• Posamezna številkat S 1 krono. m Z «?A£N)K* tuU hu, čutni J m pmuiVoT, ob 18. ari r. m tajunon aa«le<3nj*^» opnst. • 'y‘ar». «• ?n umiti -TaBOEA*, MA1UP0U. J*tr£)&»vs u)1c* i\w. 4. % c ; OOP POŠTNIMA. PA.VŠ AT xtR AJST A O O O i TABOR i*aa«**»a«a Posamezna Številka: 1 krono. UBBDNI&TVO m aaiiaja T JUa-*ora, Jer&i&era ml. št, 4, L nadstropje. Telalou intovb. Si. 276. UPRAVA aa nahaja ▼ Jarcioevi alioi hU 4, pritličje, laano. T on it. 24. BHS poŠtnočekoTui račun fctav. 11.787. Ka naročita brea <3«naqa m m >*inu — Rokopisi s da so bili načini živ-kot ?°-ž V1 . 2en> l{atere opisuje taki . načmi življenja resničnih mož in ideli-*e.d katerimi je živel. Lahko je ideali' • ne^°^ko> toda celo njegove dobe t ,e označuiejo Potek njegove bile it« iak0 maI° vemo> kak0 so kakšni n!!ltuirane razne države Grške in Prisil.' noša ji so vladali med njimi, kj jeJ smo iti preko dolge perijode, teJ .oro popolnoma prazna in po- 3godovinskT° r ^?dovinsko Grško. V tdinct..! Grški nimamo nobene HJOže b"°Sti .grškega naroda. Imamo toda t; .,mai? grško kri v svojih žilah, noviii •niso nikdar sanjali, da bi usta-^atereon K-SelJ Svoi|h delov en narod, tercm hi c-' adale iste postave, v ka-dru»enm L^^bojno pomagali drug i edanji grški razum je sma-^ganizari/o6 ,n?es.to največja politična 'vsaj sitioHn * . 1e sploh mogoča ali ‘2Polnjevanjem »inkcij. In v soglasju s tem bi morali povedati v podrobnostih o urejenosti v vsaki posamezhi državi Grške, če bi hoteli podati polno poročilo v njenem ženstvu. Ce bi želeli kaj takega storiti, bi nam pa nedostajalo materijala. Vendar pa, če bi se tak ma- terijal ali snov imelo, najbrž bi ne spoznali iz njega mnogo več zgodovine, kot smo se je že naučili iz zgodovine dveh najprominentnejših grških državic in ti dve sta Sparta in Atene. Stališče in upliv žen v teh dveh državah je, kar obrača nase našo pozornost. Da si ustvarimo v mislih vsaj nekaj, kar bi sličilo nekoliko državi Sparta moramo imeti jasno pred seboj, kakšno mnenje so ti stari Grki imeli o državi v splošnem in Spartanci še posebej. Na njih je tedaj napravljala velik utis umrljivost in propad posameznikov, toda enako močno so čutili večnost plemena, ki živi dalje od ene generacije do druge. V soglasju s tem, kadar se je oblikovalo državo, je v vseh postavo-dajah prevladovala prominentna ideja o večnosti države in o neskončnosti obo-žavanja bogov. Oni so kaj malo pozornosti obračali na želje posameznikov. Svoboda posameznika jim ni bila mnogo mari. Posameznik je bil za državo in ne država za posameznika in v razna avstrijsko-nemška podjetja. Dopustilo se je izdajanje pangermanskega „socijalističnega“ hujskaškega lista „Vo!ksstimme‘e in njegove slovensko pisane, a nemško redigirane sestre „E-nakosti“ itd. itd. Brez konca in kraja bi se dalo naštevati te grehe, navedlo bi se lahko na tisoče konkretnih šlučajev, iz vseh pa bi bilo razvidno le eno: da nismo sposobni za gospodarje, ampak, da smo še vedno nemški hlapci, četudi imamo lastno državo. Sobotni škandal, ki pa je bil le eden med tolikimi in niti ne eden največjih, pa je sedaj naenkrat prebudil vso javnost. Samospoznanje je najboljša pot k poboljšan ju, pravi pregovor. Ko bomo jutri pozabili na sobotni škandal, bomo zopet grešili dalje in vzdramili se bomo gotovo spet komaj tedaj, ko bo na magistratu sedel nemški župan‘.in ko si Slovenec kot nekoč zopet ne bo upa* na cesti govoriti v svojem jeziku. Hrvatski čifuti kot protidržavni rovarji. Iz Dunaja nam prihaja zanimivo po-rofi lo, ki nam razgrinja zagrinjalo proti-državnih spletk, katere uganjajo hrvatski čifuti v Avstriji z zlobno škodoželjnostjo napram interesom naše države. Po Dunaju raztrošajo lažnjive vesti o razkroju in razpadu Jugoslavije kot ujedinjene države, se sklicujejo pri tem obrekovanju na Badiča, češ, on je že pripravil vse potrebno, da *e razkroj izvrši, in mi — zagrebški židi — podpiramo Badiča po svojih najboljših močeh v tem proti-državnem delu. Tako je prišel tak brezvesten lopov v neko banko, kjer so ga seveda radovedno vprašali, kako je v Jugoslaviji, zlasti kakšne so politične razmere v Zagrebu. Lopov je škodoželjno se smejoč pripovedoval o „furchtbare Zersetzung*, o „wir freuen uns schon daruber und bemuhen uns dem Radič das notige beizutragen*. Ko je bil čifut na višku svojih nesramnih laži in se je nadejal priznanja svojih poslušalcev, tedaj je pristopil k: njemu neki gospod, ki je bil ves ta čas navzoč, ga prijel za ovratnik ter mu pripeljal iz dna užaljene jugoslovepske duše — krepko zaušnico. Dotifcnik je bil namreč Slovenec. Prestrašen čifut se je komaj ojunačil na vprašanje; kdo da je. A ko je vprašani izrekel, čakaj, da te jaz vprašam, kdo si, je čifut, komaj da je utegnil pograbiti svoj denar, naglih korakov zbežal na bližnjo cestno železnico. Zaveden Jugosloven, ki si je na Dunaju upal tako nastopiti proti hrvatskemn židovskemu veleizdajniku in ki živi stalno na Dunaju, nam zatrjuje, da se Jugoslo-veni na Dunaju najbolj boje Hrvatov v splošnem, ker večina, ki prihajajo tja po opravkih, prihajajo tudi kot naši, oziroma Radičevi politični špijoni. soglasju s tem so morale biti vse osebne in privatne koristi žrtvovane brez obotavljanja na altarju moči in obstoja države, če je bila potreba. Posebno pot je zavzemala ta ideja v Sparti. Radi okolščin, v katere so bili Spartanci potisnjeni, so se morali odločiti, da napravijo iz svojega plemena pleme vojakov. Oni so imeli številne sužnje, ki so morali izvrševati in iz-delavati vse, kar je bilo potrebno za življenje. Oni so bili radi tega prosti dela. Toda, če so hoteli obdržati svoje sužnje in braniti svojo lastnino pred tujimi upadniki, so morali biti telesno močni, utrjeni, drzni in odločni. In ker so ženske potreben del države, so morale pomagati do tega cilja. Določbe, katere se je napravilo v ta namen, pripisujejo stari Grki nekemu Lycurgusu, toda, če je bil on resnična oseba in v koliko so verjetna poročila, tičoča se njega je danes nemogoče dognati, sicer pa je ta stvar brez pomena. Vseeno je za nas, kdo je take določbe napisal in zanima nas le to, da so take določbe ali zakoni resnično obstajali in se jih je izpolnjevalo tekom časa, ko je bila Sparta na višku svojega obstoja. Te postave ali določbe so nosile v svojem opredju namen, z a katerega so bile pri- Pogrom koroških Nemcev na Slovence v Guštajnn. Iz Guštajna smo dobili vznemirjajočo vest, da so Nemci sklenili splošen pogrom na Slovence v Guštajnu. Guštajn z okolico je po pretežni večini slovenski. Med našim slovenskim ljudstvom vlada veliko razburjenje in kličejo brate r Jugoslaviji ter našo vlado na pomoč. Avstrijski orožniki in finančne straže stoje že od 24. tm. v strogi pripravljenosti. — Tako poročilo. Apeliramo na našo vlado, da se takoj po zanesljivih virih prepriča o teh nemških načrtih in ako rejene. Vse zakonodajstvo tičoče se žensk je imelo pred seboj edini objekt, da se namreč narodi prvovrstnih mož. Materinstvo je bila edina funkcija za žene, katero so morale izvršiti. Toda ta funkcija je bila zapopadena v najširšem obsegu, v katerem so Spartanci umevali človeštvo. Na kratko, nobena ženska ni mogla z uspehom izpolniti katerekoli velikih funkcij določenih od narave, ne da bi se kultiviralo vse dele njene narave. In tako vidimo v tem slučaju: Spartanci so hoteli močnih mož in da se to zgodi je treba, da so tudi njihove matere močne, oni so hoteli imeti pogumnih mož in zato je bilo treba, da so bile tudi matere pogumne. Spartanci so hoteli odločnih mož — njih matere so morale biti zato odločne. Intenzivno so oni verovali, da so otroci taki, kakoršna je mati in na tej veri so delovali. Predvsem so posvetili vso svojo pozornost in skrb telesnim vajam žensk. Od najranejših dni so bile ženske zaposlene pri telovadnih vajah. Ko so deklice dosegle starost dekliške dobe, so vstopale v konste afi tekme v rokoborbi, tekanju in drugih vajah. (3alje prih.) se izkaže nameravani program kot resničen, takoj izvede represal je nad nemško manjšino na našem ozemlju. Notranja in zunanja politika. * Dr. Komanudi finančni minister. Demokratska stranka je določila za mesto finančnega ministra dr. Komanudija. ki bo portfelj sprejel. Novi finančni minister bo imenovan v najkrajšem času, * Radičevci ne gredo v Beograd, Na konferenci Radičeve stranke, ki je bila sklicana po vrnitvi dr. Basarička iz Beograda, se je definitivno sklenilo, da ostane stranka pri svoji dosedanji taktiki ter da ne gre v Beograd. I * Pred boljše viški m prevratom na Finskem. Na Finskem se pripravlja, kakor vsi znaki kažejo, boljševiški prevrat. Boljševiški agenti, ki izvršujejo zadnji čas dan za dnem razne teroristične akte, stoje v zvezi z Moskvo, ki baje pripravlja splošen napad na Finsko. * Italijani za združitev Avstrije z Nemčijo. Italijanski vladni krogi nagla-Sajo odkrito, da je edina rešitev Avstrije v tem, da se združi z Nemčijo. Proti temu nima Italija ničesar, nasprotno pa je proti temu, da bi se pod pretvezo pomoči ugnezdile v Avstriji ravno tuje sile. * Problemi pariške konference. O programu konference najvišjega sveta poroda »Echo de Paris“: Po posvetovanju o pomožni akciji za Avstrijo in stališču velesil k sevreški pogodbi se bodo obravnavali sledeči problemi v nastopnem redu: Razorožitev, obnova, premogarno vprašanje, mednarodna finančna vprašanja, posebno od seje zveze narodov izdelanega mednarodnega kreditnega sistema, nadalje ruske in poljske zadeve, ljudsko glasovanje v Vilni in končno pripoznanje baltiških in kavkaških držav, List je mnenja, da se vprašanje razorožitve ne da rešiti v enem dnevu, kakor se je predvidevalo in je tudi zelo dvomljivo, ako bo zamogla rešiti pariška konferenca ves ta ogromen program. * Papež za Avstrijo. Papež je poslal na kardinala drž. tajnika Gasparija apel radi pomoči Avstriji. V apelu objokuje nesrečen dober narod, ki je izgubil ves svoj sijaj in da se je njegovo prebivalstvo skrčilo le na ubornih šest milijonov. V tem svojem apelu je papež pokazal zopet, kako mu je hudo, da je razpadla država Habsburžanov in kako si želi, da bi vstala zopet v novo življenje. Toda tega tudi vsi njegovi blagoslovi ne bodo dosegli. * Novi nemiri v Italiji. V Italiji je zopet zavrelo. Fašisti so se spravili nad socijaliste in med obojimi je prišlo v Modeni, Bologni, Perugiji, Ferrari in drugod do krvavih spopadov. Posebno hudi izgredi fašistov proti socialistom so se vršili v torek v Modeni. kjer so fašisti do tal požgali Delavski dom ter de-molirali tudi stanovanje socijalisličnega poslanca Donatija. Ranjenih je bilo obojestransko več oseb in par celo tudi ubitih. I/gube imajo tudi karabinjerji, ki so nastopali večinoma pristransko skupaj s fašisti. * Demislja španskega kabineta. Ministrski preds(*dmk Dato je sporočil novinarjem, da je predložil kralju demi-sijo kabineta. Kralj mu je pa izrazil zaupanje in ga naprosil, naj ostane v svoji službijjter ga opolnomočil, storiti vse spremembe, ki jih zahteva dobrobit ljudstva. Kralj ni hotel pripoznati demi-sije Dato-Sfea ter mu dal enodnevni pomislek. . * Anglija grozi z zaplembo nemške lastnine. Po .Evening Nevvsu* je sporočila Anglija Nemčiji, da bo zaplenila nemško lastnino, ako se Nemčija ne podvrže pogojem reparacijske komisije. Zanimivosti. Priprava, ki povrne življenje. Mladi grški iznajditelj George Anston v Washingtonu trdi, da je mogoče povrniti življenje človeku, ki se je utopil ali zadušil v teku dvainsedemdesetih ur po njegovi smrti. Njegova teorija je, da srce ne povzroča cirkuliranja krvi, temveč je vzrok krvnemu kroženjn iskati v vdihavanju in izdihavanju zraka skozi pljuča. To je jako čudno, zlasti še, ker se ujema z učenjem starih Indijcev, ki so živeli na stotine let pred Kristusom. V njihovih skrivnostnih knjigah se uči to doktrino. Tam je rečeno, da je življenje telesa odvisno od vdihavanja finega vitalnega principa, ki se imenuje „Pranae, katerega potegne človek v svoje telo z dihanjem. Ta potem cirkulira okoli po krvi in on je tisti, ki vzdržuje življenje. Poleg tega je še sledeče kurjozno dejstvo, ki je malo znano celo zdravnikom. Bitje žile po vsem telesu odgovarja seveda bitju srca. Ce tipljemo žilo za pestjo, na vratu ali pri gležnju na nogi, sploh kjerkoli se zamore čuti bitje žile, povsod najdemo, da udari žila vedno istočasno kot srce. Ampak v možganih ne odgovarja bitje srcu temveč dihanju, to je, da v možganih se vrši bitje tolikokrat, kot potegnemo zrak v pljuča in to znaša od dvanajstkrat do štirinajstkrat na minuto. To dokazuje, da vlada neka posebna zveza med dihanjem in možgani. Celo med zdravniki starejših šol je začela rasti tendenca, da bitje žile sloni manj na srcu kot se domneva in več na krčevanju in razširjanju arterij (odvodnic; žil, ki bijejo) in tudi, da je po naravi ravno tako električno kot fizično. Vsa ta dejstva napravljajo bolj umevna revolucijonarna odkritja, nakor-šno je n. pr. odkritje G. Anstona. Dokazuje nam obenem, da še ne vemo toliko o našem lastnem telesu, kot si domnevamo. G. Anston je iznašel posebno pripravo, s katero je baje dosegel že lepe uspehe in je nekaterim osebam povrnil življenje, dasi se jih je smatralo za mrtve. Podrobnosti o tej pripravi nam niso znane. Dnevna kronika — Tržaška Slovenka zaščitnica mariborskih Nemcev. Prejeli smo: Neka tržaška Slovenka, trgovka, je kupila v Mariboru neko hišo, v kateri se nahajata dve trgovini, ena nemška in ena slovenska. Ker namerava gospa tudi sama otvoriti trgovino, je bilo seveda treba odpovedati enemu trgovcu. Z menim tukajšnjim zastopnikom, ki trdi, da je zaveden Slovenec, sta dolgo premiš-lievala ter se končno odločila, da — odpovesta Slovencu. Pri tem se izgovarjata, da ščiti Nemca nek c. kr. zakon, dočim je Slovenec brez zaščite. — Kaj takega od tržaške begunke-Slovenke, ki mora sama dobro poznati narodno borbo, pač nismo pričakovali in upamo, da bo še pravočasno popravila svoj narodni greh. — Sanatorij je v Mariboru torej gotova stvar ter se bo z delom in oddajo zidarskih, mizarskih, slikarskih, ključavničarskih in drugih del že kmalu začelo. Ker je to slovensko podjetje, smemo pričakovati, da se bodo gg. lastniki o-brnili v prvi vrsti na slovenske obrtnike, osobito na one, ki so organizirani v ..Slovenskem obrtnem društvu", katero bi poleg tega tudi lahko prevzelo odgovornost, da se bodo dela tndi res dobro izvršila. Isto pa velja seveda tudi za vse drutje slovenske stranke, ki potrebujejo obrtnike-. — Protestna zborovanja proti uvozu italijanskih vin. Prošlo nedeljo se je vršilo po mariborski okolici in po Slovenskih Goricah več zborovanj, ki so bila sklicana pod pretrezo, da se bo na njih protestiralo proti uvozu italijanskih vin v našo državo. Jasno je, da bi se takemu protestu pač vsakdo pridružil. Slo pa je, vsaj v večini krajev, ki so nam znani, za čisto klerikalno strankarsko prireditev. Ko so klerikalci zvabili na zborovanja pod lepo pretrezo tudi pristaše drugih strank, so pričeli udrihati po sedanji vladi po liberalnih in samostojnih poslancih, ki da niso preprečili rapallske pogodbe in uvoza vina,, čeprav ve vsak otrok, da teh poslancev 12. novembra ni nihče vprašal za dovoljenje, da se sme rapallski sporazum podpisati. Kdo je dal pobudo za ta zborovanja? Na to vprašanje bi od merodajni oblasti radi dobili odgovor. — Kmetje. — Na račun prirediteljev zabav. Iz vrst posetnikov zabav, plesov itd. smo prejeli pritožbe, da razna društva, ki prirejajo te zabave, ne skrbe za to, da bi se razna jedila, ' pijače itd. ne prodajale po tako visokih cenah, da si jih stalni nameščenci in drugi, ki niso ravno vojni dobičkarji in verižniki, ne morejo privoščiti, čeravno je ravno iz teh krogov največ posetnikov. Želeti bi bilo in tudi interes prirediteljev bi zahteval, da se temu vprašanju posveti malo več pozornosti. — Pravoslavno) brači! Ustanovni odbor za osnivanje srpsko-pravoslavnog opštinstva u Mariboru umoljava ovdašnje giadjane pravoslavne vjere, da blagoiz-vole dostaviti njihov cj. naslov, nazna-čiv§i i članove porodice na adresu Petar J. Miovič, Tomšičev drevored br. 30. — Spominska slavnost za mariborske žrtve. V Gradcu se vrši danes v četrtek dne 27. januarja v „Rittersaalu“ spominska slavnost nemškim mariborskim žrtvam. Govorili bodo razni govorniki in sodeloval bode tudi „Grazer MSnner-gesangverein*, bratec mariborskega *Mannergesangvereina“. Da ne bode v dvorani zijala praznota, je vstopnina prosta. — Pozor pred 20-dlnarskimi bankovci ! V Maribor je dospel dunajski žid okrog 30 let star, z angleško odrezanimi brkami, v elegantni temni obleki in skuša spravljati v promet popolnoma nove falsifikate 20-dinarskih bankovcev. Poskušal je svojo srečo pri bankah; pri eni so ga mislili prijeti, pa je še pravočasno izginil. Torej pozor! — Lep vspeh »Koroškega večera1*. Kljub narodnim grehom večine naše inteligence in častnikov je .Koroški večer" materijelno lepo vspel. Dohodkov je bilo 42.811 K, stroškov 6.699 K 20 v, torej čistega dobička 36.111 K 80 v. Vsem, ki so s svojo narodno zavednostjo in požrtvovalpostjo k temu vspehu pripomogli, bodisi v denarju, blagu ali sicer sodelovanjem, izreka v imenu prirediteljev oziroma sodelovalcev naj-iskrenejo zahvalo preč. g. župnik Gabron, katerega smemo po vsi pravici smatrati kot pravega očeta koroške dece in koroških beguncev sploh ter kot glavnega prireditelja tega večera, ki je po svojem izidu postal važen mejnik v zgodovini tudi mariborskih Slovencev. — Iz koroških krogov. Koroški večer v Mariboru ostane nam koroškim Slovencem iz raznih vzrokov v trajnem spominu. Vsa čast in hvala mariborskim damam, ki so s svojo požrtvovalno ljubeznijo mnogo pripomogle s svojem delom, da se olajša beda naše koroške slovenske mladine, katera je odtrgana vsled svoje narodne zavednosti, od svoje rojstne domovine. Hvala pa tudi slavnemu občinstvu, ki se je odzvalo vabilu na koroški večer. Prihiteli so celo iz daljnih krajev na to prireditev naši slovenski sotrpini Primorci in koroški Slovenci. A tem žalostnejši je bil utis, ko je prišla vest, da so tukajšni jugoslovanski častniki raje šli h Gotzu na pangermansko veselico v družbo nemških dam. kot pa da bi se udeležili koroškega večera v Narodnem domu. Spoznali smo tisti večer, kdo ima do nas koroških Slovencev sočutje. Le malo število je bilo častnikov, a mi smo jim hvaležni, ker se niso pridružili vstalim sotovarišem pri Gotzu. Slišale so se besede nemških frajlic, da tako veselo se že dolgo niso zabavale kot tisti večer. To so besede, katere so kot oster nož za Slovenca v slovenski državi od strani germanov, medtem, ko vemo, kako se godi v tužnem Korotanu Slovencem. Venomer so v nevarnosti pred podivjanimi nemčurji in še misliti ne smejo na kako slovensko prireditev, Še manj pa da bi nemške oblasti dovolile kaj takega. Korošica. — Slovensko obrtno društvo v Mariboru pridno deluje in stremi za tem, da se slovensko obrtništvo povzdigne in pride do prave veljave ter na svoji lastni zemlji dobi vsakdanji leruh. Da pa zamore započeto delo la^je ia skupno vrniti, mora skrbeti za to, da zbere vse slovenske obrtnike v društvo. Zato poživljamo slovenske obrtnike-to-variše, da se vpišejo. Prijave sprejema Fran Novak, Aleksandrova cesta 22 in Rudoli Monjar, , čevljar, Tattenbaehova ulica št. 21. — Dobrovoljci se sestanejo v pon* deljek 31. t m. ob 20. uri v Narodnem domu. Dr. Pivko. — Rezervni častniki v Mariboru se vabijo na sestanek v petek 28. t. m. ob 20. uri 30 min. v restavraciji »Narodnega doma“. Razgovor o aktualnih narodnih vprašanjih in o organizaciji rezervnih častnikov. Dr. Pivko. — Trgovski ples slov. trg. in obrtnega društva obeta, da bo ena najprijetnejših prireditev letošnjega pred-pusta. Dostop je mogoče le z vabilom, ki so že razposlana. Ako je bil pa morda kdo, ki bi se plesa rad udeležil, pomotoma prezrt, naj blagovoli vabilo zahtevati pri tvrdki Baloh & Rosina na Grajskem trgu — za plesalce .Češke besede", ki jo žele ponoviti, se vrši vaja danes (sreda) in jutri (četrtek) ob pol 20 uri v mali dvorani »Nar. doma*. — Na vlogo trgovskega gremija v Mariboru naznanja ministrstvo za trgovino in industrijo, da je gospod minister prometa odobril trasiranje proge Murska Sobota—Veržej—Križevci—Lju-tomer—Veličane—Ormož in v to svrho se je imenovala sekcija s sediščem v Ljutomeru. — Za plesni venček tukajšnjih poštnih uslužbeucev naj si vsak prijatelj naših poštarev pravočasno preskrbi vstopnico v predprodaji pri vseh linicah tukajšnjih poštnih uradov ter pri denarnih in paketnih dostavljačih. Cisti dobiček je namenjen društvenemu podpornemu skladu. — Tobačni trafiki v Studencih, Okrajna cesta 9 in Obrežna cesta 1 sta razpisani do 15. februarja 1921 potom javnega natečaja. V enoletnem času se je za trafiki dobavilo za K l70.428'80 tobačnega materijala, od česar je znašal trafikantski dobiček K 14.205‘97. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, K 1400-— jamščine. — Plačujte davke pravočasno [ Davkoplačevalce vseli vrst nujno opozarjamo, da v lastnem interesu plačulejo davke pravočasno. Po razglasu delega-cija ministrstva financ z dne 9. maja 1920 se pobirajo kot eksekucijske pri' stojbine za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodaje se dva vinarja o& vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo toraj vsako zakasnitev v občutnem znesku. V pri' meru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme. — Zaslužene kazni. Dne 24. t. m-je vršila tukaj razprava proti Ohren-steinu, Ostritzu in dr., večinoma judom, ki so obtoženi, da so prikrivali velik® množino starih črevljev in ogoljufa*1 ravnateljstvo vojnega plena. Pri preiskO' vanju se je dognalo, da so držav° oškodovali za približno 200.000 kro0’ Obsojeni so bili vsak na 6 mesece* zapora in na 30.000 kron globe. — Zborovanje obrtnikov v Be°' gradu. V soboto se je končalo zborO' vanje obrtnikov. Na zborovanju se j sklenilo, da se vrši kongres obrtnik« iz vse države v Novem Sadu. Pri obft' nikih iz province se je pokazalo ne#*' dovoljstvo nad delom beograjske ce” trale, ker je pri 27. milijonih dinarje.' določenih za obrtnike, nastal prirria11! kljaj na škodo obrtnikov iz provinc Razdelitev dotacij bo izvršila obftf* zbornica, ki se bo v to svrho sesta 1. februarja. ie — Pozabljen šal. V torek večer r nek gospod v kavarni Central na g'a Stran 3. mm—mmmmmmmmmmrnm* aera obešalniku pri vhodu pozabil svoj 3al. Kdor ga je pomotoma vzel, se prosi, naj ga odda pri blagajni kavarne. — Nesreča v nemškem premogo- fcopn. V rovu eisniške premogokopne družbe je eksplodiral v pondeljek zemsk' plin, pri Čemer je bilo 38 premogarjev abitih in 26 deloma težko ranjenih. Sokolstvo. o Sokolska maškerada se vrši na pustni torek v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. o Maske na Sokolski maškeradi. Maske, ki se hočejo udeležiti Sokolske *aškerade, se naj zglase od 17. do 18. pri Stevo Tončič-u, Cafotfa ulica 2. o Mariborskemu Sokolu so daroval v svrho nabave telovadnih oblek in {krojev manj imovitim članom: gg. Ivan ^ostarič, trgovec 80 K, Preac Jakob, trgovec 80 K, ga. Marija Vigec, gostilničarka 40 K, gg. Ignac Božič 40 K, dr. „ odvetnik 80 K, Ernest Birtič, gostilničar 60 K in Anton Kostomaj, ko-^•ničar 100 K; skupaj toraj 480 K, za ar jim izreka odbor najprisrčnejšo za-valo. V ta namen namerava pa baie J™* restavrater »Narodnega doma* priselitev poseben koncert. Slovsn. narodno ^ edlališče. Repertoire bodočih dni: v wedo 26.: „Car!6ino Amaconke“, izv. ab. četrtek 27.: ePri belem koryii'kuu, abon. ^ petek 28.: Zaprto. ■ibon^ ®9. j*n»s .Rodoljub iz Amerike*. A—19. Kultura in umetnost. Qrosse permanente GemSlde-sstellung im Palais des Verlages jer schonen Kfinste, Wien III., Lo-yj. ngasse 47. V tej razstavi so razsta-dnl-8 -e^i Slovani svoje umotvore: Aj-^*ažek. Czernocki. Doktorovič. JiraU v ’ ^av;lCek. Hruby, Janda, Janež, i?anl!VUru,ka> Karasek, Kailinski, Ko-KmI v . Konopa, Kovačevič, Kovač, Pmh 1f0stin’ Mihalowsky, Novak, Pirhan, Ulri Tv Stiborsky, Straka, Tomec, Cenifoeck. Vodifka, Vidljaki, Vitlačyl, ^°anansky, Petrovič in Zajc. da*"^ Zrnje* Izšla 13 številka s sle-fpco vsebino: Jan Baukart: S ceste. Jihtn') — Druzovič: G,asba kultur-.Oarodov starega veka. — I)r. Lju- štvo. — ^irovid R V o?' (Pe,cija) v~Mariboru! flaša^ Izšla je 4 številka ter pri- daš l ,Drsalna tekma na Bledu in -— Tot * šport1 — Tekme v drsanju. Smuei v sankanju. — Plazovi — oprava .BadJura: Smučarjeva Tenig Zimski spott — Nogomet.— ^vtorn°hilistika. — Avijatika. f:®Ka n n.e objave. — Razno. Poleg Pa prinaša tudi šest slik. ^n“ni J^azstaya ruskih slik v Berolinu. stavil vU-SKl >likar Goiyšeff je raz- -i-tC ®V0|'b poitretov in akvarelov Zdravstvo. dev» • starega veka. — Dr. A »J ^‘vk°: Dramatično pesništvo ^ntun | etrovič. ]pfiJtUn. Ivanovič-Mecger: Petar (Pecija) — Ozdravitev, raka. Kakor poročajo iz Hamburga se je tam posrečilo dr. Rollinu, da je našel sredstvo proti raku. Poizkuse je izvršil na dveh moških, ki sta imela že zelo razvitega želodčnega raka. Dr. Rollin, izvaja iz dejstva, da obole na raku samo preko 30 let stari ljudje, vsled česar je sklepal, da se nahajajo v mladostni krvi protisredstva za raka. Radi tega je prehesel kri miadost-nih na stare ljudi in v obeh gornjih slučajih je imel uspeh. Sedaj preiskujejo iznajdbo dalje in hamburška univerza je prevzela način novega zdravljenja. Gotovo pa je že danes, da se more z opisano iznajdbo krvi bolezen znatno- olajšati, čeprav še ni gotovo, da se na ta način rak popolnoma odpravi. Na isti način je ozdravil tudi dr. Kimmel na raku bolnega, ki je zapustil bolnico kot popolnoma ozdravljen. Vreme. O Veliki snežni viharji. Po francoskih pokra|inah. zlasti nad Parizom in okolico so te dni divjali veliki snežni viharji. Telefonski in brzojavni promet med severom in vzhodom je vsled poškodb ukinien. O Meteorologično poročilo. 2<>. jan. Nenavadno toplemu in lepemu 24 januarju je včeraj sledil prevrat: novi sneg, temperatura je padla od 15 C na ničlo, v spodnjih plasteh se je popoldne pojavila burja. ki je pretrgala lahko padavino snega, barometer se je dvigal že od 24. januarja ob 16. uri zopet rapidno navzgor in dosegel sinoči viš'no (745), od katere se spušča zopet nagloma navzdol, torej isti nenavaden pojav, ki se že skozi celi mesec obnavlja. Današnji dan nam je prinesel precej jasno, mrzlo vreme zjutraj —2 C. Vzdržujejo se še vedno znaki izrednega meteoroiogičnega stanja z uplivi daljše reakcije tudi za naše kraje. ojunačila ena stranka, arhitekt Hugo Schell, da je ta škandal 27. septembra ovadila, ker je po zavžitju tega kruha njegova žena zbolela. Ravno 4 mesece je trajalo, predno je dospel ta škandal do sodbe pred kazenskim sodnikom. — In ob tej priliki smo zvedeli marsikaj zanimivega. Pred vsem smo zvedeli, da je pravi lastnik pekariie Schmid človek, ki niti v Jugoslavijo pristojen ni, ki ie doktor, pa se poleg pekarije peča tudi z vinsko trgovino. Ta tujec, Prusjak, je dr. Filip Pecha, katerega je v tej aferi zagovarjal dr. Rosina oz. koncipijent dr. Stanjko; trgovca, soobtoženega Ziegleria ie zagovarial dr. Srnec. Nasproti Ziegler-jevi trditvi, da je moka znamke 6 po celi Jugoslaviji ena in ista, ker smo navezani na hrvatske mline in blago, sta ravnatelj preizkuševališča Mohorič ter izvedenec pek Schober povedala zanimive stvari. Mohorič je izjavil, da iz našega žita izdelujejo na Hivatskem najboljšo moko za Dunaj, a odpadke prodajajo nam. Če naš trgovec ne railočuje slabe od dobre moke, naj pusti kupčijo ali pa naj se posluži državnega preizkuševališča. Izvedenec pekovski mojster Schober pa je pobil Ziegleija in dr. Pecharevo pekarijo k izjavo, da je on ob tistem času pekel tudi črni kruh iz čisto druge moke, mešanice iz rži in pšenice, da ie take moke dovolj in da mora pek slabo moko takoj spoznati pri prvi peki, ker taka moka v prvem procesu peke — zasmrdi, in če je pek vesten, takega kruha ne sme prodajati. Tožena pekarna Schmid recite dr. Pecha, je kupila od Zieglerja 12 vreč take moke, od teh se |i je 11 vreč zaseglo. Okrajni sodnik Kramer je oba obtoženca obsodil po 600 K globe ali po 14 dni zapora, zaplenjena moka pa se mora vporabiti le za živinsko krmo. Sodišče. ,Ra v Beroimu. antikvarjata *°I\ kakor se poroča. 1 let0Unir*‘.— Noidau, ki je dosegel ^kaj 1 fe 'e. P0,'0dil v Budimpešti, je aosoIviral gimnaziio in študiral »Solinu ,u.niv®rzah v Budimpešti ter v „0pla. p *er le bil promoviran za dok-* a*nik oz"e|e Je Posloval kot prakt/čni Niški ’ ! urednik .Pester Llovda«, kot nnKi° a,ec »Vo'Sische Zeitung« ^-J^^cistični pisatelj. Qhteoajte n vsaki go* stilu „Wabor“. Sleparije z izprijeno moko in kruhom. Ob času, ko so bile žitorodne dežele naše države prenapolnjene z dobrim žitom novega pridelka, smo imeli v Mariboru, ki je nekdaj slovel po svojem izbornem kruhu, najslabše krušno pecivo. Ne ravno splošno, ampak gotove pekarne so se naravnost trudile, da so občinstvu za drag denar prodajale kruh iz najslabše, izprijene moke, a poleg tega še škandalozno nemarno, slabo prepečen kruh. Ob tem času se je pričel širiti tudi para-legar in kakor znano, nam je docent praške univerze g. dr. Matko pokazal tudi na tak kruh, kot enega izmed povzročiteljev te nevarne bolezni. V naše uredništvo so prihajale pritožbe, bičali smo to brezvestnost, apelirali na oblasti, dolgo časa brezuspešno. Spoznali smo, da leži krivda v škandaloznem sistemu dr. Leskovai jev. ga tržnega nadzorstva, katerega je dr. Leskovar popolnoma zavozil. Spoznali pa smo ob enem tudi krivdo na pomanjkljivem poslovanju našega državnega preizkuševališča. Predno je ena prečkava dozorela, so pretekli meseci in stranka, ki se je pritožila o pokvarjenih živilih, je le v vetjih slučajih zvedela za usodo njene pritožbe. Ta tuiški sislem je stranke oplašil pred direktnim posiopanjem in so stranke rajo iskale odporno^ v listih. Prei/kuševališče ima za celo mesto samo enega izbornega veSčaka, inženerja Molioriča, kateremu je človeško nemogoče obvladali vse ogromne posle tako, kakor bi bilo potiebno. Zato se vleče tudi še do danes v |avnosti neznanem stadiju preiskave velika sleparska afera Franzovega mlina. Le toliko ven,o, da tisti, ki je skušal podkupiti izvedenca Mohoriča, ni sedel niti eno sekundo v prezasluženi preiskavi. Ena akni pekam, ki je bVezvestno pekla m razpečavala slab kruh iz izprijene moke. 1 • il ,Pe*{ar‘ja F. Schmid v Jurčičevi ulici. Dobivala ja moko od trgovca Z — gleija, a ta jo je dobival od zagrebške družbe .Hermes«. Ne eden, ne drug se m piepnčal, kakšna je ta moka; prodajala se je in iz nje pekel kruh, škandalozen črn kruh. Končno se je vendarle Najnovejša poročila. Poročilo o torkovi seji konstltuante. LDU Beograd, 25. jan. Početkom današnje seje ustavotvorne skupščine se prečita zapisnik zadnje seje, ki se sprejme bnz ugovora. Odbor Narodnega sveta v Šibeniku prosi, da se intervenira za skorajšnji odhod Italijanov iz zasedenega ozemlja. Nato poroča dr. Armeri iz Ore-biča o strahotah italijanskega terorja na Korčuli. Okrožno sodišče v Ljubljani zahteva izročitev poslanca Antona Brand-nerja, ki se je pregrešil proti § 411. Dopis tega sodišča se odstopi imunitetnemu odseku. Ker je vladni načrt ustave z izpremembnimi predlogi dotiskan in razdeljen med poslance, se bo prečital zadevni predlog, kakor hitro se bo izvolil ustavotvorm odbor. Poslanec Ivan Deržič interpelira ministra za promet glede premestitev nekaterih uradnikov na beograjskem kolodvoru. Poslanec Etbin Kristan interpelira ministrskega predsednika zaradi naredb proti komunistom in ugotavlja, da naredbe ne tangirajo samo komunistov, ampak da so kočljive vsej politični svobodi. Mesto ministrskega predsednika Pašiča, ki je bolan, odgovarja minister za notranje posle. dr> Draškovič, da je vlada sklenila, da teh naredb ne razveljavi, ampak da jih bo še nadalje z vso strogostjo in doslednostjo izvajala. Posl. Miletič (radikalec) vpraša vojnega ministra, zakaj se ne izplačujejo svojčiis izvršene rekvizi-cije za vojsko. Nato interpelira še posl. Vojeslav Laziča ministra za poljedelstvo, kaj se je storilo za regulacijo savskega brega. Minister odgovarja, da je komisija, ki je od^la na lice mesta, zahtevala za regulacijo kredit 5 milijonov dinarjev, v proračunu pa se je za to odobrilo le četrt milijona dinarjev. Predsednik zbornice zapriseže nato tri poslance, ki še niso prisegli. Spričo tega predlaga predsednic, naj se dnevni red odloži do prihodnje seje, ki bo v petek, 28. t. m. Nato prosi poslance, naj se jutri, dne 26. t. m. udeleže parastosa za profesorja Denisa in zakljufi sejo ob 18*30 ori. Avstrijsko vprašanje pred pariško konferenco. LDU Pariz, 25. januarja. Današnja seja vrhovnega sveta se je pričela ob 11. uri in se je na njej razpravijal problem Nemške Avstrije, Razpravljalo se je o uspehih dosedanjih posvetovanj in o poročilih, ki so jih pripravili angleški, francoski in italijanski finančni strokovnjaki. Nato je vrhovni svet sklenil, da se sestavi poseben komite, ki bo proučeval vprašanje, kakšne ukrepe in korake morajo storiti velesile za rešitev tega vprašanja. Izprva se ni nameravalo spraviti problema Avstrije na dnevni red današnje seje. Ker pa se je izkazalo, da je v vprašanju razorožitve potrebno predložiti izvedencem celo vrsto tehničnih podrobnosti, se je avstrijsko vprašanje stavilo že sedaj na dnevni red. Revolta v Carigradu? DKU Washington, 25. januarja. (Brezžično.) Po vesteh iz Carigrada se namerava tamkajšnjo mednarodno posadko ojačiti. Cete se bode spravilo v javna poslopja Stambula, kjer je do-sedaj že več tisoč mož. Vzrok teh ojačenj je možnost izbruha nemirov, ki jih nameravajo uprizoriti pristaši Kemal paše in radi še nepodpisane mirovne pogodbe. V Carigradu se nahaja 100.000 bivših turških in ruskih vojakov, ki se skrivajo po mošejah, razvalinah in kleteh, so brez hrane m obleke in vedno ogrožajo red in mir o mestu. Regent na zabavi beograjskih igralcev. LDU Beograd, 25. januarja. Sno-čuje zabave, ki so jo priredili beograjski igralci, se je udeležil tudi regent Aleksander. Obveznice predvojnih posojil bivše monarhije. LDU Ljubljana, 24. januarja. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Ker se nahaja v rokah naših državljanov še veliko število obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, ki iz kateregakoli razloga niso bile ob roku predložene v popis in žigosanje, je g. finančni minister s svojim rešenjem D br. 243 od 10. januarja t. 1., odredil, da se te obveznice smejo žigosati še do vštetega 15. marca t. 1. To je zadnji rok, ki se ne bo več podaljšal. Poslovanje in žigosanje bodo vršile v tem roku samo delegacije ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu ter generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu. V imenu delegacije ministrstva financ v Ljubljani bo vršil ta posel davčni urad za mesto Ljubljana. Zato poživljamo vse naše državliane, ki svojih obveznic predvojnih posojih bivše Avstrija in Ogrske, navedenih v prilogi 2 in 3 tukajšnjega razglasa štev. 6796-Val.—1920 z dne 4. 9. 1920 (Uradni list št. 104 z dne 11. 9. 1920) doslej še niso predložili v popis in žigosanje. da jih v gori navedenem roku osebno ali pismeno preelože davčnemu uradu za mesto Ljubljano, ki jim bo obveznice popisal in žigosane vrnil. Pismene vloge je kolkovati s kolkom 2 dinarjev. Borza 25. januarja. Curih: New York 623.50, London 24.05, Pariz 47.50, Milan 24.05, Praga 9, Varšava 0.80, Zagreb 4 50, Dunaj 2, avstrijske žigosane krone 1.225. Djnaj: Zagreb 423—426, London 2270—2290, Milan 2215-2235, New York 600—604, Pariz 4430-4470, Praga 812—818, Curih 9425-9475; valute: dolarji 596—600, angleški funti 2250 2270, nemške marke 1079—1085, francoski franki 4405—4445, lire 2202.50 do 2222.50, jugoslovenski dinarji 1670 do 1690, čehoslovaške krone 815—821 Gospodarstvo, trgovina. 'K W: Vsled Se nereSenih |g8Sfflf. "• finančnih vprašanj med našo državo 0rehi j kg . in Italijo še ni bilo Jadranski banki mogoče objaviti o svojem poslovanju, bi se razteguje na teritorij obeh držav, bilanco za poslovni leti 1918 in 1919 Ker pa hoče zavod, kolikor je oač mogoče, ustreči željam, je sklenil upravni svet, da plača banka svojim delničarjem: 1. za leto 1918 na račun dnidende znesek K 40’— oziroma lir 8'— od delnic št. 1-50000. 2. za leto 1919 na račun dividende znesek K 50.— oziroma lir 10.— od delnic št. 1—75000. Ti zneski se b^do Plačevali počenši s 25. januarja 1921 pri vseh podružnicah Jadranske banke na ta načh, da se izplačilo na predloženih kuoonih, ki se zopet vrnejo, označi s tozadevno Štampiljo. Podružnice Jadranske banke v zasedenem ozemlju in na Dunaiu izplačujejo na račun dividende le proti predložitvi delnic. J Mednarodne pr>štnc pristojbine v prometu v Avstriji, Bolgarijo in Madžarsko. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razplaša: Po razpisu ministrstva za pošto in brzojau od 17. januarla, št. 1118, se razglaša, da se dosedaj veljavne tuzemske pristojbine v nrometu v Avstrijo, Bolgarija in Madžarsko koncem 31. januarja ukinejo in da veljajo od 1. februarja dalje v pisemskem prometu z omenjenimi državami mednarodne pisemske pristojbine. I Tržne cene v Mariboru. Tržišče v soboto 22. t. m.: » 15*— » 5 — » 2 — » 4 — » 16 — 17 — 6 — 3’— 8’— 17'— Meso in špeh a 1 kg Svinjski š"eh ... K 38'— do 50’— Svinjska mast(spušč.) » 52'— Svinjski ocvirki ...» 32'— Svinisko meso ...» 32 — Svinjska glavina . . » 20 — Svinjsko meso (prek) * 46’— Govele meso , . . . > 18'— Goveji jezik . . . . > 22'— Goveji želodec (osn.) » —’— Telečje meso . . . . » 20'— Ovčje meso . . . . » 18 — Loj 22' 56 — 34 — 36 — » 22 — » 56 — > 22’— > 24'— » 8 — » 22 — » 20 — > 30 — Mleko In mlečni izdelki: Mleko 1 liter ... K 4’50 do 5'— Surovo maslo 1 kg . » 55'— » 60’— Sir 1 kg.................» 9’— » 10’— Smetana (kisla) 1 L . > —» 20'. 4’— 30 — » 40'— Perutnina a komad: Purina..................K 120'— do 180’— Goske...................» 80’— » 140 — Piške . •...............» 20— » 60 — Domači zajci ...» 10'— » 30'— Jajca (cala). . . . » 3 — > 4’— Jajca (zdrobljena) . » —» 2 — Žito In pSeno h 1 liler: Koruza (rum. in bela) K 4 — do .........................* 4‘50 * Drugi predmeti: Brezove ijietle 1 k.. K 3'— do Soleteni jerbasi 1 k. » 8'— » Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa » —'’— J Neliuba afera na zagrebški borzi. Zagrebške novine poročajo, da je došlo pretekli teden na tamkajšnii borzi do nečedne afere. Dunajska de-viza se je namreč zaključili z 19.90 do 19.95, vendar je pa skusil neki bančni eksponent umetno znižati kurzne točke. Več članov borze je protestiralo proti temu in tako je došlo do tega, da se v unoslisti dunajska deviza sploh ni zaznamovala ter se je cela zadeva predložila borznemu svetu. | Sklopitev tvrdk. Kakor se do-ztiava, se namerava v bližniih dneh sklopiti »Slavonska lesna industrija d. d.« z firmami Milan Proič in Bothe & Co. Na podlagi teh vesti so delnice »Slavonske lesne industrije d. d.« koncem prejšnjega tedna precej skoč;le. | Vprašanje sekvestrov, Iz Beograda se poroča, da so se sestali v nedeljo zastopniki Avstrije z našimi zastopniki v Beogradu k prvi seji, da se pogovore o vprašanju sekveslrov. | Izvoz vrednostnih papirjev iz Madžarske. Po naredbi finančnega ministrstva je splošno dovoljen izvoz vrednostnih papirjev, vendar pa ostanejo nekatere prepovedi za izvoz veljavne. Prepovedan je tudi izvoz _ umetnin. Potnikom je dovoljen izvoz ,1 do 20.000 kron brez posebnega dovo-* 36 " ljenja. | Angleško parobrodorstvo v škripcih. »Times« doznava, da je nastala v angleškem parobrodarstvm kriza. Kot r-zlog navaja, da se od Nemčije izročene ladje prodajajo tako ceno, da ne morejo angleški brodo-gradnlki nikakor konkurirati, ne da bi imeli velikih izgub. katoličanom. Skupna areja indijanskih oosestev v državi znaša 589.111 akrov. Keshena rezervacija je največja in meri 231.G30 akrov. Tuberkuloza je še ved io rajhu>ša bolezen'med Indijanci in se jo povsem upravičeno lahko imenuje belo kugo. Vsekakor se tudi v tem oziru razmere izboljšujejo. Pravilnejše življenje in pa večja snaga, ki se razširja med Indijanci bolj in bolj, potiska polagoma to bolezen iz njihovih vrst. Kaj sanjajo slepi otroci? Oddelek londonske »Psychologicae Society« je posvetil posebno pozornost študiju sna slet>ih in gluhih otrok. Cesta opazovanja so zopet dokazala, da mnogi slepi otroci — kakor trdijo sami — v sanjah vidijo in da zate prištevajo mnogokrat svoje sanje za najier>še trenotke svojega življenja Podobno trdijo gluhi olroci, da v sanjah dobro slišijo ter se morejo udeleževati tedaj tudi goverov in zabav. Medtem ko je glavni predmet slepih otrok ogenj in njegove grozote, se pa gluhi otroci boje v sanjah divjih živaH, Slepi otroci se ločijo od gluhih v tem i da orvi malokdaj sanjajo o »robinzo-! nedah« in junaštvu, med tem ko [igrajo pri gluhih otrokih velko v'oge bojevite scene in junaški čini. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar Primorci! Naznanjam, da sem otpr! novo higienično brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 106 4—2 VjekosJav Gjurin primorski begunec Maribor, Jurčičeva ulica št. 9 Mala oznanila. Svoji k svojim! •.TRIGLAV* carinsko - posredničko podnzeče Tili. S. Mllošsviča. Maribor Zrinskcga trg 5/1. 10—9 909 Lepo pososgvo se proda. Tezno št. 43. 107 V nedeljo, dne 30. januarja ob 10. uri predpoldne vršila se bode pri 4. tež. art. pultu i fv konianiški vojašnici) 15-cKacSja gnala. Kateri rabijo gnoj, se vabijo k ude- j ležbi. 1081 Nova spataica se radi od-j hoda ceno proda. Vorašati: Narodna kavarna. 101 2—1 I?če se mefofčirnna »oftia s prostim vhodom za eneaa ali dva gosnoda. Ponudibe na upravo lista. t En velife za vzi- i dati se proda. Vprašat: v i upravi lista. f 1 trača rjai-gja. Mrcmgr.a < ojlcu□mcmnciAiJCE, ?ia SCoroStcem večeru v Narodnem domu dne 22. januarja 1921 se je izgubil en kos zlate verižire s priveskom za svinčnik. Pošten. najditelj je naprošen, da j odda oboje proti primerni; nagradi načelniku postaje j ^ _ Maribor kor. kol. lIG ■ i TTTTnnrT~i-ii~BnrinnnrinaO Izkušena bsSsica Hedvika Lorber naznanja otvoritev svoje- j ga poslovanja v Maribora ] Gosposka islica 58. 117 I > 6'— » 11 — « T— 5 — 5 — 3 — 3 — T— 12 — 8'— Ječmen Oves • • • • Ajda • • • • • Pšenica . t . Aidovo pšeno . Proseno pšeno Druga živila: 0učno olje 1 liter . K 68*— do 76 — Bučne prge (oljnate) 1 kilogram ...» 4 Zelie (glave) 1 kom.. » 2 Zelje (kislo) 1 krožnik » — Bela repa 1 komad . » Bela repa (rbana) 1 kg» — Bela rep? (ribana) 1 krožnik . . . . » —''— Rmeno korenje 1 k, « —'50 Rdeča pesa 1 kom. . » 1 — Krompir 1 kg ...» 2'— Pristopajte Jugoslou. Matici! j --------------------i llm peššEiatev! 50 Eiazns in humor. Indijanci v združenih državah. Kakor poroča Cato Seliš, komisar za indijanske zadeve, se danes nahaja v Združemh državah 336.337 Ind'iancev, dočim jih je bilo pred desetimi leti 304 950. V desetih letih je torej indijansko prebivalstvo narastlo za 31.387 oseb. V/ čikaški bližini je Oneida indijanska rezervacija. Prebivalstvo te šteje 2657 oseb. Sells izjavlja, da je naraščanje indijanskega prebivalstva leta 1920 jako nadkrililo ono 1. 1919, dasi nima še v rokah nobenih številk. Populacije drugih indijanskih rezervacij v tei bližini kažejo: Keshena šola 5023, vštevši večie števi'o študentov iz Oneida rezervacijske šole, katera je bila zadrta zadnje leto; Laona agencija, 364; VVinnebago, 1251; Menominec, 1760. Wisconsin im?- skupnega indijanskega prebivalstva 10.319 oseb. Zadnje leto se je pripetilo devet porok med Indijanci in be.im’. dočim je bilo med Indijanci samimi 79 porok. Od skup-pnega števila Indijancev v državi Wis- Govorite povsod sina#! „CR0OT“, zavarovalna zadruga Zagreb zastopstvo Maribor išče za svojo zastopstvo v Mariboru ‘9^1 'ISfl uradnika (akvizitera) pod ugodnimi pogoji. Uradniki, kateri so poslovali že prej® pri zavarovalnih družbah, imajo prednost. Ponudbe na »CROATIA«, zavarovalna zadruga, zastop' v zabojčkih a 6 in pol šok stvo Maribor, Cafova ulica 2. 109 2"* (300 komadov) polnomastni_______________________________________________________ Trassisfsti sir polnomastni Tiisiter sir Gmyer sar v hlebih od 20 kg Polementiolski sir nravi Parmssan Prekai. sardslte (Sprolten) SsrcSele slsns odprte in v sodih SardeSe očiščene v dozah Sardellenringe v oliu Salame „HewM Mortadella di Bologna pošilja vsako množino po pošti in železnici Vinko Hmelak 98 Maribor 2-2 Slomškov trg 6 (flomplatz) Telefon interurb. 158 Velika zaloga južnega sadja! Zahtevajte cenike! Opozarjamo naše cenjene naročnike odjemalce, da smo za inkastranie InseratoP* naročnine ter tiskovin pooblastili g. F. Ari' tončiča, hišnika naše tiskarne, kateri se ; kaže tudi s tozadevno izkaznico. Mariborska tiskarna d. d- Matorjezaistosmepni to!> (Gleichstrom) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlas^ ter moto? na p88n proda Mariborska tiskarna d. d' jfurčičsva ulica 4. □ eram ^nar-a Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Mariboru Centrala v LJUBLJANI. - Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE, Obrestuje vloge najugodneje. - Daje vsakovrstne kredite. fC*. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000*- Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije Izdaja: TiaHovu« zadruga Maribor, — Tiska: Mftriborska tii^na d. d.