petra cesti ja kupil danea na ja/ni dražbi g. dr. F. P a p e ž za lil 200 kron. Cenjeno je bilo posestvo na 106 000 kron, najmžjn vzklic.ia cena je bila 71000 kron. Karnljolska slavnost v LJubljani. Oraški »Tagblatt« ima v številki s dne 20 t mes. dolgo poročilo o taj slavnosti. Ker je v tem poročilu vedoma marsikaj pozabil navesti, smatramo za svojo dolžnost, isto popolniti. lile ta v Belo Peč se je udeležil tudi gospod dr. Pavliček, o kr. sodni avskultant, seveda s čepico in trakom in se izmed izzivajoiih Karnijolcev na driavnem kolodvoru najbolj odlikoval. Imel je bržkone dopust za ta izlet, kakor tudi c. kr. sodni pristav Kiiser, katerega seveda tudi ni manjkalo pri tem izletu. III. narodna vinska trgatev bode dne 25. t. m. v „Puntigamski pivnici", Turjaški trg št. 1. Priprave za to zabavno prireditev so v polnem tiru. Prijavilo se je lepo število trgačev, kateri bodo pomagali županu pri trgatvi. Vabila je že g. župan razposlal in vabi tem potom še enkrat vse znance in prijatelje. Zabave be obilo. Nadebuden fantiček. Aretirali so vže snanega šišUarskega postopača |Jo£eta Bro-liha, doma iz Dravelj pri L ubljaai, kateri je po Šiški in po Ljubljani na več krajih vlomil in kradel; 151etnemu fantiču stoji 6e lepa prihodnjost, ako se je kaj tacega priučil. Občni zbor »Trg. bolniškega in podpornega društva« se vrsi v nedeljo, dne 25 t. m., ob 10. uri dopoldne v mestni dvorani. Ker se bode vršila dopolnilna volitev, (volil se bode namreč eden član predsedstva) poživljamo vse gg. društvemke, da se tega obč. zbora prav zanesljivo uleleže. Aretirali so Alojzija Bezica, doma z Iga pri Ljubljani, kttsri je s Francetom Žagarjem, o katerem smo ie svojeSasno poročali in kateri se tudi nahaja v varnem prostoru, izvršil več tatvin po Hradeckega vasi. Brežic je bil že večkrat kaznovan ter je baie zelo nevaren tat. Umrla je Boproga delovodje gospa J o* žefa Gatschek. Z rešilnim vozom so prepeljali v bolnišnico Jožefa Oiorna, delavca na železnici v Radohovi vasi, kateremu je šel železniški voziček Čez nogo. Tat se je priplazil v neko gostilno v Kolodvorskih ulicih in ukradel delavcu Janezu Gišoaren vefl stvari. Razne stvari. Najnovejie od raznih strani. Kolera se je pojavila v nekaterih mestih v južni Rusiji. — Izredna ženska živi v Birolinu. Stara je 34 let in inaz 24 otrok. — Ženska hijena. V C»-sta'u na Španskem so dajale žene in dakleta, ki so hotele prikriti svoje razmerje, novorojenčke proti plačilu neki starki, ki je opravljala svoj posel na ta način, da je metala otroke velikemu psu, ki je mala bitja popolnoma požrl. Sodnijska preiskava je dognala, da je izginilo na ta način vsaj 140 otrok. Poleg te ženske bo zaprli tudi 26 žen in deklet — Na javni dražbi bodo 24 t. m. v Budimpešti prodali ogrski časnik »E jyetertes«, pri katerem sodeluje tudi K o s s u t h. Dražbo je povzročila tovarna papirja v Pittenu, kateri dolguje list 10 604 K. — Pobegla turška princezinja. Cbered, hči umrlega turškega divizijstega poveljnika Hilmi paše, ki ie ušla iz harema princa Singa, poživlja francosko časopisje, da naj jo ščiti, ker je zasledujejo turšse oblasti. — Ameriško vojno brodovje je došlo v pristanišče mesta Kartegene. na Kolumbijo, da demonstrira, ker je bila 4 jutija tu onečaščena na konzulatu »Zodinjenih držav« ameriška zast«va. Kolumbijska vlada bo najbrže dala Zodinjenim državam zadoščenje. AmeriSko Od 1. avgusta se je izvršilo v Ne\v Yorku 22 umorov, kar je že za amariške razmere nekaj nenavadnega in le 6 oseb s) mogli aretirati kot umora sumljivih. Potem se je izvršilo v tem času 72 zločinskih napadov in 51 vlomov, ne da bi bilo mogoče koga prijeti. Vse toii črez po-lioijo ter zatr|u|e, da je dovolj močna, policaji so dobro plačani tar z batinam in samo kresi dobro oboroieni. Trdi|o, d* je ob priliki predsedniških volitev vedno opaziti, da pojenmp. najeti v obrambo želez, osobja ljudi, batorih edina naloga je, pokončevati muhe. Ti pokončevalci muh pa zahtevajo sedaj nameitu dosodanjega 1 dolarja 75 centov, 2 dolarja dnine. Kar se jim ni ttkoj ugodilo, so stopili v štrajk ter ao morali zaradi tega sjdaj ustaviti ves žalez, promet na celi črti. Izpred sodišča. lnpred deielnega sodišča. R k z 8 r j a 6. Jane« Aljai, posestnik v Hra&ab, je nevolien na Janeza Jereba, ker ga je ta spravljal z nekim tepeiem v do-tiho, ki Be je vršil že pred petimi leti. Naj-preje ga j« napadel z golido, nato ga je podil z vilami. K sreči mu je Jen b utekel v čebeljnak ter ]e duri z»klenil. Aljaž je pa z vilami udrihal po vratih in j'h tudi požko-dova'. Oodolženec tudi sedaj ni miroval, priletel te s sekiro na travnik in Jerebu gro lil, da ga bode razsekal. Aljaž se izgovarja, da je bu pijan. Sodišče ga je obsodilo na deett mesecev težko ječe. — Izgubljena pravda. Pertgrin Petrič, posestnik v R« folčah, se jezi nad svoiim sc sadom, s kate rim je imel več pravd, in to je dalo tudi povod obdolženčevi ženi, da je svarila soseda BoŠtiana Kral'a, da naj se varuje nje nega moža. Dae 7 avgusta je zopet grozil o priliki, ko j« šla Kraljeva hči na vodnjak po vedo. Vzel je gnojne vile, tekel za Kraljem t»r i njimi tolkel po h Snih durih, rekoč: »Čakaj, sedsi bofi pa crknil!« Obdolženec priznava, Hi Kralja sovraži, taji pa, da bi mu grozil. Obsojen je bil na 6 tednov teik« ječe. Društva. („K a t. slov. izobraževalno društvo v Velikih Laščah") priredi s sodelovanjem „Marijine družbe" v nedeljo 25. septembra ob pol 3 popoldne na Šimnovem vrtu v Vel. Laščah, gledališko predstavo. Spored: 1. Petje. 2. Prolog k igri. 3. „Lurška pastirica" igrokaz v petih dejanjih. Vstopnice se dobivajo v kmetijskem društvu" in pri blagajni. Sedeži v prvih vrstah 1 K, drugi sedeži so po 60 vinarjev, stojišča pa po 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Dalaj Lama odstavljen. Kitajski ce»ar je začasno odstavil t bet skega vladarja, Dalaj Lirno, kar je kitajska vlada naznanila v Lbassi s posebnimi letaki. Dalaj Lami je odvzeta vsa cerkvena, a poleg tega tudi posvetna oblast. Kitajski cesar je odobril sedanjo vlado, ki vodi v sporazumu z visokim svetem upravo, v južnem delu Tibeta Btanujočemu Taši Lami so pa poverili najvišjo cerkveno oblast. Telefonska in brzojavna poročila. Ožje volitve na Štajerskem. Maribor, 23. septembra. Udeležba na nemški strani je danes videti živahnejša. Agitacijski vozovi drdrajo po mestu. Na včerajšnjem soc. dem. shodu pri Goessu so soc. demokratje sklenili glasovati za Sti-gerja. Na shodu je govoril tudi dr. Pipuš, ki je dokazoval, da socialni demokratje ne ravnajo prav, ako glasujejo za Stigerja, ker Stigerjeva stranka nastopa proti raziirjenju v o 1 i v n e pravice Dosegel je vsaj toliko, da se nekaj resnejših socialnih demokratov ne udeleži volitve. Slovenci volijo Lopiča in vr'o agiti-rajo Opažati je pa, da se tisti Slovenci, ki so se prej zelo ogrevali za Lopičevo kandi daturo, tudi danes večinoma ne udeležujejo volitve. To se splošno obsoja. ~ Maribor, 23 sept. Z deiele še nimamo mnogo poročil. Iz Radgone poročajo, da je ondi mnogo glasov oddanih za Lopiča. Bati se je, da bo izvoljen Stiger. Japonsko-ruska vojaka. Peterburg, 23 septembra. (Kor. ur) Iz Mukdena poročajo, da so Japonci pričeli s poskusi obiti rusko levo krilo. London, 28. septembra. »Standard« poroča iz taborišča japonskega desnega krila, da ao Rusi že pričeli zapuščati Mukden. 20.000 Rusov še stoji južno od Mukdena,— Is Sangaja poroča isti list, da ae boji pri Mukdenu neprestano više io da so Rusi ie zapustili mnogo svojih pozicij. _ London, 23. septembra. Steselj je včeraj ob 9. uri dopoldne napravil izpad iz port-•rturske trdnjave in si priboril nazaj utrdbo Erlanhtan. Stesljeva soproga je bila pri po- strežbi krcglja. rtnjeccev ranjena. Zade'a jo je Dunaj, 23. septembra. »Fremdentlatt« pricbčuie pegotor z dalmatinskim cts. na mestnikom. Hmdel je dejal, da je ra neko poročilo »Narodnega Lista«, ki ie temeljito na lr diskrecijo uradnikov pez al nekatere uradnike k aibi, ki so pa dejali, da nimajo nič skupuega s stvarjo. Neki uradnik je de jal, da da častno besedo. 1 Iar.del je dei»>, da v uradni službi ni častne besede. »Na rodni List* je nato po prt teku 48 dni pri ctčil napad, da je namestnik dejal, da na dalmatinsko čattio besedo nič ne da Na mestnik pravi, da teh besedi „ni n:kdjr iz ustil. Belgrad, 23. sept. Včeraj je bila v Belgrudu velika vojaška parada, pri kateri so bili navzcči tuji knezi, diplomatiSni in posebni zastopniki ter veliko it \ ilo cbčinsUa. Pri paradi je bilo navzočih 15 C 00 voj?kov. Tu,cev ie bilo v Belgradu okolu 60 000 Rim 23. sept. A-stro ogrska laška trg. p gxlba ie bila danes podpisana. Dunaj, 23 sept. Nemški nacio. alci pra vijo, d« bodo slovanske paralelko leta 1905. prenehale in da se bodo ustanovili samo stojni slovarski ratredi v nekem drugem mestu. Pari« 23. septembra. Kitajci so napadli in pretepli francoskega majorja La-rine, ki je fotografiral oni del mesta, kjer stanuje kitajski cesar. Larine je pobegnil v katoliško cerkev. Kitajci iščejo zopet prilike za prepire s tujci. Kitajska vlada je obljubila ostro kaznovati napadalce. 9Ketec>rolo$idffi«i poročile. »Silaa issd morjem 306-2m, »rednji iradni tlak 73601> t.'. Cm op»- TeKj.«" j b»ro- r»kn?F. | »KT»*j» Geulli v um. V« trtVi. Neb« ■Si. 22| 9. zveC. | <36 b| 9 2 | si. jvjh. |del jasno. 23 7. ijutr. i 7H7 7 7 0, si. ssvzh.i 2. popol.| 736-3 | 11*3 | brezvetr. j Srednja včerajšnja temp.ratnr* 9 5", aorm 13 9' obl. dež 00 Potrti globoke žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znar.cem pretužno vest o smrti iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma sina, brata in svaka, gospoda Maksa Bruss ki je v četrtek, dne 22. septembra, ob 4. uri popoldne v dobi 60. let nera-doma v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v soboto, dne 24. septembra, ob 4 uri popoldne od hiše žalosti, Streliške ulice 6, na pokopališče pri Sv. Krištofu. Svete zadušne maše se bodo brale v vtč cerkvah. Dragega pokojnika p iporočamo pobožnemu spominu. Ljubljana, dne 22. septembra 1904. Julija Bruss, soproga. - Ivana Bruss, mati. - Fr. Bruss, Kari Bruss, brata. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijiteljem in znancem pretužno vest o smrti naše iskrenoljub-ijene soproge, matere in tete, gospe Jožefe G uček poslovodje soproge k: ie danes, 23. septembra ob 4. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepoiabne pokojnice sn vrši v soboto H. sept. ob '/„5. uri iz bolnišnice. Naj počiva v miru! L j u b lj a n a , 23. sept. 1904. Žalujoči ostali. Ravnokar izšlo: Jisočdelni ključ" za preračunjanje tekočin v polnih in nepolnih sodih lf 39 3-3 od = Ignacija Stupica. = Četrti neizpremenjeni natis. Cena 2 Kroni po pošti 2 K 10 v. Dobi se pri Uršuli Stupica, L ublian«. S". Martina op t» š' 12 >u v L Schvventnerjevi knjigarni. D ' roki t, tr 3. _ mr Pijte -mm - f Klauerjev i „Triglav"i t e v • f fl «in m/i«nirrvf£> 8 katerimi more vsakdo barvati razno v"; blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA ESERL v LJubljani, Frančiškanske ulice, Vnanja naročila proii povzetju. 524 12 11—8 535 52 — 25 Samo 6 dni! Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu.. Za trgovino z mešanim blagom = se išče = h boljše hša in primarno izobrazbo. — Vatop tbkoi. 1576 3-3 Pnia*n U <*»'« opravriftvo »al venca«. Mizarski pomočniki dobe takoj trajno delo z dobro plačo pri M Maloviču v Novem mestu. 1590 3—2 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogaoarjev trg. Fotoplastiška umetniška razstava. V soboto, 24. septembra 1904: = Zadnji razstavni dan - Mandžurija, =r bojišče ined Rusijo in Japanom. — . u ................. V nedeljo, 25. sept. do 1. oktobra; Velezanimivo potovanje po Obisk Čikaga, Hudsona, doline Jesemite, Kalifornije, Jelostowne-parka itd. 1P02 Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. in od 2, pop, do 9, zvečer,. 250 sežnjev prodam na javni dražbi v torek, dne 27. sept. ob 2 uri pop. na novem strelišču pod Rožnikom Kupci Ne vabijo na obilni obisk naznanjene drtžbe. Velespoštovanjem 1593 3-1 Jean Schret/. Učitelja laščine, ki bi poučeval v večernih kurzih K&r išee slovensko trgovsko društvo „Merkur". Porurtbe niM se o"ali«to Ukoj na naslov r. Slovensko trgovsko društvo „Merkur* v Ljubljani 1599 1-1 o Naznanilo in priporočilo, p Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanja podpisani, da otvori v soboto dne 24. septembra staro-znano gostilno na Glincah pri Bobenčku. Točila se bodo pristna dolenjska, istrska in goriška vina, gostom se bo pa tudi postreglo vsekdar z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočujoč se za obilni obisk beleži z najodličnejšim spoštovanjem JOS. Jeglič, gostilničar. 1603 3—1 _ latav la iNlala vsakovrstnih drtevmlk »aplrjif, nreftk, denarjev itd. Bavarcvaaja sa sgnbe pri irabanjlh, pri istrebanju najaaanj-laga dobitka. — Preaaasa xa vsaka trsbanj«. Kalaataa isvrlltsv aaretll aa boril. Menjarična delniška družba „M E R C U «" I, lolliiili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila t vseh gospodarskih in flnanfinlh stvareh, potem o kurznih rrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti xa dosego kolikor «sa abredOTania pri popolni varnosti naloženih j« mogote visoeega abreitOTanja pri popolni (lavnlo. 134 377