Poštnina pUu> v pnatit
Leto XVI., štev. 26	Ljubljana, četrtek st Ianuaria I935	Cena 1 Din
POLOŽAJ IN STREMLJENJA
Molotov o odnošajih Sovjetske unije do ostalih držav -miru temeljna smernica sovjetske zunanje
upravmstvo; ljudi jana. Knafljeva
ulica a. — reieton 11. 5122, 8123,
8124. 8126. 8120. uiseratni JCaeiea: Ljubljana, Beien-
Dur gora ul 1 - Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ^k
It LL — reieton «L 245ft.	fl
Podružnica Celje: K. ocenov a ulica fit. V
2. — Telefon St 190.	^
Račtini pri poŠt te K ta vodih: Ljubljana st 11-842, Praga čialo 78.180,
Wten St I0ft.241
Velik evropski dogodek
V soboto je poteklo leto dni, kar se je v Berlinu podpisal pakt med Nemčijo in Poljsko. To obletnico sta smatrali obe državi za tako važno, da sta ob tej priliki priredili diplomatski sestanek v obliki lovske prireditve. Morda se čas za ta nenavadni aranžman ni izbral namenoma ravno na obletnico, marveč so drugi razlogi odločali o datumu: aktualna vprašanja mednarodne evropske politike. Saj vzbuja pozornost druga značilnost tega lovskega poseta, namreč ta, da se prireja skoro istočasno s potovanjem vodilnih francoskih državnikov v London. Ta moment se zdi, da še več tehta.
Povabilo Goringu in njegov poset, izveden z vsem diplomatskim in vojaškim .spremstvom z obeh strani, je vzbudil seveda ogromno pozornost. Ali intere-pantno je, da se je o njem dalo izvedeti avtentičnega toliko kot nič. V Varšavi se odevajo v skrivnosten molk, od tamkaj se ne poroča prav nič, se ne komentira in se ne tolmači, ne napoveduje, kaj šele opravičuje. Dopisniki zunanjih listov na Poljskem so v zadregi, ker ne morejo svojim časopisom povedati ničesar. zakaj kjerkoli potrkajo, zadenejo na gluha ušesa.
Toda če smo imenovali ta molk skrivnost en, ga nismo dobro označili, zakaj v njem se kaže mnogo bolj neko drugo, daleč: bolj važno svojstvo. Tako kot ofi-cielna Varšava te dni, tako molči — Pil-rudski, maršal in edini v poštev prihajajoči vodja Poljske. Ta molk je njegov molk. On ne razlaga in ne utemeljuje, ne argumentira m ne opravičuje. On samo odreja, ukazuje in vlada, kratkomaJo vlada po svojem preudarku in nagnje-rju. In sedanja poljska zunanja politika, to je politika Pilsudskega,
PiLsudski je vodja in zapovedovalec kakor je vodja Adolf Hitler. Čedalje več ugodnih sodb se čuje o njem in čita na Teniškem, dočim ga še pred nedavnim niti opaziti niso hoteli. Takrat je bdlo ro, ko je še veljalo poljsko ime za nekaj 'aničljivega in poljski narod za nekaj manj vrednega, poljska zemlja pa za domeno bodoče nemške kolonizacije. Nedvomno je torej, da nova politika ne izvira samo od osebnih podobnosti, pa morda simpatij obeh velikih voditeljev, toarveč tudi iz stvarnih razlogov. In ti »-azlogi so ono in+<-resantno. okrog česar se giblje ugibanje tako rekoč celotne evropske politične javnosti.
Evropa je na razpotju. Danes taka podba ni več domnevanje, marveč je že jako konkretna trditev. Reklo bi se no-Fiti vodo v Savo, ako bi poskusili utemeljevati to sedaj po vstopu Rusije y Društvo narodov, po saarskem plebiscitu, rimskem sestanku med francoskimi in italijanskimi državniki, po obnovljeni nemški oborožitvi, po novem ogražanju avstrijske nezavisnosti, pa še po vrsti manj v ospredju stoječih, ah vendar tudi važnih dogodkov in dejstev. Na tem razpotju stoji tudi Poljska, ako nd točneje, da rečemo: razkrižje evropske politike je našlo Poljsko na drugi strani, nego smo jo videli dosedaj. A to pomeni tudi samo zase — razpotje za evropsko politično situacijo.
Poleg teh splošnih momentov vzbuja pozornost, da se sestanek vrši tik pred potovanjem francoskih državnikov v London. Zakaj nihče ne more dvomiti o tem, da so se Poljaki in Nemci pogovarjali o jako aktualnih stvareh: da bodo odklonili vzhodni pakt, da se Varšava kakor aosle] ne bo čutila prav nič prizadete z avstrijskimi sferami, da ne bo niti najmanj želela nemškega povratka v Ženevo, saj ni nemogoče, da se ne bi nekega dne sama odglasila od Društva narodov. Ali z drugimi besedami: sedaj se že povsem določno vidi, da bosta v aktualnih problemih mednarodne evropske politike Poljska in Nemčija zavzeli vsaj jako siično, ako že ne identično etališče. Prisotnost diplomatskih in vo-jaškia faktorjev kaže celo Da to, da je tu govora tudi o novi nemški oborožitvi. Ali tako ali malo drugače, eno Je gotovo: Evropa mora računati, da se čedalje bolj reai;:zira poljsko-nemško prijateljstvo v smeri zavezništva.
To so važne stvari Nemčija se je rešila nenadoma iz izolacije, veljava Poljske pa je čez noč narasla ogromno. Poprej kot »trabant« francoske politike se je vpoštevala samo do neke mere. Problem njenega »koridorja« je povzročal skrbi zapadni diplomaciji. — Anglija si ga ni upala garantirati Sedaj kakor da je to vprašanje spravljeno z dnevnega reda, dasi je formalno le odloženo za dobo desetih let. Pn tem pa se poljsko stališče jemlje v postev m se krepko tehta. Celo ta paradoks je pravilen: kolikor slabša je Nemčija, toliko več pomeni poleg nje Poljska.
Zato je podoba, da računa Varšava, da ne bo treba iti do skrajnosti, to se pravi, da računa s tako Nemčijo, ki bo še dolgo navezana na poljsko prijatelj-sl o ter bo zategadelj napram njej skromna. Zakaj Nemčija bi mogla postati Poljski nevarna šele, takrat, kadar bi zmog'a vse svoje nasprotnike, takrat bi se mogla obrniti zoper Poljsko samo. Ali dotlej je še dolgo in daleč. In končno je potem čas, da se o pravem času
Moskva, 30. januarja d. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov je na sedanjem vaesovjetskem kongresu posebno Izčrpno poročal o zunanje-političnem položaju Sovjeaske unije in odkrito priznal, da se je v zadnjem času še povečala nevar nost vojne proti Rusiji. Sovjetska vlada je zato posebno po izstopu Nemčije in .Japonske iz Društva narodov, delala z vsemi silami za okrepitev miru in pričela v tem pogledu širokopotezno akcijo, kar dokazuje zlasti ruski predlog o zaključitvi pakta o nenapadanju.
Palet o nenapadanju
Na podlagi ruske definicije napadalca so sosedne države, nadalje Turčija Iran Afganistan, češkoslovaška in Jugoslavija sklenile z Rusijo pakt o nenapadanju. Rusija je tudi učinkovito sodelovala na ženevski razorožitveni konferenci in kljub dosedanjim neuspehom konference ni nobenega dvoma, da posredovanje ruskih diplomatov ni ostalo brez koristi. Logična posledica bi bila izprememba razorožitve-ne konference v stalno mirovno konferenco. O tem predlogu se bodo vršili razgovori z drugimi državami in se bo Sovjetska unija zanj zavzela.
Stališče Društva narodov se je napram Sovjetski uniji bistveno zboljšalo. Sovjetska unija, ki sicer ne precenjuje vrednosti tega organizma, ni mogla drugače kakor sodelovati z Društvom narodov za zagotovitev miru. Rusija ne goji nobenih ofenzivnih načrtov proti nobeni državi, tudi proti malim ne.
Varšava, 30. januarja. AA. Snoči je bil končan uradni lov, ki so ga priredili na Poljskem v čast pruskemu ministrskemu predsedniku Goringu. General Goring je odpotoval danes v Karpate, da se udeleži zasebnega lova, ki so ga priredili nekateri poljski veleposestniki v njegovo čast. V zvezi s sedanjim njegovim bivanjem na Poljskem krožijo v varšavskih političnih krogih razne nepotrebne vesti. Tako trdijo, da je poljski zunanji minister Beck včeraj obiskal maršala Pilsudskega in mu poročal o razgovorih, ki jih je imel zadnje dni z Goringom. Pričakuje se, da bo Go-ring po današnjem zasebnem lovu vnovič
eaMe^gggB^^^ ——
okrene, pa prenese svoj »jeziček na tehtnici« na drugo stran. Saj taki primeri niso nič izrednega. Italiji se je jako dobro obnesla taka politika. Poljska se je lotila eksperimenta tem laže, ker odgovarja koncept osebnemu razpoloženju Pilsudskega, ki je star predstavitelj germanofilske politike in ki se kot ruski zaveznik nikakor ne bi počutil prijetno.
Poljsko - nemško zavezništvo postaja dejstvo. Formalno se je sklenilo na deset let. Takrat bo imela repuL..ka okrog 40 milijonov prebivalcev in bo torej v resnici velesila. S te perspektive motri poljska diplomacija riziko, pa ga zato ne jemlje tragično. Prezgodaj je, že danes kritično presojati dalekosežnost tega preokreta, ali toliko moremo trditi, da se bodo morale pokazati nj^ga posledice na široko v celotni evropski politi..., še prav posebno pa v srednji Evropi. Nadaljnji razvoj mednarodnih odnošajev nas bo nedvomno še dostikrat silil razpravljati o tem. Da""' se moremo zadovoljiti s konstatacijo, da pomeni Goringova pot na Poljsko velik evropski dogodek.
Posebno je Molotov poudaril obnovo diplomatskih odnošajev s celo vrsto držav, z Zedinjenimi državami. Kitajsko, Španijo, Madžarsko, Rumunijo. češkoslovaško, Bolgarijo ln Albanijo. Kot »osebno pomembno je označil obnovo diplomatskih odnošajev z Ameriko. Sovjetski uniji nI treba za to obnovo doprinesti nobenih žrtev, kar je pozitivno dejstvo. Z zadovoljstvom je Rusija epreje!.* tudi kitajski predlog za obnovo diplomatskih odnošajev. Obstoječim potrebam evropskega miru služi predvse;n obnova normalnih odnošajev z Rumunijo. češkoslovaško in Bolgarijo.
Odnošaji do baltiških držav
Sovjetska unija smatra kot potrebno potrditi prijateljsko razmerje z Litvo, La-tiško, Estonsko in Finsko s poseono Izjavo, da priznava nedotakljivost ozemlja teh držav in njihovo popolno gospodarsko In politično neodvisnost. Prav tako se ne sme prezreti, zakaj sta Nemčija In Poljska odklonili sodelovanje pri tej zadevi.
Povsem normalno eo se razvijali odno-šaji s švedsko, Norveško, Dansko, Iranom. Afganistanom in tudi z Italijo, kar je jasen dokaz, da ni mogoče sodelovanje držav z absolutno nasprotnim družabnim redom. Dokaz izredno prijateljskih odnošajev nudi razmerje s Turčijo. V zadnjih letih nI šlo zgolj za gospodarske in kulturne stike b Turčijo, temveč tudi za učinkovito politično demonstracijo.
• • • do Anglije In Francije
Odnošaji z Anglijo se razvijajo normalno. Pred letom dni sklenjeni trgovinski
obiskal Varšavo, kjer se bo sestal ponovno s poljskimi državniki, nakar se bo v četrtek vrnil v Nemčijo.
Pariz, 30. januarja, g. »Ere Nouvelle« se obširno bavi z Goringovo misijo na Poljskem in pravi med drugim: Goring je obiskal Varšavo nekaj dni pred odhodom francoskih ministrov v London in nekaj dni po izročitvi francoske spomenice o vzhodni pogodbi v Berlinu in Varšavi. Po tem se lahko sklepa, da so v Varšavi razpravljali o varnostnem problemu, kakršnega so zasnovale Francija, Sovjetska unija. Mala antanta m Balkanska zveza. Dejstvo, da sta Berlin in Varšava pred odgovorom na francosko spomenico čutila potrebo za sporazum, meče žarko luč na nemsko-poljsko razmerje. Če pomislimo na stališče Nemčije, se moramo vprašati, ali Goring v gozdovih okoli Biale wiesi ni šel na lov za ruskim medvedom.
Po še nepotrjeni vesti neke tukajšnje agencije iz Varšave so v tamkajšnjih poučenih krogih zadnje dni govorili, da se bosta tudi Hitler in maršal Pilsudski že v najkrajšem času sestala. Sestanek naj bi se vršil na poljsko-nemški meji v bližini Carkova.
Ostavka romunskega finančnega ministra
Bukarešta, 30. januarja, f. Finančni minister Slavescu, ki je prišel v konflikt s trgovinskim ministrom Manoilescom zaradi valutne politike in inozemske trgovine, je snoči odstopi!. Njegova ostavka pa še ni bila sprejeta, ker je predsednik vlade Ta-tarescu bolan.
Politični krogi so zelo v skrbeh, da ne bi Slavescova ostavka izzvala še hude nolra-nje politične posledice, ki jih je pričakovati že zaradi anta^onizma med pristaši dr. Mania in Vajde Voevoda v vrstah nacionalne kmečke franke. Spori v tej stranki postajajo namreč vsak dan ostrejši.
dogovor ustvarja ugodne možuosti ls medsebojne trgovinske odnošaje.
Odnošaji s Francijo so se v zadnjem času bistveno zboljšali. Izpremembe v Evropi so napravile zelo aktualen problem za gotovitve miru ter varnosti, za kar se posebno zavzemata Sovjetska unija in Francija.
Temni naklepi Poljske in Nemčije
Na zadostno jasen nqč'n sj je Sovjetska nnija prizadevala ustvariti ugodna tla ta nadaljnji razvoj odnošajev s Poljsko, vendar pa ne more z zadovoljstvom govoriti o uspehih, ki so bili doslej doseženi, 8 svoje strani more samo reči z vbo gotovostjo, da hoče nadaljevati prizadevanja za ustvaritev dobrih sosednih odnošajev s Poljsko.
Prezreti se tudi ne morejo Izpremembe, ki so nastale v odnošajih z Nemčijo, ko je prišel do oblasti narodni socializem. Mi nimamo nobene druge želje, je dejal Molotov, kakor nadalje gojiti dobre odnošaje z Nemčijo. V odnošajih z Nemčijo pa so se v zadnjem času nakopičile resne ovire. Molotov je navedel iz Hitlerjeve knjige »Moj boj« tudi njegove besede o Rusiji ter je pripomnil, da se ta knjiga v vedno novih izdajah zelo močno razširja po Nemčiji. V njej govori Hitler o potrebi prehoda k politiki teritorialnih osvajanj v vzhodni Evropi in misli pri tem predvsem na Rotijo in obrobne države. Te Hitlerjeve Izjave je poudarjal Molotov. to očivldno še vedno v veljavi. To okoliščino bo seveda
Pariz, 30. januarja r. Ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval odpotujeta jutri ob 12.10 v London na sestanek z angleškimi državniki. V razgovoru z novinarji je Laval danes izjavil, da gredo predaleč vsi oni, kri mislijo, da se bo v Londonu že konkretno sklepalo o teh ali onih predlogih, o katerih se je govorilo in pisalo zadnje dni. Vsakega iskrenega prijatelja miru pa mora veseliti in navdati z zaupanjem, ako Francija in Anglija od časa do časa izmenjata svoje misli o vseh zadevah evropske politike, ne da bi bilo zato treba iskati kakega konkretnega povoda. V ostalem pa sme biti francoska javnost m z njo vsu francoski zavezniki mirni. Mi dobro razumemo naše in njihove nacionalne potrebe in se zavedamo, kaj zahteva naša skupna varnost in obramba Miru ari ne moremo misliti brez jamstva varnosti, ki je ne zamevamo samo zase. marveč za vse. Naši londonski razgovori bodo prežeti z duhom vedno večjega prijateljstva Francije in Anglije, obenem pa od zavesti, da je naša skupna varnost za ohranitev miru t Evropi neizogibno potrebna
»Ezcelsior« poroča, da eo sklenili varovati o londonskih razgovorih najstrožjo tajnost. Zato tudi ni mogoče že zdaj govoriti o sklepih glede varnosti ln razorožit ve, ker so ob enem odvisni predvsem od končnega stališča Nemčije. Francoska vlada se ni zapičila v neizpremenljiva pravna 6tališča in podreja načelo pravne enakost" organizaciji varnosti. Zaradi tega so možni povsem pravični sporazumi. Konvenci ja o omejitvi oboroževanja zavisi v glavnem od tehle treh pogojev: t. Pogodba naj se opira na sedanjo oborožitev Nemčije in na njeno stvarno orožje. 2. Države, ki jih oborožitev Nemčije ograža. naj poveča-
Berlin, 30. januarje. AA. Danes so v vsej Nemčiji proslavili drugo obletnico prihoda narodnih socialistov na oblast. Berlin je bil ve« v zastavah. V vseh šolah so priredili proslave, v tovarnah iu podjetjih so bile revije delavcev narodnih socialistov in 90 imeli hitlerjevski poverjeniki prigodne nagovore ne delavce. Vse uradne proslave 90 pa izostale. V posebnih okrožnicah so priporočali tudi zasebnim organizacijam, društvom in ustanovam, naj opuste posebne proslave, da se ne bi po nepotrebnem zapravljal denar, ki 6e lahko porabi za zimsko podporo.
Za proslavo je izdal državni kancelar Adolf Hitler tale proglas:
Danes pred 2 letoma je narodni socializem prevzel v svoje roke oblast, s tem pa obenem tudi vso odgovornost za usodo Nemčije. To je najpomembnejši in najusodnejši podvig narodnega socializma. Nešteti milijoni naših rojakov so se dali na razpolago in v službo novi ideji. Fanatičnim borcem našega pokreta iz revolucionarne dobe so se pridružili vojaki tradicionalne oborožene sile na5e države Nastala ie snlo&na mobilizacij* vseh zdravih sil naSega naroda v obsegu, ki ga doslej nihče ni mogel slutiti,
Naročnina znaša mesečne Oin 26«— Za inozemstvi Oln 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Teleton 8122, 8128, 8124. 8125. S126 Maribor Gosposka ulica 11 reieton št 2440. Celje, Str ssmayerjeva ulica it. L Telefon 4t «5.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Rusija upoštevala In Izvajala tudi posledice.
Položaj na Daljnem vzhodu
V naših odnošajih z Japonsko smo poka zali potrpežljivost in primerno popustljivost. ko smo si prizadevali odstraniti vzroke, ki so dovedli do poostritve medsebojnega razmerja. V tem smislu smo s<v delovali pri ureditvi mnogih spornih vprašanj, ko je šlo za ribji lov japonskih državljanov v ruskih vodah, za koncesije na Sahalinu itd. Splošno je znano, da ie ruska vlada predlagala v smislu svoje miroljubne politike prodajo vzhodno kitajske železnice, pri čemer je skrbela, da bi se odstranili vzroki norih možnih spopadov. Pogajanja so se približala zaključitvi in naša prizadevanja za zboljšanje odnošajev z Japonsko in za zagotovitev miru na Daljnem vzhodu bodo pokazala ugodne uspehe. Vsekakor pa nimamo vzroka, da bi se vdajali pretiranim upom. Ofenzivni In vojn' elementi ne bodo položili orožja. O možnosti vojne proti Sovjetski uniji govore na Japonskem že dolgo časa povsem okrlto in za sedaj ni nobenih znakov, da bi prišlo do oslabljenja te protisovjetske agitacije.
Oboroževanje Rusije
Končno se je Molotov bavil z vprašanji obrambe. Poudaril je, da noče Sovjetska unija nik</gar ogražati in da je njeno prebivalstvo miroljubno. Kljub temu je bilo potrebno skrbeti za zanesljivo obrambo ter so bila v zadnjih letih izvedena primerna dela za utrditev zapadne tn vzhodne meje. Pomnoženo je bilo tudi rusko bro-dovje, zlastd s podmornicami. Istočasno narašča sposobnost topništva, tankov in letalskega zbora. Tudi mehanična oborožitev vojske je po zadnjem sovjetskem kon gresn narastla. Vse to seveda nI bilo niti lahko niti poceni in je proračun za vzdrževanje rdeče vojske in za obrambo za tn v zadnjem času močno narastel.
jn svoje obrambna sil*> in jih prilagode s<= danji oborožitvi v Nemčiji. 3. Glede iskre nosti, učinkovitosti in na,dw>rst.va nad oboroževanjem ka-kor tudi *lede jamstev T.n izvedbo bodoče konvencije, naj ne bo nobenega dvoma. To niso sitne podrobnosti, marveč načeln*5 zahteve. Nemčija naj uveljavlja svojih pravic, hr^z pnndarks in priznanja svojih dolžnosti.
Enostranski angleški predlogi
Pariz, 30. januarja, č. »Echo de Paris«e poroča, da je britanska vlada poslala na Quai d'Orsav po svojem poslaniku v Parizu noto, v kateri je obrazložila svoje predloge glede razorožitve. V glavnem predlaga: Enostranska odpoved obstoječih pogodb je nedopustna. Sklene naj se sporazum o pospeševanju razorožitve in mednarodnih kontrol nad oboroževanji. Zanimivo pa je, da angleška vlada ni dala nikake določne definicije svojih obveznosti, ki izhajajo iz locarnske pogodbe in 16. člena pakta o Društvu narodov. Ker se pa po francoskem stališču na tej osnovi ne da nič trajnega ustvariti, bosta Flandin in Laval v Londonu stavila angleškim državnikom protipredloge.
V ostalem pravi »Echo de Pariš«, da so v Angliji zelo razočarani zaradi rezultatov poslednjega razgovora angleškega poslanika v Berlinu z državnim kancelarjem Hitlerjem. Nemške zahteve se dan za dnem večajo. V Berlinu ne zahtevajo več samo ukinitve demilitarizirane cone, nego tudi že ukinitev mednarodnega režima na Renu, Dunavu in Odri ter pripustitev in sodelovanje Nemčije v mednarodni koloni-jalni politiki.
počenši z mladino jki vse do ogromne množice našega delavskega sveta, ki ja sedaj ves združen v eni edini fronti. Vsi danes vidimo na delu dokaze narodne socialistične organizatoiske sposobnosti. Niti ena sekunda v naši narodno-socialistični revoluciji ni bila praznina, niti eno sekundo ni vladal v njej kaos. Naša revolucija je bila ena izmed največjih in najpomembnejših v zgodovini. V takšnih razmerah mora biti vnaprej obsojen v pogin vsak poizkus, da ?e z mednarodno kampanjo laži okleveta in osporava značaj naše revolucije. Vsi, ki so zadnji dve !eti_ imeli priliko potovati po Nemčiji, so bili žive priče discipline narodno socialističnega gibanja. Če sem 30. januarja 1933 zahteval od nemškega naroda, da mi da štiri leta časa. da izvršim prve etape našeca delovnega programa. 6mem reči, da sta že v polovici tega časa izvršeni dve tretjini dela. ki smo ga obljubili zc štiri leta. Vo-bena dru^a vlada se ne more a tolikSnim zaupanjem izpostaviti glasovanju svojega naroda, kakor lahko to stori nemSka narodno socialistična vlada. Mi nismo napravili revolucije zaradi revolueiie same. temneč zaradi ustvaritve d«»'v«kib *>otreb ne n-51c<»r*a naroda, zaradi odstranitve more, k: ga je pritičKiala.
Užaljeni Tybor Eckhardt
Zaradi ostre kritike njegovega ženevskega dela in nesoglasij glede volilne reforme je odložil zastopstvo Madžarske v Društvu narodov
Budimpešta, 30. januarja g. Danes so se pokazale prve posledice včerajšnjega hudega prerekanja na konferenci vladne stranke. Poslanec Tybor Eckhardt je poslal ministrskemu predsedniku Gombosu pismo, v katerem ga med drugim spominja na to, da sta se lani poleti enodušno zedinila v naziranju, da je neobhodno potreben pogoj za reformo politike tajna in poštena volilna pravica, ki naj bi enkrat za vselej na« pravila konec stalnim trenjem ln pri ostre, nim strankarsko političnim bojem. V tem spoznanju je prišlo glede tajnega glasovanja in poštenega volilnega postopka med obema do popolnega sporazuma Včerajšnja razprava v stranki nacionalne enotnosti pa je prepričala Eckhardt a, da ta dogovor ne bo prav nift olalšal Dristanka vladne stranke na reformo, temveč ga celo poslabšal. Zato naj ministrski predsednik smatra, da je njun sporaraim v vseh vprašanjih volilnega prava od konca do kraja brezpredmeten.
Tybor Eckhardt sporoča nadalje ministrskemu predsedniku, da po včerajšnji raz-
pravi v vladni stranki ne more več nastopati Madžarske pred Društvom narodov, kar je v preteklem leto na prošnjo vlade ponovno prevzel nase. Ta sklep se nanaša seveda tudi na one zadeve, ki jih je doslej zastopal, pa še niso končno nrejene. (Jagosloverisko - raadža«-&kl spor.) Tudi m tem sklepom se ieli Eckhardt v naprej zavarovati pred napadi nase, oziroma na vso ono politiko, ki jo zastopa (ttimbos sam.
F»ismo Tyborja Eokhardta ministrskemu predsedniku je izzvalo v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Zatrjujejo, da snujejo ljudje lz najbližje okolice Tyborja Eokhardta novo politično skupino, ki naj bi se nazivala »generacija reforme«. Razen tega bo začele v zvezi s tem Eekhardtovim korakom krožiti razne verzije o bodočem madžarskem delegatu pri Društvu narodov. Kolikor se zdi, je več kot gotovo, da grof Štefan Bethlen takšne misije ne bo prevzel, zaradi česar ima bivši zunanji minister LMdvik Valko največ upanja, da mu bo poverjena ta funkcija.
Sestanek Hitlerja
in Pilsudskega ?
Goringova skrivnostna misija na Poljskem — Sporazum s Poljsko o varnostnem vprašanju in vzhodnem paktu
Flandin in Laval odpotujeta danes v London
Laval o namenu londonskega sestanka — Splošna varnost osnovni temelj miru
Druga obletnica
Hitlerjevega režima
Hitler izjavlja v svoji poslanici narodu, da sta že v prvi polovici njegove štiriletke izvršeni dve tretjini dela
Amerika noče imeti
opravka z Evropo
Ameriški senat Je odklonil pristop k haaškemu razsodišču — Samo v razorožitvenem vprašanju bo Amerika sodelovala z Evropo
W«flhington, 30- januarja, r. Ob veliki po-zorn .i mednarodnih kro-ov je včeraj ameriški ;=>nat razpravljal o R oseveltovem predlogu glede prikopa Z^Jinjenib držav k haaškemu mednarodnemu razsodišču. Doslej se je Amerika dosledno izogibala vsakemu vmešavanju v evropske aadeve in branila svojo neii^resiranost na -.rop-skib ».oblemih. Z vstc;»om v haaško razsodišče bi prelomila s to svojo politiko, ker hi se potem hočeš nočeš morala baviti z vsemi, torej tudi evropskimi problemi, ki bi prišli pred haaško razsodišče. Še večji pomen t..ke"a sklep* pa bi bil v tem, da bi se bila Amerika e tem oriključil„ eni naj-važne:š!h institucij Društva narodov in M bila s časom prisiljena k formalnemu vsto-i>u v Društvo narodov. V političnih krofih "e je razvila zato o tem nredlocru živahna rarrpii. a in ; bH izid gla^vania v senatu docela negotov. Fkušnie svetovne vojne in razdranane povojne razmere v Evroni pa so žal tudi tokrat odvrnile Ameriko od tega dalekos°žne?ra koraka. Proti veaki izpre-membi dosedanje ^olitike v t<?m nravcu sta nastopila zlasti senntorja Borrah in Johnson, ki sta se odločno zavzela ta to, da si ohrani Amerika dosedanjo pozicijo popolnoma neodvisnega in svobodnega razsodnika v weh mednarodnih zadevah. Amerika je zainteresirana Rimo na razorožitvenem vprašanju in tu je vedno pripravljena
sodelovati i evropskimi državami- Pod vtisom teh izvajanj se je vršilo glasovanj«. Za predlog je glasovalo 52, proti pa 36 senatorjev. Ker predlog ni doeegel dvotretjinske večine, je s tem propadel. Roosevejt je s tem doživel svoi prvi poraz v senatu.
Docela drugačno stališče pa zavzemajo ameriški krogi v pogledu razorožitve. O tem
je imel ameriški pooblaščenec na razoro-žitveni konferenci v senatnem odboru ze zunanje zadeve obširen ekspoze, v katerem je med drugim izjavil:
Zedinjene države verujejo v uspeh raz-orožitvene konference in v končni sporazum o pomorskih vprašanjih. Razorožitvena konferenca za zda j sicer še ni dose la žel »enih sadov, vendar je to edin« ustanova, ki more ola'ša!i sporazum. V pomorskih vprašanjih bodo Zedinjene države slej ko prej za načelo ,-a*y.vene ravnopravnpsti. Pri tem pa bi napačno sodil, kdor misli, da nasprotuje kiju* za pomorske sile med Veliko Britanijo. Zedinjenemi državami in Japonsko tem načelom in da omejuje varnost in suverenost ene teh treh držav. Upoštevati Je treba. da obrambna sila posamezne države ne obstoja samo iz mornarice, temveč tudi iz vojske in iz letalstva. Ce upoštevamo vse te varnostne činitelie. potem je Japonska brez dvoma najbolje oborožena država od teh treh-
Neprijetna obletnica
Priprave za proslavo krvave februarske revolucije v Avstriji — Obsežni varnostni ukrepi vlade
Dnnaj, 30. januarja, p. Z naraščajočo ner-voznostjo pričakujejo avstrijski vladni krogi obletnico krvave februarske revolucije, ko se je socialistično delavstvo uprlo kle-rofašistični diktaiuri. Kakor znano, je nastopila takrat heimvvehrovsko - klerikalna vlada proti delavstvu e strojnicami, kanoni in bombami ter je bilo veliko smrtni žrtev, na tisoče eksistenc pa uničenih. Po raznih znakih sklepajo, da pripravlja socialistično delavstvo za obletnico nove demonstracije in maščevanje za takratne dogodke. Vlada je v strogi pripravljenosti. Policijski oddelki so ojačeni s tako zvanim »šuckorom<r, razen tega pa so v večjih industrijskih centrih in na Dunaju koncentrirani močnejši
oddelki Heimuehra- Na Dunaru in po drugih mestih je policija pri delavcih izvršila zadnje dni vsestranske hišne preiakave. Pri tem so našli mnogo orožja in municije ter naravnost ogromne zaloge propagandnega gradiva. Na Dunaju so zaplenili na deeet-tisoče lepakov, v katerih se poziva delavstvo, naj se udeleži demonstracij na ohlet-nico krvavih dogodkov 7- februarja ter maščuje svoje tovariše. V vladnih krogih domnevajo. da pripravljalo socialisti skupno s hitlerjevci novo akcijo proti sedanjemu režimu ter da hočejo izzvati krvave nemire in se polastiti oblasti. V dunajski javnosti vlada zaradi teh v^oti velika bojazen.
Veliko učiteljsko zborovanje v Beogradu
Beograd. 30. Januarja Pretekli teden so zborovali v prestolnici učitelji z namenom, da premotrijo položaj, ki je nastal zanje kakor za ostale državne uradnike z odločbo o izpremem-bi draginjskih doklad državnih uslužbencev od 13. aprila 1934. Zborovanja v top-čiderski šoli se je udeležilo preko 500 učiteljev. ki so ugotevili, da so bili prejemki državnih uradnikov in upokojencev v teku zadnjih let ponovno reducirani in so danes tako nizki, da pri uslužkiiicih nižjih položajev ne dosezajo eksistenčnega minimuma. Zato je nad 90 odstotkov poročenih uradnic prisiljenih s svojo plačo prispevati k vzdrževanju družine. Nikakoi niso redki primeri, ko je zaradi danes vladajoče brezposelnosti pri samostojnih poklicih fčl. 42 zakona o neposredni davkih) ženina ptaca edini dohodek družine. Resolucija, ki jo je po vsestranski debati sprejelo Jugoslovensko učiteljsko udruženie. ugotavlja:
1.	zadevajo izpremembe uredb o draginjskih dokladah državnih uradnikov in upokojencev ter odločbe o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov. dne vrečarje v in honorarnih uslužbencev v prvi vrsti ekonomsko šibke uslužbence in njihove svojce, dočim so prejemki najvišjih uradniških položajev, ki daleč presegaj;, skupni zaslužek uradnice in njenega moža. ostali docela neokrnjeni;
2.	da so izpremembe posegle le v družino, ki je temelj vsake urejene države. Zato uredbe gmotno ne ogražajo samo prizadetih družin, marveč na stežaj odpirajo vrata propadanju družhie;
3.	da so uredbe same po sebi pogrešne. ker ne bodo ustregle svojemu namenu. Število brezposelnih, ki jih namerava zaposliti država s prihranki na temelju teh uredb, ne odtehta še večjega števila onih, ki bodo zavoljo nje istočasno pahnjeni v bedo in pomanjkanje.
4.	da so ti ukrepi odločno protivni načelu: Za enako delo enako plačilo!
Za utemeljitev resolucija med drugim navaja: Po uredbah so predvsem osebne draginjske doklade objekt redukcije, zato so prizadele v prvi vrsti uslužbence nižjih položajnih skupin, ki prejemajo manjše plače, a višje draginjske doklade. Močno so prizadeti samski uradniki in uradnice, ki žive z roditelji v skupnem gospodinjstvu, za kar navaja resolucija več konkretnih primerov, ki zgovorno pričajo, kako močno so take, socialno šibkejše stoječe rodbine z omenjeno uredbo prizadete. Zato zborovalci prosijo, da se razveljavijo uredbi o izpremembi draginjskih doklad ! državnih uslužbencev in upokojencev ter odločbi o prejemkih uradniških pripravnikov, pogodbenih uradnikov, dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, obiavlieni v »Službenem Listu« 13. aprila 1934
Rojstni dan kralia Borisa
Sofija, 30. januarja, p. Vsa Bolgarija je danes na svečan način proslavila 42. rojstni dan kralja Borisa. V vseh cerkvah so se vršile svečane službe božje V vojaških garnizijah so bile tudi vojaške parade. Posebno impozantne so bile svečanosti v Sofiji. Kralju je množica Drireiala navdušene ovacije.
Nezgoda italijanskega parnika
Split, 30 januarja n. Italijanski parnik »Garda«, ki je včeraj zjutraj nasedel na plitvini v metkoviški luki, so danes splavili v globlje vode. Ker ni bil hudo poškodovan je odplul proti Neaplju.
Sklicanje finančnega odbora Narodne s!oro?č'ne
Beograd, 30. januarja, p. Predsednik finančnega odbora Narodne skupščine dr. Ninko Perič je v sporazumu s finančnim ministrom sklr.al za.^danje finančnega odbora za 11. februar. Razprava o proračunu bo v finančnem odboru tako pospešena, da ga bo mogla Narodna skupščina pravočasno sprejeti V teku razprav v finančnem odboru bo finančni minister napravil znatne izpremembe v prvotnem osnutku proračuna, ki ga Je aestavil n jegov prednik dr. Djordjevič.
Podban dr. Pirkmajer v Beogradu
Beograd, 30. januarja, p. Davi je prispel semkaj vršilec dolžnosti bana dravske ba-oovine podban dr. Pirkmajer. Kakor je iz javil vašemu dopisniku, bo interveniral na merodajnih mestih v zadevah proračuna dravske banovine, ki pride v razpravo na skoraišnjem zasedanju banovinskega sveta.
Užaljeno ljudstvo je dobilo zadoščenje
Beograd, 30. januarja, p. Z odlokom prosvetnega ministra je razrešen kot vero-učitelj na osnovni šoli na Dvoru pri Žužemberku tamošnji dekan Karol Gnidovee. Kakor znano, dekan Gnidovee ni dovolil zvonjenja ob smrti blagopokojnega kralja Uedinitelja. Zaradi tega njegovega nepojmljivega postopanja je prišlo do ostrega spora med njim in verniki, ki so bili skrajno ogorčeni nad takim početjem katoliškega duhovnika ter so upravičeno odklanjali, da bi še nadalje prepuščali svojo deco takim vzgojiteljem. Z odlokom prosvetnega ministra je ljudstvo sedai dobilo zadoščenje.
Izpremembe v šolski službi
Beograd, 30. januarja, p. Razrešen je dolžnosti sreskega šolskega nadzornika v Ptuju Leon Cepuder ter premeščen v Ljubljano. Z istim ukazom je imenovan za sre-skega šolskega nadzornika v Ptuju Martin Šterk, učitelj v Ptuju. Za upravitelja prve deške osnovne šole v Ljubljani in vršilca dolžnosti sreskega šolskega nadzornika za Ljubljano • okolico je postavljen Leon Cepuder. Za šolskega upravitelja na II. deški osnovni šoli v Ljubljani je postavljen Josip Ambrožič, na 111. osnovni deški šoli v Ljubljani pa Anton Seme. Dosedanji upravitelj II. deške osnovne šole v Ljubljani Janko Polak je razrešen te dolžnosti.
Zanimanje za dela Branka Nušiča
Beograd, 30. januarja, p. Znani srbski književnik Branko Nušič se je po daljšem zdravljenju v Dalmaciji vrnil v Beograd. V razgovoru z novinarji je povedal, da je prejel v zadnjem času mnogo ponudb inozemskih gledališč za uprizoritev njegovih del. Potegujejo se zlasti Dunaj, Budimpešta, Berlin, Dresden in druga večja nemška gledališča. Zanimivo pa je, da so mu nemška gledališča v svojih ponudbah stavila pogoj, da mora dokazati, da v njegovih žilah ni niti kapljice židovske krvi, ker bi sicer njegovih del na nemških odrih ne smeli uprizoriti.
Bolezen nizozemske prestolonasled-irice
Haag, 30. januarja č. Listi poročajo, da je nizozemska prestolonasl&dnlca Julijana obolela za hripo.
K polemiki o naS univerzi
Ugleden ljubljanski odvetnik nam je poslal naslednji članek, ki se sicer ne dotika jedra, za katerega je šlo pri rektorskih volitvah, ki pa z druge strani dobro osvetli »Slovenčevo« pisanje o tej stvari. Z ozirom na Vase poročanje o voiitvi rektorja na naši univerzi in na tozadevne replike v »Slovencu« zlasti od 30. januarja 1935 bi si kot Vaš naročnik dovolil sledeče pristaviti:
»Slovenec« pravi, da nas nič ne brigajo
volitve rektorja — kot popolnoma avtonomna zadeva univerze. To ne drži; kajti nas brigajo in nas morajo brigati vse naše avtonomne zadeve, tako tudi naša univerza, Kakor je videti, je tudi gospode okoli »Slovenca« najbrže to bolj brigalo, kakor univerza sama, saj so to brigo izpričali na usta in po ravnanju njegovi eksponenti.
Po zakonu voli rektorja svobodno profesorski zbor. Poleg tega pa obstoja, kakor zatrjujejo, še neki običaj, ki sicer ni uzakonjen, ki pa se izvaja že več let, to je običaj, da ima po vrstnem redu za vsako dobo ena fakulteta pravico predlaganja kandidatov in je iz kolegialnih ozirov navadno tako predlagani kandidat tudi izvoljen.
Ko je g. prof. Ramovš zaradi bolezni odstopil, je profesorski zbor pustil pravico predlaganja kandidata za rektorja filozofski fakulteti. Ta je nato pri prvi voltivi predlagala dva gospoda, in sicer; prof. Hadžija in prof. Cankarja.
Do tu je vse v redu. Toda glej! Pri prvi voiitvi kljub ususu in kljub podanemu predlogu ni prišlo do izvolitve novega rek torja in so bile volitve preložene. Nastane vprašanje: zakaj?
Mogoče nam bi lahko »Slovenec«, ki je dobro informiran, kakor pravi, v svoji odkritosti postregel z odgovorom, če so že profesorji »vezani na uradno tajnost«. Tega do sedaj »Slovenec« kljub svoji informiranosti rn kljub poročevalski dolžnosti ni storil. Zato poskusimo mi iz njegovih virov to pojasniti:
Ob prvi voiitvi se Je začelo kar naenkrat trditi, da ne gre, da bi filozofska fa kulteta predlagala dva kandidata, da to ni usus. Ne verujemo, da bi ee profesorski zbor ne mogel odločiti za enega ali drugega. ker uživata oba najboljši znanstveni sloves in pa zaupanje svojih kolegov, kakor tudi študentov. Menda ne bo nihče trdil, da se profesorski zbor ni hotel spustiti v volitve samo zaradi tega, ker sta bila predlagana dva kandidata in ker to ni usus. Saj sta bila že pri drugih volitvah predlagana tudi po dva kandidata, pa se je kljub temu profesorski zbor odločil. Torej to ne drži.
Nadalje so se ob prvih volitvah od gotove strani začeli izgovarjati tudi s tem, da je filozofska fakulteta že prekludirana, oziroma du je svojo predlagateljsko pravico že konsumirala. Toda tudi ta teza je malo čudna že zaradi tega, ker je nastala iz zadrege nekaternikov šele pri prvi voiitvi in ob predlogu dveh kandidatov — in ne prej. Mogoče je bila ta bilka spod-tike dovolj močna, da so se volitve tedaj brezuspešile — toda ne baš iz tega razloga. če je namreč filozofska fakulteta to svojo pravico že konsumirala. jo je pri voiitvi profesorja Ramovša. Kakor je videti, pa je tedaj ni, ker je profesorski zbor tudi za kandidaturo Hadži-Cankar prepustil to pravico filozofom.
Nobeden teh razlogov torej ne drži. Zato vemo, da je bilo nekaj drugega posredi, zlasti če se premisli, da je pri drugi voiitvi baje tudi veljal usus in sta kljub njemu bila predlagana zopet dva kandidata in ni bilo načelno rešeno vprašanje, kdaj katera fakulteta svojo pravico konsumira.
Naše priprosto mnenje je, da bi se že prve volitve a kandidaturo Hadži-Cankar prav gotovo »v redu« izvršile, kljub temu, da sta bila predlagana dva kandidata in ne glede nato, ali je filozofska fakulteta svojo predlagateljsko pravico že konsumirala ali ne, toda le tedaj, če bi bili zainteresirana prepričani, da bo oddala teološka fakulteta g. Cankarju svoje glasove, ali če ne bi teološka fakulteta imela glede g. Cankarja drugih pomislekov razen samo vprašanje: jugoslovenstva ali samosloven-stva. Za nas pa sta oba kandidata kakor tudi novi rektor polnovredna člana profesorskega zbora naše univerze.
Sedaj smo si menda na jasnem — pa brez »Slovencu« tako priljubljenega de-nunciantstva.
Skrbeti za univerzo se pravi, brigati se za njo. Naj se gospodje okoli »Slovenca« vsaj toliko brigajo za univerzo kakor za zamorčke.
Proračun mariborske mestne občine sprejet
Proračunska seja je bila zaključena malo pred polnočjo Proračun je zvišan za 50*000 Din in znaša 54*441.105 Din
Maribor, 30. januarja. V nadaljevanju proračunske seje mariborskega občinskega odbora, o kateri smo
poročali že v včerajšnji številki, se je za obč. odbornikoma A. Osetom in Ošlakom v načelni debati oglasil k besedi obč. odbornik Grčar, ki je v svojih izvajanjih naglašal, da mora imeti občinski svet pred očmi veliki Maribor ter njegove potrebe in da bi bilo treba že v sedanjem proračunu na to misliti. Tudi se je govornik zavzemal za temeljito sestavljen in pretehtan občinski gospodarski načrt za gotovo dobo let. ki bi se moral stopnjema izvajati. Občinski odbornik Lenard se je izrekel proti uvoznini in za drugačno obdavčenje, dr. Rapotec je razpravljal o Mestni hranilnici, Petejaa pa je naglašal, da je treba konzumenta zaščititi, v kolikor se tiče uvoznine, ki zadene v glavnem majhne ljudi. Tehtna stvarna pojasnila je podal glede Mestne hranilnice P. Bureš, Valjak pa je izražal svoje pomisleke proti novim koncesijam.
Na vsa vprašanja in pomisleke govornikov jc s konkretnimi stvarnimi utemeljitvami odgovarjal finančni referent H. Saboty.
Govor župana dr. Lipolda
Nato je spregovoril mestn predsednik dr. Franjo Lipold. Iz njegovih temeljitih izvajanj povzemamo: Finančni odsek jc pri sestavi novega proračuna za 1933/36 računal z današnjim težavnim položajem in pa s šibko fiskalno močjo mestnega prebivalstva ter se je novi proračun sestavil na trdni in realni podlagi. Od leta 19(31, ko vodi mestno gospodarstvo sedanja uprava. se niso nobeno leto pokazale v obračunih druge številke. Mestno gospodarstvo je bilo v teh težkih letih v absolutnem ravnovesju in jc mestna občina mariborska edina v državi, ki redno plačuje anuitete, ter ni bila še nikoli v zadregi zaradi praznih blagajn. Mestna občina je posvečala vso pažnjo gospodarskemu in industrijskemu razvoju in je pri teh svojih prizadevanjih naletela na pravo razumevanje tudi pri vodstvu falske elektrarne, saj je cenen tok predpogoj za uspešen razvoj velikih industrij v našem obmejnem mestu. Razvoj industrije se zrcali v rastočem konzu-mu elektrike, ki je leta 1932 znašal devet milijonov kilovatnih ur, leta 1933 je nara-stel na 12, v letu 1934 pa celo na 17 milijonov. Tudi je mestna uprava posvečala posebno toplo pažnjo tujskemu prometu in bo to storila tudi v bodoče, saj so tujskemu prometu dani vsi predpogoji za učinkovit razmah. Mestna občina je veliko žrtvovala in napravila. Mariborski teden. Mariborski otok. Mariborski film itd. so trdne in pozitivne postavke v tem sistematično zasledovanem programu. Mestna uprava pa vodi računa tudi o razvoju obrti in obrtnega šolstva. Ko se bo v magdalenskem predmestju dogradila druga deška meščanska in druga dekliška osnovna šola, bo dana možnost, da se dosedanje šolsko poslopje druge dekliške osnovne šole preuredi za deško obrtno šolo. Slej ko prej je v bližnjem programu tudi postavitev
Vajenskega doma, ki bo konkretno spriče
valo vsestranski pozornosti, ki jo posveča mestna uprava vsem aktualnim potrebam mestuega prebivalstva. Uvoznina je le poizkus in se bo med letoma, ko se bo pokazala potreba, tudi lahko spremenila. Veliko žrtvuje mestna občina tudi socialnemu skrbstvu, saj predstavlja socialno-politični proračun 13 odst. iznos občinskih doklad.
Vse svoje delo je občinska uprava vršila z ljubeznijo, vnemo ter strokovnim znanjem. ki je nujno potrebno, ako se mora pažnja posvečati tako težavnim in odgovornim poslom.
Proračun sprejet
Sledilo je glasovanje ter je za sprejetji proračuna glasovalo 26 občinskih odborni kov. ostali navzočni so se glasovanja vzdr žali Proračun se je zvišal za 50.000 Dre na korist prepotrebnemu Vajenskemu domu, tako da znaša celokupni proračun 54,441.105 Din.
Predlogi finančnega odseka
Hkrati s proračunom so bili sprejeti tud! predlogi finančnega odseka in ravnateljstva mestnih podjetij. Predlogi fmančnega odseka obsegajo v glavnem:
Glede uporabe vsote, določene v proračunu za adaptacijo gradu, mora sklepati mestni evet. — Javna stranišča naj se red no in dobro vzdržujejo. — V mestnem Olepševalnem drnštvu imej mestna občina odločujoči vpliv. — Ostanek prihrankov iz partije socialnega skrbstva za 1934 naj se porabi za razširjenje Mladinskega do — Vsi hiralci naj se postopoma "preve
dejo v oskrbnišnico v Mariboru. _ Z«
otroke Počitniške kolonije naj se skušajo doseči boljši pogoji. — Fark pred Mestno hranilnico naj se preuredi. — V bodoče naj se v gradu stanovanja in lokali niko mur ne oddajajo več brezplačno, ampai izključno samo pro<ti normalni najemnim — Pristojbina za ribolov 87.50 Din letno naj se zviša na 1000 letno. — Ples v iavnih lo-kabh (gostilnah, kavarnah) naj se obdavči v takso 100 Din dnevno. — Taksa za pridobitev tombole naj se rviša od 100 na 200 Din. — Odškodnina za uporabo javnega sveta za prireditev tombole naj se zviša za mariborske prireditelje na 2000 Din za izvenmariborske pa na 3000 Din. — Sejmiščne pristojbine ostanejo na dohodkih proračuna mestne občine, pobirajo pa Jih mestna podjetja. — Penzijski fond za onemogle delavce prevzamejo mestna podjetja. \ izdatkih mestnega proračuna je predvidena postavka »Prispevek k penzij-skemu fondu«, in sicer v isti višini kakor sejmisena pristojbina, toda ta prispevek »e ne izplača M P. ampak se prevede med dohodke mestnega proračuna kot sejmiščna pristoibina.
Uvoznina sprejeta
Tudi predložena revidirana uvoznina se je »prejela z razliko, da se pražena ir. mleta kava ter otroške igračke prevedejo v tarifno postavko 7.
Ob pol 24. je mestni predsednik dr, U P°1 d zaključil proračunsko sejo.
Tako naš naročnik. Mi naj ob tej priliki le še na kratko zabeležimo včerajšnji »Slovenčev« članek, ki je seveda zopet poln zavijanja in očitkov denunciantstva, a se enako kakor vsi prejšnji skrbno iz-ogiblje bistva problema. Dočim pa je v prvih člankih še napadal gg. profesorje, da so kršili uradno tajnost, ker smo pri »Jutru« lahko izvedeli za potek volitev, včeraj sam priznava, da so tudi pri »Slovencu« »o stvari zelo dobro informirani«. Ker ne dvomimo, da je tako, bo pač sam lahko povedal ono, o čemer meni, da je »Jutro« premalo jasno govorilo. In s tem dovolj!
Nesreča nemškega letala v Beogradu
Beograd, 30. januarja, p. V Beogradu se je danes pripetila letalska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človečkih žrtev. Veliko potniško letalo nemške Lufthansc je prispelo danes iz Aten, kjer je prevzelo od letal prometne družbe Imperial Airwail mnogo pošte in drugega blaga iz indije, Avstralije in Južne Afrike. Po kratkem pristanku je odletelo dalje. Takoj po startu l%a je nastal v motorju defekt in je letalo p*dlo na letališče. 2e med potjo do Beograda se je borilo z velikimi vremenskimi neprilikami.
Letalo se ]e hudo poškodovalo. Pilotu Baverju. radiotelegrafistu Kablu in uradniku nemškega letaiskega podjetja NVinterju se ni nič zgodilo.
Smrt osiješkega župan«.
Osijek, 30. januarja n. Davi je nenadoma umrl predsednik mestne občine Vladimir Malin, še včeraj je predsedoval seji občinskega sveta, kl je razpravljal o občinskem proračunu tn ga sprejel. Predsednik se je pripravljal, da odpotuje te dni na Jadran. Snoči mu Je nenadoma oslabelo srce. Davi ob 7 je padel v nezavest in v nekaj minutah izdihniL
Volitve delavskih zaupnikov v Litiji
Litija, 30. januarja V četrtek si bodo naši predilničarji izvolili nove zaupnike. Volilcev je 530, zaupnikov pa bo treba izvoliti 8. Vložene so tri liste. Na beli listi Jugoslovenske strokovne zveze je nosilec Berčon Franc. Marksistična rdeča lista Strokovne komisije na prvih dveh mestih Podlipnika ln Vuka. Narodna strokovna zveza ima plavo listo in ima na prvem mestu voditelja našega delavstva Načeta Nadižarja. Na listi Narodne strokovne zveze kandidirajo predilničarji in predilničarke iz vseh kategorij in obratov. Na plavi listi so še naslednji možje, dekleta in žene: Češek Franc. Bučar Jakob, Juvan Pepca, Skrbina Anica, Mandelj Pepca, Tišler Franc in Cešek Fani.
Volitve bodo v dvorani na Stavbah, predsedoval pa jim bo predsednik volilnega odbora g. Podlipnik. Navzoč pa bo v svrho kontrole tudi delegat ljubljanske Delavske zbornice.
Pri lanskih volitvah so se klerikalci in socialisti zedinili na skupno listo, zato so dobili z velikim terorjem večino. Kljub temu, da so imeli 6 svojih zaupnikov, niso zmogli priboriti za naše delavstvo nikakih koristi. Odprto je Še mnogo važnih vprašanj, med drugim tudi vprašanje kolektivne pogodbe, ki jo bo treba nujno skleniti. Vsakdo, kdor pozna naše predil-niške razmere in kandidate na vseh treh letošnjih listah, bo uvidel, da gre zaupati današnji glas le zastopnikom na »plavi« listi. Nosilec liste Narodno strokovne zveze je med najbolj agilnimi delavskimi zastopniki. Kdor od naših predilničarjev hoče. dr. bomo varovali svoje interese, da bodo naši zastopniki olajšali težavno stanje našega ddavstva in da bomo prišli do prepotrebne kolektivne pogodbe, ta bo oddal svoj glas za »ta plavo«!
Snežni meteži v Črni gori
Podgorica, 30. januarja.
Preko Skadarskega jezera in Plavnice je v ponedeljek prispela v Podgorico pošta od zadnjih 10 dni. Ze tretji dan v Podgorici močno dežuje, v severnih krajih Črne gore pa ponekod še divjajo snežni meteži in sploh ni mogoče opaziti posledic vremenske izpremembe. Cesta od Podgorice do Kolašiua je Še visoko zamedena s snegom.
V	ožji okolici Podgorice se sneg naglo topi in so prebivalci v strahu pred poplavami.
V	podgoriškem srezu je sneg porušil nad G0 stanovanjskih hiš in okrog 140 gospodarskih zgradb. Mnogo družin je zaradi tega ostalo brez strehe.
Kolašin je bil 15 dni popolnoma odrezan od sveta. V najbližji okolici je sneg še vedno poldrugi meter visok in vodijo iz mesta v okoliške vasi samo ozke gazi. Cesto, ki vodi v Mateševo, od tam pa proti Andrije-vici in Podgorici, so skušali ie mnogokrat očistiti, a so bili vsi napori zaman ?aradi snežnih plazov, ki se spuščajo na cesto s pobočij hribov.
^ Milijonska vojska v fašistični predvojaški službi
Rim, 30. januarja, k. S 1. februarjem bo do reorganizirali fašistično mladinsko organizacijo v smislu sporazuma med vodstvom stranke in poveljstvom milice ter v skladu s poslednjimi zakoni o vojaški vzgoji naroda. V reorganiziranih edinicah <•* bodo člani organizacije neposredno pripravljali na vojaško službo, v kateri bodo zavzemali mesta nižjih in višjih šarž ter se specializirali v posameznih vojaških panogah.
Organizacija bo na ta način prešla neposredno v delokrog inšpektorata za vojaško vzgojo naroda. Sedaj šteje okrog 800.000 članov, v kratkem pa se bo pomnožila na milijon ljudi. Za specializacijo njenih Članov bodo ustanovili več sto tečajev, in sicer 110 za radiotelegrafijo, 97 za goniometri-jo, 52 za konjenike, 100 za strojničarje, 300 za motocikliste in 30 tečajev za vojaške šoferje. Poleg teh se bodo nadaljevali tudi še dosedanji tečaji za smučanje, protiletalsko topništvo itd.
Obenem bodo fašistični mladinski borbeni organizaciji pridelili lO.OCO novih častnikov iz vrst fašistične milice.. Najkasneje v letu dni se bo število častnikov povečalo na 17.000. Častnike bodo zaprisegli 1. februarja ob obletnici ustanovitve fašistične milice.
Protiitaliianske demonstracije v Grčiji
Atene, 9<\ januarja. AA. V zvezi z dotrod-ki na Dodekanezu je prišlo v Patrasu do velikih protiitalijanskih manifestacij. Mani-festanti so šli pred italijansko šolo in pred italijanski konzulat in viharno demonstrirali. Na fašističnem domu so s kamenjem razbili okna. Več oseb je ranjenih
V Solunu je prosil italijanski konznl tamkajšnjega guvernerja, naj zaščiti Italijan* pred demonstrantu Kakor trdijo, onemogočajo Italijani sleherni promet z Dodekane-zom-
Vremenska napoved
Vremensko stan le 30. t m.: Visok pritisk nad zapadno tn srednjo, ciklon drugod v Evropi. Vedro v srednji Evropi. me*U>-ma sneg drugod. — V Jugoslaviji oblačno s snegom razen na skrajnem severozapa-du. Temperatura je povsod padla. Minimum Kalinovik —S. maksimum Ercesnovi 4-li
Zagrebška vremenska napoved ia danes:
Pretežno oblačno, le ponekod začasno vedro, v ostalem vetrovno in hladuo vreme.
Novosadska vremenska napoved za četr-tek: Jasno na Frlm^jri in severozaoadu d rušo d sneg. Por«*t mraza.
Dunajska vremenska napoved sa Četrtek; Na jugu precej neizpremenjsno vreme, na severu bolj oblačno in morda tudi sneg. V dolinah ob Dunavu ponekod zapadni ve-trovL
> JUTRO« 5t'. 26
Celrlef, 31. L 1035
Naši kraji in ljudje
Dr. Josip Rakež - 701etnik
Jubilant se je rodil 31- januarja L 1865. v Železni kapli na Koroškem kot sira krz-narja -Gimnazijo je dovršil v Celovcu, univerzo pa v Gradcu, kjer je bil leta 1892. promoviran za doktorja vsega zdravilstva- V oni dobi je vladala mod slovenskimi viso-košolci v Gradcu še sloga. Slovenska in slovanska narodna zavest s-ta bili visoko razviti in mladi nosilci teh idei so 6« zbirali
v akademskem društvu »Triglav«, ki je Slovencem dal mnogo voditeljev in značajev. »Triglavu« je bil naš jubilant z dušo ij3 telesom ves čas svojih študij član, odbor nik in predsednik in je še danes agilen starešina. Še zdaj stopa s preizkušenim peresom na mejdan za nekdanje ideale, poudarjajoč tradicije in načela »Triglava^: Biti slovanske krvi bodi Slovencu v ponos!
Za akademsko mladino je napisal in uredil pod psevdonimom J- R- Mukolovecki zna-ie in priljubljene »Križevačke štatutec, ki so izšli že v večkratnem ponatisku in so mu ob 401etnem jubileju te knjižice prinesli častni naslov > K rok ar silni«.
Po dovršenih medicinskih študijah je prakticiral v Ljubljani in na Studencu, služboval eno leto v Ljutomeru, od L 1893. naprej pa kot okrožni zdravnik Ln sanitetni referent v Šmarju pri Jelšah.
Nad 40 let torej že živi v idiličnem trgu Šmarju pri Jelšah, kjer ga 1 sliko dnevno vidiš krepkega in visoko vzravnan ega sprehajati se po lastnem vzorno urejenem vrtu, ali pa po okolici, vedno vedrega obraza-Poln je šal j iv.ih domislekov in ima neverjeten skomin na vse malenkosti iz dijaških in poznejših let. Odlikujejo ga "loboko znanje slovenske, slovanske in druge literature, znanje jezikov in izreden dar govora, še danes aktivno izvršuje svoj poklic, ki se mu posveča z vso vnemo, ter poleg ter'a še vod e krepko roko kot načelnik najstarejši denarni zavod v srezu, šmarsko Hranilnico in jx>sojilnico.
Vse. kaT se je v zadnjih 40 letih zgodilo koristnega v šmarakem okraju, je bilo storjeno z njegovim sodelovanjem in s pomočjo njegovih, žal, že davno umrlih sodelavcev dr- Jnriele, dr Hugona Kartina, dr. Oeorga. notaria Krajnca, Ferlinca. Tanči-rp. :Ti drugih-
Z.i svoje zasluge je bil izvoljen za Častnega rlana mnogih domačih društev in bil tudi od kralja odlikovan. Kot koroški rojak je bil vso svoje življenje trden nacionalist in pristaš napredne stranke. Sodeloval je pri vseh društvih, posebno pri srcu sta mu bil' podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda in Čitalnica. Delna leta je bil tudi občinski odbornik, član okrajnega zastopa in tudi župan smarski.
Odličnemu in priljubljenemu možu in večno mlademu Triglavanu čestitamo ob njegovi 701ehn.;ei in mu kličemo: >Še na mnoga leta. slavna štora hiša!«
Smrt dveh otrok zaradi opeklin od kropa
Murska Sobota, 30. januarja Pri posestniku Kerčmarju v Hodošu so klali. Dela jc bilo mnogo pri hiši. Med tem ko so moški rezali meso, so ženske pripravljale klobase. Gospodinja ie baš skuhala klobase in odnesla mastno vodo v shrambo, da posname maščobo, ko se bi voda ohladila. Domača otroka, Margita in dve leti stari Oskar, sta se brezskrbno podila po hiši. Nenadno pa se je sinček Oskar po neprevidnosti zaletel v posodo, v kateri je bila vrela voda. V naslednjem trenutku je že silno zakričal in se brezupno otepal, da bi se izkobacal iz posode. Vsi prestrašeni so domači takoj priskočili k dečku in ga dvignili iz vrele vode z groznimi opeklinami po vsem telesu. Takoj so poklicali zdravnika, a je bil ves trud zaman. V velikih mukah je nesrečni deček kmalu za tem umrl.
Skoro stičen primer sc je zgodil nekaj dni prej v šalovcih. Posestnika Sukiča Jurija in r.jegovo ženo je zaprosil sosed, da bi mu prišli pomagat pri kolinah. Ustregla sta prošnji in šla s svojim 2 leti starim
vnuSkom Franckom k sosedu. Medtem ko je mož pomagal pri klanju svinje, je žena pomagala gospodinji v kuhinji, kjer se je Franček igral z domačimi otroki. Pri tem pa je padel v lonec z vrelo vodo, postav-
ljen poleg ognjišča, tako da je sedel ▼ kropu. Hitro so ga navzočni potegnili i* vode in mu skušali na vse načine olajšati bolečine, a vse zaman. Tudi poklicani zdravnik ni mogel rešiti ubožčku življenja.
Lepote bohinjske zime
Bohinj, 30. januarja
Nestrpno je Bohinj pričakoval snega, ne toliko zaradi zimskega športa, kakor zaradi krajevnih razmer, ker se kmet in delavec preživljata v zimi v glavnem s prevozom lesa in drv iz višje ležečih gozdov, do koder ni cest, obstojajo pa zimska izvozna pota Ze sv. Neža je namigavala na sneg, kar se je proti koncu tedna tudi uresničilo. Za to zimo smo ga dobili čisto dovolj, saj ga je v dolini nad 60 cm. Poleg tega pa imamo krasno solnčno vreme, brez mraza, kakor nalašč za zimski šport. Le čez noč zleze toplomer za nekaj stopinj pod ničlo. Smučarji bodo še vedno lahko prišli na svoj račun, saj je smuka prav ugodna. Ob Bohinjskem jezeru, kjer so v bližini izvrstni smuški tereni, se dobi prehrana in zakurjene sobe po jako nizki ceni v hotelih Sv. Janez, pri Sv. Duhu in pri Zlatorogu, kakor tudi v gostilnah nedaleč od jezera. V kočah na Voghi in na Planini na Kraju, so še prenočišča na razpolago. Pri Sv. Janezu se bo vršil smučarski tečaj od 1. februarja dalje pod vodstvom smučarskega učitelja SPD.
Letos ostane Bohinj najbrže brez tekem. Za tekm-e večjega obsega bo v bodoče bolje preskrbljeno. Skakalnico se namerava podaljšati, tako da ne bo dosti zaostajala za ono v Planici. Od zadnje olimpijade je bilo zgrajenih že več manjših vil, ki bodo služile ob takih prilikah za prenočevanje udeležencem. Pred to zimo pa je bila dograjena štirinadstropna vila ge. Marice Je-rajeve, sedanje upraviteljice hotela Sv. Janez, na malem hribčku za hotelom Sv. Janeza. S to impozantno stavbo, zidano v gorskem slogu, ter notranje najmoderneje urejeno, je Bohinj precej pridobil. Vila js obdana s smrekovim gozdom in ima lep razgled na jezero in na Triglav, kakor tudi na ostale vrhove bohinjskih gora Taka
podjetnost zasluži pač vse priznanje. Bohinj se od leta do leta bolj in bolj pripravlja za zimo, za lepi beli spori.
:•••< J ...,. ■ A T
Za mater in hčer — smrtno kazen
Odločna zahteva državnega tožilca v zagrebškem procesu — Sodba bo razglašena v ponedeljek
Zagreb, 30. januarja
Drugi dan razprave proti Ani in Adcli Trulovi se ni razlikoval od prvega. Dvorana je ostala nabito polna, obtoženki pa sta še vedno dajali kratke, nejasne odgovore. Pri drugem zaslišanju je Adela Trulova sploh molčala. Predsednik ji je dejal:
—	Ali ste prej tudi vedno molčali in samo gledali? Ali ste molčali tudi v šoli in v službi?
Obtoženka tudi na to ni odgovorila, predsednik pa se je obrnil k njeni materi.
—	Ali ste rekli zvečer pred dogodkom svoji hčeri, da boste sina ubili?
—	Ne spominjam se, da bi bila rekla.
—	Vaša hči je izpovedala, da ste prišli k njej v kuhinjo ter ji rekli: Sedaj je gotovo!
—	Tega se ne spominjam.
—	Vaša hči je priznala, da je bila v sobi, ko ste prišli tja, da ubijete sina, in ne v kuhinji, kakor vi trdite.
—	Od strahu ni sploh ničesar vedela, kakor od strahu tudi jaz nisem vedela, kaj delam.
—	Ali vas ni bilo strah ubiti sina? Ali niste mislili tedaj na Boga in na ljudi?
—	Ona se ga ni niti dotaknila, je naglo odgovorila Ana Trulova. Slavno sodišče, delajte kakor veste, samo hčerko mi rešite, ker ona ni kriva. Rešite jo, ker prevzamem vse nase!
—	Vidimo, da branite hčer, vedeti pa moramo, kaj je resnica, je starko zavrnil predsednik.
Vsa dvorana je t največjo pozornostjo poslušala pričevanje Izidorja Trula, brata umorjenega. Ko je stopil Izidor pred sod-
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju scitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
razbremenjujejo. Po govora Adeftnega zagovornika je predsednik razglasil, da je razprava končana in da bo sodba objavljena v ponedeljek popoldne.
Po 10 letih iščejo žrtev roparskega napada
Brežice, 30. januarja Pred dobrimi desetimi leti je bila v okolici Krškega in Brežic na delu večja družba tolovajev, ki sta jo vodila brata Ivan in Lojze Galič ter Mihael Ajster iz Dolenje Ribnice pri Krškem. Možje so z vojaškimi karabinkami oboroženi ustavljali l>udi na cestah in prirejali roparske napade po okoliških vaseh. Voditelji družbe so bili pozneje aretirani in so dobili odmerjeno kazen. L. 1934. so razbojniki iz te družbe na cesti med Dolenjo Ribnico in Samoborom napadli in izropali tudi nekega čevljarja, ki je z blagom hitel na sejem v Samobor. Odnesli so mu precejšnjo množico novih čevljev ter srebrno žepno uro z zlato verižico, vredno 900 Din. Ura je bila znam-
Ljnbavni
Ko slišiš, da prihaja mati tedaj Itašljaj! Zato boš dobil dinar.
Mali Janezek:
Ne morem, sem pravica r pojedel
IZDELEK »UNION«, ZAGREB
ke International-NVatsch. Orožniska postaja v Brežicah išče zdaj tega čevljarja, ki je neznanca imena in neznanega bivališča, da se mu izroči, kar je tedaj še ostalo od plena.
nike, sta mati in sestra uprli vanj prestrašene poglede. Na predsednikovo opombo, da se po zakonu lahko odreče pričevanju, je Izidor odločno odvrnil:
—	Hočem pričati zavoljo pravice!
In potem je pripovedoval o žalostnem življenju svojega brata Viljema. Navedel je, kako sta mati in sestra naj navalili že tedaj, ko je bilo treba poravnati stroške za razdelitev očetove zapuščine. Mati in sestra sta zahtevali, naj plača Viljem vseh 5000 Din. Viljem pa je plačal samo polovico. Ze tedaj se je začel v hiši pekel. Seveda je bil Viljem mnogokrat srdit, a mati in sestra sta ga neprestano izzivali. Ko je izgubil zaslužek, mu doma ni bilo več mogoče živeti in nekajkrat je tožil bratu, da ga hočeta mati in sestra zastrupiti. Ob zaključku svojega pričevanja je Izidor še enkrat naglasi!, da je vse povedal samo zavoljo pravice. Ko je bilo zaslišanje končano, se je predsednik obrnil k Ani Trulovi z besedami: No, ali ste slišali, kako je pripovedoval vaš sin, da ste dajali pokojniku zdrobljeno steklo v jed?
—	Nešto sam čula, ali niš razumela, je odgovorila obtoženka.
Za Izidorom Trulom je prišla na vrsto neka soseda Trulovih, ki je navedla, da ji je stara Trulova nekoč pripovedovala o hudem prepiru s sinom ter pristavila: Joj, joj! Tisoč dinarjev bi dala, če bi ga kdo ubil. O Viljemu je soseda pripovedovala, da je bil trezen in zelo varčen.
Državni tožilec je v svojem govoru poudarjal, da je popolnoma jasna psihologija strašnega zločina. Mati in hči sta živeli v veliki, skoraj neupravičeni ljubezni, a tudi v brezmejnem sovraštvu do sina in brata. Vezi med materjo in hčerjo so bile tako tesne, da si ni mogoče misliti, da bi ena storila nekaj brez druge. Kar se je zgodilo, to sta hoteli obe, najpopolnejšo vzajemnost matere in hčere pri mislih in dejanjih pa razlaga tudi neomejena pohlepnost obeh obtoženk. Za obe je zahteval smrtno kazen ter pristavil, da nima izraza, s katerim bi lahko dovolj označil strahoto njunega zločina. Če rečemo, da je zločin zverinski, je to premalo, ker tudi zveri kaj takega ne delajo.
Branitelja sta govorila o histeriji obeh obtoženk, branitelj Adele pa se je skliceval tudi na priznanja njene matere, ki hčer
Poneverba v radeski papirnici
Aretacija nameščenca, ki je s sleparskimi manipulacijami poneveril nad 16.000 Din in neosnovano ovadil svojo tovarišico zaradi vohunstva
za sebe. Na ta način je na lil tovornih listih poneveril 16.474 Din. M. I. je svoječasno opravljal službo železniškega prometnega uradnika, pa mu je ta posel šel še posebno dobro izpod rok.
Prevaro je prvi opazrt knjigovodja gospod Lottsipeich, ki je zadevo prijavil oblastvom in 60 naši orožniki moža aretirali in ga izročili tukajšnjemu sodišču.
Značilno je, da je M. L pretekli mesec neosnovano ovadil svojo tovarišico, da vrši vohunstvo v prid neki tuji državi. Ova-denka je bila načelnica našega Sokola. Seveda je morala imenovana v zapor in izgubila je tudi službo.
Hudomušnost usode pa je hotela, d® je bil ovaduh in poneverjalec M. I. aretiran in oddan v zapore prav na isti dan, ko so prišli sodni spisi iz Beograda, da se proti sokolski načelnici ustavi vsako sodno postopanje, ker je sum vohunstva popolnoma neutemeljen. S tem je dobila načelnica popolno zadoščenje, saj je bila le žrtev ostudnega denunciantstva. Pričakujemo, da io bo Piatnikova tvornica sprejela spet nazaj v službo.
Radeče, 30. januarja
V našem idiličnem mestu so vladale zadnji čas med nekaterimi domačini neznosne razmere. Marsikdo se je zaradi tega izogibal javnih lokalov, zlasti pa gostilniških pogovorov, ker se je bal, da ne bi imel neprijetnosti na sodišču bodisi kot obtoženec ali pa kot priča. Naše sresko sodišče je obravnavalo v poslednjem časa več takšnih tožb.
Kakor bomba pa je padla med domačine senzacija, da je nameščenec M. I. v Piatnikovi papirnici v Radečah poneveril v času od 24. oktobra lani do 25. t m. večjo vsoto. M. I. je bil v papirnici zaposlen kot skladiščnik in je imel opravka z dovajanjem in izvažanjem raznega blaga. Poverjena mu je bila naloga, da je sprejemal od železniške uprave na Zidanem mostu tovorne liste in avize za blago, poslano iz tujine. Možak pa je na avizah kratkomalo pripisoval večje zneske, kakor jih je beležila uprava železnice, ter je s tem vršil prevaro na škodo papirnice. Železniški upravi je seveda izplačeval vsote, ki jih je nazna-čevala sama, viške pripisa pa je pridrževal
Iz Čakovca je sla krast na litijski sejem
Ljubljana, 30. januarja »Jutro« je poročalo, kako se je 10. decembra pojavila na sejmu v Litiji izredno premetena žeparica, ki je izvršila več tatvin ter je bila naposled zasačena. Bila je to 511etna čevljarjeva žena Zofka Haj-dinjakova iz Pribislavcev pri Cakovcu. Obtožnica ji je naprtila 11 žepnih in drugih tatvin za 1442 Din; nabrala je celo zalogo sejmskih stvari in jih celo odposlala po železnici.	• i <
Zofka, suhljata in majhna ženska, je stala danes pred malim kazenskim senatom V svojem narečju je zatrjevala: »Prosim lepo! Nišam ja nič vukrala. Mlada nišam krala, a stara se nišam navučila.c Pripovedovala je dosti smešno zgodbo, kako je doma zbolela na hudi ušesni bolezni. Namerila se je v Zagreb, a na Zidanem mostu ji je neki gospod nasvetoval zdravnika v Ljubljani. »Zakaj ste pa prišli v Litijo?« jo je prekinil predsednik. »Lepo ih prosim. Nišam znala, kaj je Litija. Mislila sam, da je Ljubljana.« Nu, ker Je bil ravno sejem, se ji je tako zmešalo, da je pozabila na hude bolečine v »vuhu« in je
začela nakupovati razno blago, in pri »nakupovanju« je bržčas imela pomočnico. Skratka, zaradi petih tatvin je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora, v ostalem pa oproščena. Sodbo je vdano sprejela, češ: »Kaj merem zato. Bum morala potrpeti, kriva pak nesam.«
Cela domačija žrtev ognja
Konjice, 30. januarja
Pretekli petek popoldne je nastal ogenj v stanovanjski hiši posestnika Gošnika Josipa na Prevratu pri Konjicah. V trenutku so zajeli ognjeni jeziki tudi poleg stoječe veliko gospodarsko poslopje in še eno zgradbo. Zaradi močnega vetra je bilo gašenje otežkočeno. Le z največjim naporom so rešili živino iz hlevov in najnujnejše pohištvo in obleko. Zgorela rta tudi dva prašiča.
Domači gasilci ao delati t ▼so požrtvovalnostjo in jim gre hvala, da so reSiii r neposredni bližini stoječa sosedna poslopja, ki so vsa s slamo krita. Skoda je velika in bo za ponovno pozidanje potrebnih gotovo 100.000 Din, medtem ko znaša zavarovalnina komaj četrtino te vsote. Požar je nastal, ker so se vnele saje.
Negujte svoje zobe
S PASTO, KI JE NA VTSKTJ NAJPOPOLNEJŠIH SREDSTEV ZA NEGO ZOB IN UST, Z »RIVIERO« ZOBNO PASTO. ZAHTEVAJTE JO IZRECNO.
5=a
KULTURNI PREGLED
Mariborsko kultnrno pismo
i-
V petek zvečer je predaval v mariborski Ljudski univerzi univerzitetni profesor dr. France Veber iz Ljubljane ter nadaljeval svoja izvajanja o kritiki materializma. V znanstveno pregr.antnih izdajanjih Je razčlenjeval in navajal dokaze, ki pobijajo tri poganjke materializma - bitnostni, vrednostni Ln socialni materializem. Predavatelj je izhajal iz osnovnih elementov tako zvane povnanjene in ponotranjene pozornosti. Povnanjena pozornost je v razvojnem pogledu osnovne važni os ti in se nanaša na zunanji fizični svet, ponotranje-ra pozornost pa se tiče notranjega duševnega dogajanja. Brez povnanjene pozornosti bi ne mogli spoznavati vnanje fizikalne bitnosti. brez ponotranjene pozornosti pa ne notranje duševne bitnosti. V tej konkluziji pa je bitnostni materializem v svojem osnovnem nauku spodbit. Prav tako pa je omajan v svojih temeljih vrednostni materializem, ki uči, da je fizikalni telesni svet nad vse vreden, ostalo pa nič, z umskim dognanjem, da je vrednost zunanjega fizikalnega sveta dana šele po vegetativnem (rastlinskem) življenju.
vrednost rastlinskega sveta šele po ani-maličnem (živalskem življenju), vrednost živalskega življenja pa se meri in tehta lahko šele po pojavu človeka ki je po svojem bistvu pravi mikrokozmos, združujoč v sebi prvine vnanje telesnosti in notranje duševne akcije. Socialni materializem pa je v bistvu prenos vrednostnega in bitnost-nega materializma na družabno področje. Spodbitje temeljev prvega ln drugega prinaša s seboj iluzornost naukov socialnega materializma, ki predstavlja gospodarske dobrine in tehnični napredek preko vseh ostalih vrednot.
Odlični znanstvenik filozof je bil za svoja bistroumna izvajanja deležen toplega aplavza.
IL
V nedeljo zvečer je bil v veliki union-ski dvorani spominski koncert v počastitev 700-letnice smrti velikega prosvetitelja tn učenika sv. Save. Organizatorji tega koncerta so umeli uvrstiti v spored pestro galerijo skladb in izvajajočih oseb ter zborov. Iz vseh izvajanih skladb je vel dih neke prisrčne toplote, kl je vzpostavil med izvajaj očimi ter poelušajočami Intenziven
kontakt. Najprej je bil na sporedu solistični nastop našega opernega bariton ista Frana Neraliča. Njegov obsežni in prožni bariton je prijetno zvenel ob Mokranjčevi skladbi »Tri junaka« in Gotovčevi »Naišo Erbez«. Na klavirju ga je spremljal prof. Vasilij Mirk. Skoro četrt ure je trajalo izvajanje znamenitega »Elegijskega tria« od S. Rahmaninova v D mollu. pri tem je naš slaviti Brandlov trio ponovno pokazal ves čar svoje tehnične rutine, sigurnosti ter posebne odlike, ki daje vsem trem članicam tega tria možnost, izvabljati posameznim inštrumentom redko dojete finese. F. Brandlova je dovršena umetnica na gosli, V. Gara mojstrska čelistka, M. Rusy temperamentna klaviristka. V tem »Elegij-skem triu« izzveneva čarobna melodičnost v svojevrstne akorde, dasi so sicer v drugih skladbah tega genialnega ruskega skladatelja zaznatni običajno nacionalno folklorni vplivi. Brandlov trio je vnesel v spored neko toploto. Komorni moški zbor, ki se je nedavno osnoval, pa je pri-nesel v koncertni spored neko svečano prazničnost. V svoji sredini ima preizkušene soliste in pevske umetnike, ki bodo pod vodstvom prof. V. Mirka deležni izvrstnega dopolnilnega šolanja. Zbor je Izbrušen v tehniki, sočen v dinamiki, v podajanju ulit in kompakten, v uporabi glasovnega materiala izenačen. Glasovi so se v teh pretežno mehkih spevih (Llsinski, »Oče
naš«, Sonc, »Zvonček«, Mokranjac, >Mir-jana«, ako izvzamemo nekatera mesta v Mirkovi »Katrici« in Ravnikov! »Kam si šla, mladost ti moja«), prelivali v elementarno zborovsko aktivnost. Prvi tenor sta pela 21vko in Cestnik, drugi tenor Ostro-uška in Sever, prvi bas Neralič in Faga-neli, drugi bas Sila, Trstenjak in Fran AvsenaK matični dirigentov namestnik, žal ni mogel sodelovati naš popularni gledališki tenor Belizar Sancin, ki Je bil zaradi uprizoritve »Carjeviča« zadržan. Matični mešani zbor pa Je prednašal že od žalnega počastitvenega koncerta sem znani učinkoviti skladbi, in sicer Grečaninov »Oče naš« in Mirkovo »Domovini«. Podajanje ie bilo na nekaterih mestih čistejše in zlitejše, solistični altovski recitativ L Vedralove v »OčenaSu« polnozvočen. V prof. M. Kozini Ima zbor dobrega učitelja in vzgojitelja k napredku ln vse lepšim uspehom. Koncert se je zaključil s himno sv. Savi v priredbi prof. Kozine. Himno so navzočni ljubitelji lepe glasbe, ki so dvorano dodobra napolnili, poslušali stoie. —c.
Javna produkcija državnega konservatorija
Dne 28. t m. ob 18. se. je vrSila v dvorani Filharmonične družbe L letošnja javna produkcija gojencev državnega konservato-rija ljubljanskega in je bila posvečena spo-
minu sv. Save. V tem znamenju je bil sestavljen tudi spored, ki je obsegal le skladbe slovanskih skladateljev. Program je bil kolikor moči pestro izbran ter je med drugimi tudi nekaj pri nas še neizvajanih skladb, tako tri pesmi iz cikla sedmih kraških samospevov naše edine komponistinje Brede Ščekove, »Vizijo« za violino in klavir mladega Uroša Prevoška, ki je tu doživela svoj krst in nekaj ruskih skladb. Na sporedu so bili poleg obeh navedenih zastopani Se skladatelji Napravnik, Glazunov, Skrjabin (z dvema skladbama) Ljadov, Pro-kofjev (s štirimi klavirskimi komadi) in Dvoršk. Izvajane so bile kompozicije za violino, klavir, rog, tercet dveh violin in viole, in petje. Poleg tega pa se dve točki deklamacije. Nastopili so gojenci Ivan 2iž-mond, Josip Brdnik, Darja Dernovšek, Va-lens Vodušek, Uroš Prevoršek, Vida Rudolf, Roza Lubec, Albert Dermelj, Janja Baukart in Jože Gale, poslednja dva kot deklamatorja iz dramske šole prof. šesta. Zastopani so bili violinski razredi profesorjev Ivančiča in Slajša, klavirski prof. J. Ravnika, pevski ge. V. Wistinghausnove, komorni prof. Šlajsa in rogovi prof. Morav-ca. Pri klavirju so odgovarjajoče točke spremljali gojenci Gustav Miiller, Olga Šporn, Marta Osterc in Pia Menardi.
Vse točke so bile temeljito pripravljeno in primerno izbrane za različne stopnje iz-vežbanosti nastopajočih gojencev. V kompozicijskem oziru je naravno zbudila največ zanimanja »Vizija« Uroša Prevor-
JLTKJ FREMIEBA
PODMORSKI PEKEL
To Je pravo filmsko čudo. Posnetki pod morsko gladino prvikrat t filmu.
Scene, kakršne še niste videli.
reL 21-24	ELITNI KINO MATICA	Tet ti-«4
Rezervirajte vstopnice v predprodaji.	Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 url.
Domače vesti
čitatelji »Slovenca" vendar niso bedaki!
Župan z dežele nam pite;
Iz Maribora mi je nekdo — kuo, ne vem — poslal nedeljsko števnKo »Slovenca«. Rdeče je bilo začrtano, kar piše list o volitvah v senat Očividno je bila torej številka namenjena meni kot volllcu pri senatnih volitvah. Iz radovednosti sem tisti članek turi) prebral. Poln je laži In huj-skarlj, kakor smo jih od klerikalcev že navajeni. Zato jim tudi noben župan nase del ne bo. Debela je prav posebno ona, da Je žebotova lista »nevtralna« in torej ne> kako nad strankami. Temu se morajo šo krave smejati.
Nekaj drugega pa je, kar sem hotel povedati. Za malo se zdi meni in ee mora »deti tudi vsem bralcem »Slovenca« trditev, da je »letos prvič omogočeno stopiti na plan v politično bojno areno vsem ti-•tim, ki se z dosedanjo politiko JNS niso mogli strinjati«. Prej — tako trdi »Slovenec« — je JNS s pomočjo državnega aparata onemogočila vsak javen nastop svojih nasprotnikov. Ta je pa res predebela! Kaj pa pri občinskih volitvah I. 1933? Kaj takrat klerikalci niso nastopili? Kje pa je potem 2-bot dobil podpise za svojo kandidatno listo?
Čudim 6e »Slovencu«, da si upa s takimi debelimi lažmi pitati svoje bralce. Kaj jih Ima res za neumne backe, ki morajo vse verjeti, kar jim natvezl? Jaz pa jih nimam ra bedake In zato mislim, da je tako pisanje grda žalitev. Kako dolgo bodo to še prebavljali In trpeli?
• Iz banovinske službe. Za banovin-
skega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri JelJat. je imenovan Viljem Steiner; premeščen /e banovinski arhivski uradnik Ivan Kiso-vec od banovinskega zdravilišča na Golniku k banski upravi v Ljubljani; Izpreme njen je odlok, e katerim je bil tehnik -Ivan Janšek premeščen od banske uprave k sreskemu cestnemu odboru v Prevalje v toliko, da se imenovani premešča k sre« kemu cestnemu odboru v Kamnik; razve ljavljen je odlok, s katerim je bil banovinski tehnični pristav pri banski upravi Ljubljani Inž. Hugo Fink premočen sreskemu cestnemu odboru v Krško.
Danes je v ZVOČNEM KINU IDEAL
DAN SMEHA
Feliks Bressart, R. A. Roberta in Adela Sandrock v filmu
Nežni sorodniki
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer
♦	Jubilej zaslužnega pedagoga. V Novem Sadu je praznoval te dni čil iu zdrav svojo SO letnico zaslužni prosvetni delavec Ste-ran Milovanov, ki je polnih 42 let deloval na novosa^c'-' gimnaziji kot profesor In ravnatelj. Upokojen je bil leta 1922. Slav-Ijenec ?e že dolga desetletja vneto udej-btvuje pri Matici Srbski in se je tudi njeD odbor pridružil mnogoštevilnim depntaei-Jam. ki so starčka obiskale ob njegovem življenjskem jubileju.
♦	Odlikovanje treh delavcev RK. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je odlikoval tri člane občinskega odbora Rdečega križa v Guštanju s srebrnimi kolajnami, In sicer Kotnikovo Emo, učiteljico v Guštanju, Simona Rudolfa, šolskega upravitelja na Tolstem vrhu pri Guštanju, in VolarSka Karla, privatnega uradnika v Gnštanju. čestitamo!
♦	Iz sodnoplsarniške službe. Abs. phll Vladimir Frankovič je imenovan za uradniškega pripravnika pri apelacijskem sodišča v Ljubljani. Zvaničnik Maks Jalovec je od sreskesa sodišča v LJubljani premeščen kot sodni kanclist k srbskemu sodi-Sču v Sevnici. Na njegovo mesto pride oi državnega tožilstva v Ljubljani dnevničar ■cvaničnik Miroslav Rihter. Uradniška pri-!>ravn:e?. v Ptuju Iva Zeleznik-Debeljakova V> premeščena kot sodna kanclistinja v Kranjsko goro. Pisarniška uradnica 9. skupine Angela Obranova pa je premeščena 'z Kranjske gore v Ptuj.
hripavost
ublažijo
Mr, Bahovčevi „Smreha"-
bonboni (Finomentol)
sestavljeni iz smrekovega ekstrakta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo ?zločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo.
rpSmrefea**- bonboni
zavitek Din S.— in 5.— Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA
Kongresni trg štev. 12
♦	Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 9 z dne 29. t. m. objavlja kraljev ukaz o ukinitvi kraljevskega konzulata v Varni, pravilnik o oddajanju banovlnskih žreb cev v zasebno oskrbo, uvrstitev občinske ceste I. reda skozi Slamno vas med banovinske ceste II. reda, objavo volilnega odbora za volitev senatorjev v dravski banovini, objavo Izprememb volilnega odbo ra za volitev senatorjev v dravski banovini, dopolnitev !n popravo volilnega imenika upravičencev za volitev senatorjev v dravski banovini, kandidatno listo za vo. litev senatorjev in fzpremembe v staležu banoviDskih uslužbencev na področju drpvske banovine
♦	Izleti SPD: Slovensko planinsko društvo v LJubljani priredi skupinske izlete v soboto in nedeljo 2. in 3. febriiarla t. » Odhod v soboto zjutraj: a) na Veliko Planino pod vodstvom smučarskega učitelja g. Tavčarja, b) na Vršič v Erjavčevo kočo preko Kranjske gore. Snežne prilike okrog teh postojank so zelo po voljne, V nedeljo pa bodo izleti: a) v Dom v Kamniški Bistrici z avtobusom Iz Kamnika do Kopiš b) v Dom na Krvavcu z avtobusom do Cer-kelj ter c) k Zlatorogu ob Bohinjskem Jezeru. Izleti se bodo vršili samo ob zadostni udeležbi. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4., vbo-> iz pasaže, najdalje do petka zvečer.
♦	Opozorilo. V Nemčiji so uvedli boksanje (rokoborbo) kot šolski predmet. 2e nekaj let sem skušajo na Nemškem vzbuditi razni strokovnjaki za telesno vzgojo v javnosti zanimanje za francoski boks. samoobrambo z roko in nogo. Tozadevno knjižico o francoskem boksu in bat on u I boren je z dolgo palico), ki jo je prevedel po dr. Vaničku iz češčine v slovenščino dr. Bojan Drenik. je pred kratkim založila v lični izdaji Učiteljske tiskarne Jugoslovanska sokolska matica, Ljubljana (Narodni dom).
♦	Pravoslavna teologija bo zgrajena v
Sarajevu. Srbski pravoslavni eparhijski svet je sklenil graditi novo pravoslavno bogoslovje v Sarajevu. Po proračunu bo stalo poslopje 4 in pol milijona dinarjev, ker pa Ima eparhijski svet na razpolaga samo 900.000 Din, bo najel posojilo c<i 3,700.000 Din. Z gradbo bodo pričel! že spomladi. Tstočasno bodo gradili ua starem sarajevskem pokopališču tudi pravoslavno kapelo.
♦	Popravilo grabSInskega brega na cesti Slatina Radenci - Sv. Jurij ob Sčavnici • Ptuj. Prejeli smo: že večkrat se Je sprož.' Io vprašanje popravila erabšinskega bresta ki je v smer! Sv. Jurij-PtuJ, zaradi velike vzpetostl za srednietežk! tovorni promet z vozovi ln avtomobili nemogoč. Ves ta promet se mora vršiti po cest! Ivanjcl-Sv Andraž-PtuJ. k1 je mnogo daljša ln zarad' tega tudi neprikladnejša. Ker je cesta Sv Jurij-grabsinskl breg-Ptuj banovinska ce sta -IT. reda sicer r dobrem stanju. Zeli
^^ Čim občutite najmanjSI pre-^MA hlad ali neugodnost, vzemite ^HMV večkrat
V toplo mleko z
Radensko
Mehča sluz, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji Večina težkih zimskih bolezni: gripa, katar, revma itd. so posledica »malih, nedolžnih« prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku! Zaradi joda. litija in ogromne množine drugih zdravilnik mineralov je Radenska naravnost idealna v to svrho!	2
okoliško prebivalstvo, da se grabSinski breg takoj popravi in se že v tem banovin-skem proračunu vstavi primerna vsota. S popravilom bi se uresničile že davne želje okoličanov, na drugi strani pa bi se za daljši čas omilila v teh krajih brezposelnost.
•	Banjaluike hiše se rušijo v reko Vr-bas. Premikanje tal na levi ohall Vrbasa. ki ga opažajo že tri mesece, postaja vsak dan nevarnejše. Teren je pregledala sicer strokovnjaška komisija, v varstvo okoliških hiš pa ni bilo ničesar ukrenjeno. Neki okoličani so se iz svojih hiš že izselili, drugi pa še prebivajo v svojih domovih, ki so v veliki nevarnosti. Banjaluška občinska uprava se Je sedaj obrnila na banovino. naj bi se čimprej izvedla obrambna dela, ki so Jih priporočil! strokovnjaki. Potrebna bo predvsem zgradba velikeea obrambnega zidu, k! bo segal do banjalu-škega mostu.
•	že šesti požar v enem meseca, v torek zvečer Je začelo gor?« v kletnih prostorih hiše Karla gttrna, čevljarskega mojstra v Zgornjih Stranjah. Gasilci so bili takoj na mestu in tako je ogenj povzročil le manjšo škodo, za kakih 2000 DLi. V tem mesecu je to že šesti požar v kamniškem okolišu.
•	Razkritje skrivnosti Clcveka z mnogimi imeni. Dalje ko leto dni je beograjska policija raziskovala preteklost nevarnega sleparja Otona Kodege-Kamenskega, ki se jc v enem letu petkrat oženil ter Izvršil nebroj drugih sleparij pod najrazličnejši-mi Imeni. Ko so ga v Beogradu zaprli, so našli pr! njem 12 ponarejenih leeitlmacij. Ena od teh se jc glasila na Ime Blažok in
PRIDE VELEFILM
PEER GYNT
po Ibsenovth motivih — Epopeja Norveške
Iz Ljubljane
u— Namestnik uaiut dr. Pirkmajer
jutri 1. februarja ne bc sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
u— Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 19.15 bo predaval na državni trgovski akademiji prof. g. dr. Kropivnik Rudolf o socialnih gibanjih in teorijah v novejši dobi.
u— Nezgode v gorah In prva pomoč.
Pod okriljem alpinistične šole, ki Jo je organizirala Skala, je v torek zvečer predaval pred prav številnim avditorijem v šoli na Ledi ni dr. Bogdan Brecelj o prvi pomoči v nezgodah. Zanimanje za ta predavanja Je nad pričakovanje veliko ln pred-snočnjim se je v učilnici, v kater! je komaj za 40 ljudi prostora, natrlo okrog 120 poslušalcev. Obžalovanja Je vredno, da Skala za tako pomembno prireditev, kakor Je ta njen tečaj, ni mogla dobiti primernejših prostorov. Dr. Brecelj, ki je sam izkušen alpinist in smučar :n ki je vodil že neiteto reševalnih ekspedicij v naših gorah. Je proučeval organizacijo reševalne službe tudi v inozemstvu in je imelo njegovo predavanje še poseben pomen. V sli-ki in besedi je nazorno tolmač!! pravilno ravnanje pri poškodbah, ki imajo za
NAJVEČJA SENZACIJA! Danes film poln tajinstvenosti
SKRIVNOST MODRE SOBE
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27.30 Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer VstopDina Din 4.50 in 6.50
Kavarna Nebotičnik
nudi od danes naprej svojim cenj. gostom
DNEVNI ZAJTRK
belo kavo z medom, ali maslom ali jajcem in pecivom za dinarjev 6.—. Gostom je na razpolago velika izbira tu- in inozemskih časopisov in ilustracij. 128S
ponarejena je bila s štampiljko občine Stari trg pn Ložu. Tudi za beograjsko sodišče, ki ga Je obsodilo na 5 let robije, je bila preteklost sleparja velika uganka. Sedaj pa je beograjska policija dobila iz Prage podatke, Iz katerih je razvidno, da je pravo ime sleparja Gez.a Radvanv-Relch. ki Je doma tz neke obmejne madžarske vasi na češkem ozemlju. Podatki, ki Jih je zbrala praška policija, navajajo tudi, da je bil Reich že večkrat obsojen zaradi prevar in enkrat tudi zaradi uboja. Več let Je preživel v madžarskih kaznilnicah, Iz zapora nekega češkoslovaškega sodišča pa je še pred razpravo pobeemll In potem nadaljeval svoje pustolovščine na Madžarskem.
♦	Mlada detomorllka. V prijazni vasici Sv. Petru pr! Radečah Je Imela komaj 18Iet na mladenka nezakonsko dete. Zarad! strahu pred sramoto Je Desrečno dekle novorojeno dete, katerega oče je bil že umrl usmrtilo. Orožniki z Zidanega mosta so zaslišali nezakonsko mater. k1 Je dejanje skesano priznala. Z nepremišljenim dejanjem mlade nezakonske matere se bo bavilo sodišče v Laškem.
♦	švicarski smučarski mojstri Prager, Bus=mann, Zogg ln Julen uživajo redno Ovomaltino.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Da omogoči tudi širšemu občinstvu uživanje znanega izdelka OVOMALTINE ;e tvrdka dr. A. Wander d. d. dala v promet novi omot OVOMALTINE pod imenom »Ljudski zavojček«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špeceri jskih trgovinah za ceno Din 7.25 To odločitev tt ir. A. VVander pozdravljamo, ker smo uverjeni, da je s tem omogočen dostop OVOMALTINE v vsako hišo.
PERMA TEX
Najboljše od najboljšega iS n poskus — prepričali se boste !
posledico prelome, raae in izvitja sklepov. Koliko se je zaradi nepoucenosti že grešilo v takih primerih, kaže tudi dejstvo, da je bilo treba pri eni izmed težjih nesreč v naših gvrah pred leti nekemu iz Zoinuua, ki se je ponesrečil v triglavski s»eni, zaradi odmrtja amputirati nogo. Zaradi preobsežnosti tvarine bo predavatelj o tej zanimivi in pereči temi govoril še en večer.
u— O mednarodni ekspedicljl na Himalajo nam bo v torek 5- februarja ob 20 v veliki dvorani hotela Union pripovedoval gosp. Hans Ertl, pod okriljem Turi-etovskega kluba »Skala«. S strani Angio-žev financirana ekspedicija, v katero so bili pozvani najboljši nemški alpinisti, je zavzela v avgustu preteklega leta dosedai najvišjo doseženo točko v Himalaji, vrh kraljice Marije. Velikega uspeha te ekspe-dicije ni pripisovati samo drznosti udeležencev. temveč popolni sigurnosti r alpinističnih podvigih, ki odlikuje v največji meri glavna junaka, našega predavatelja sosp. Ertla in njegovega tovariša gosp. Hochta. Ta dva sta namreč edina zavzela dosedaj najvišjo doseženo točko v Himalaji, ker je ostali del ekspediclje ostal mnogo nižje v taboriščih. Na vrhu sta neumorno filmala, dosedaj !z te višine povsem nepoznan! svet, Izvršila sta pa tud! nešteto fotografskih posnetkov, ki j.-h bomo Imeli priliko videti pri predavanju v LJubljani. Za to edinstveno predavanje Jp Izredno veliko zanimanje med alpinisti In prijntPlj! visokogorskega športa, zato priporočamo, da f! cenjeno občinstvo nabav! vstopnice v predprodaji pri tvrdki Alpina na Tvrševj cesti. Sedeži so numeriranl ter so po 12, 1f» in 7 Din na razpolago. Dijaška stojišča se dobe samo v predprodaji.
u— Prvo točko koncerta Praškega kvarteta tvori Havdnov godalni kvartet op. 64 št. 5, k! se izmed vseh Hajrdnovlh številnih godalih kvartetov največkrat ln naj-rajše izvaja. To je splošno priljubljeni >-Skrjančkov kvartet«, kakor ga običajno imenujejo. Karakteristično značilen Je za njoga takoj prvi stavek, ki začne v lahnem pripovedovanju, iz katerega se pozneje izvije škrjančkova melodija. Prepričani smo. da ga bodo član! Praškega kvarteta podal! v tako dovršeni obliki, kakor ga pri nas še Dikdar nismo slišali. Poleg tesa se izvaja še Schumannov kvartet ln Dvofakov kvintet s sodelovanjem pianista prof. Janka Ravnika. Koncert bo v ponedeljek 4. februarja ob 20. v Filbar-monični dvoran!. Predprodaja v Matlčn! knjigarn!.
u— Osebna vest. Na TT. državni deški meščanski šol! sta bila prevedena t VI. položajno skupino nastavnica Marija La-harnarjeva in nastavnik Ciril Kopitar.
u— Anton Raiem t. V svoji hiši na žab-Jeku je umrl v 60. letu ugledni gostilničar ln posestnik Anton Ražem. Mož. ki Je slovel po podjetnosti in narodni zavednosti. Je do prevrata pridno deloval v krajih, ki so nam zdaj odvzeti; po preselitvi v L.iub-
š k a, ki jo je skladatelj sam izvajal. Skladba kaže mnogo samoniklih potez in je pisana z dobrim poznavanjem obeh instrumentov, odlikuje pa jo tudi dosledno izvedena enotnost v nastrojenju. Kraški samospevi Brede š č e k o v e so sicer preproste, a odkrito občutene pesmi, ki zaslužijo vso pozornost; odlikuje jih primerna lahka izvedljivost. Osialp skladbe spadajo k železnemu slovanskemu repertoarju, izvzemši morda Glazunova »Sanjarija« (tako bi bilo brez greha prevesti naslov »Reverie«) za rog in klavir, ki jo je trotovo manj čuti. Vsi nastopajoči so bili deležni zasluženega toplega aplavza, h kateremu se primešajo, kot je pri takih prireditvah pač povsod in vedno običaj, izrazi priljubljenosti in poznanstva. Odobravanju pa je bilo v vsakem oziru in pri vseh točkah prav gotovo zasluženo in naj bo nastopajočim v bodrilo k nadaljnjemu študiju.	L. M. Š.
Popravi! V včerajšnjem feljtonu >Iz naše prevodne književnosti« je zapustil tiskarski škral več napak, izmed katerih popravljamo samo najhujše: Tako se Lawrenceov roman imenu ie »Sinovi in ljubimci«, ▼ drugem stolpcu čitaj podstavba (ne podstavka).
»Zivljenie in svet« priobčuje v pravkar izisli 6 številki Članke »Led na delu« »Mehanični pilot«. »Godci med živalmi«. »Svet i? poln čudežev«. »Namakanje po Mezopo-• imiji« in še nekatere krajše, ki nas seznanjajo zlasti t življenjem v prirodi ali s teh-
ničnimi zanimivostmi. Dr. Anton D e b e -I j a k je svoje živahno potopisno kramljanje »Skozi Črno goro in črnogorico« razširil na Dalmacijo in pod naslovom »Po sinji Adrijic pripoveduje o svojih vtiskih iz Boke Kotorske. Anton Ingolič, ki se pričenja uspešno uveljavljati v našem pripovedništvu (v novem letniku »Ljubljanskega Zvona« izide njegov roman) je prispeval prozo »Cesta« — zgodbo iz naše Lukarije, literarno malo znane pokrajine ob Dravi. Nadaljuje se obtožujoči in dokumentarni spis Essada bega »Zarota zoper svet«. Anton Kappus razpravlja o vprašanju: »Ali je bil Karel May na Balkanu?« Tudi rubrika »Iz literarnega sveta je zastopana, takisto Tehnični obzornik. Človek in dom, Šah, Humor in druge. Naslovna slika je posnetek originalne risbe Hinka Smrekarja »Butara«. »2ivljenje in svet«, ki stane v podrobni razprodaji samo 2 Din, toplo priporočamo!
Češki glas o Preprostih pesmih X. Klop-
fifa. »Lidove Novinv« z dne 28. L ni. so priobčile iz peresa dr. Rajntunda HabMne oceno M. Klopčiča »Preprostih pesmi«, ki jih je lani izdala Tiskovna zadruga. Češki kritik sodi med drugim: »Mile Klopčič je lirik življenjskega realizma, da, celo njegove vsakdanje povprečnosti, ki se je pola-šča s posebnim primitivizmom, katerega je v svoji pesniSki spoznavalni funkciji povišal takorekoč na osnovni notranji organ. A ker g* spaja s silnim fuvstvenlm in nravnim glasom, d ose za močne učinke, f
ljano je znal privabiti k sebi številno znance, saj pa Je tudi vsakomur postregel zadovoljivo in pošteno. Uglednega moža bodo Jutri ob 16. spremili k večnemu počitku. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
u— PrirotlcsJovno društvo v ljubi Jani vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes v četrtek 31. t. m. ob 17.45 v balkonski dvorani univerze. — Odbor.
u— Slovensko zdravniško društvo ▼ Ljubljani ima v petek 1. februarja ob 18. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka Obče državne bolnišnice. Na sporedu je predavanje dr. A. Breclja sen.: Primer nenavadnega ozdravljenja. — Vsi gg. zdravniki vabljeni.
u— Primorsko akademsko starešinstvo vabi vse svoje članstvo na redni seetanek, ki bo dne 1. februarja ob 8. zvečer v posebni dvorani restavracije Siamič. Sestanek bo združen z diskusijo o aktuelnih vprašanjih emigracije. — Odbor.
u— O Dcdekanezu bo predaval priznani predavatelj g. dr. Branko Vrčon drevi ob 8.30 na realki (Vegova ulica). Iskreno vabi društvo »Tabor«.
u— Občni zbor Ribarskega društva r Ljubljani bo dne 9. februarja ob 20. v hotelu Metropol z običajnim dnevnim red<wr< ln volitvijo celega odbora za eno poslovno leto zaradi novih pravil zveze in prilagoditve ostalih v zvezi včlanjenih društev.
u— Zveza gospodinj opozarja na polz-kusno kuhanje kave Hag s predavanjem, ki bo danes ob 1<5. nri na Bregu št. 8.
u— JNAD Jadran. Načelstvo kultumo-znanstvene sekcije Javlja članstvu, da bo danes ob 20. v društveni čitalnici predavanje g. dr. Bajiča: Novi socialno politični sistemi. Po predavanju debata. Predavanje Je strogo obvezno za vse članstvo.
u— Jadranašice! Danes ob 14. bo članski sestanek s predavanjem !n je stroga obvezen za vse članice. Pridite točno!
u— Poroka. Danes se poročita v LJubljani uradnik banske uprave g. Romin Franjo in gdč. Marija Jukičeva Lz Splita. Čestitamo!
u— »Podmorski pekel« med Pračem ln Tarentom nam pokaže, kakšna bo bodoča vojna na morju. To delo pa n! samo podoba vojne, je tudi slika življenja v mornarici. Kdor se hoče nasmejati, naj ne pozabi, da v tem filmu sodeluje znani komik Durante. Ta bo zabaval vsakega Premiera filma danes ob 16
u— »Peer Gynt« je velefilm, ki ga bo te dn! predvajal Elitni kino Matica. To Je največja filmska drama, kar smo Jih do sedaj videli v Ljubljani. Zagreb, ki nI ba« navdušen za drame. Je predvajaj to delo preko 14 dni, kar je pač rekord za filmsko dramo. Povsod, kjer se Je to delo predvajalo, je želo ogromen uspeh.
u— fientjakobčani ponove na Svečnlc« in v nedeljo ob 20 15 uri izredno zabavno veseloigro v 4 slikah »Matajev Matija«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah do kraja napolnila dvorano in dosegla velik uspeh. Občinstvo, ki ljubi zabavo, naj po-seti predstavo ter točno zasede svoje prostore. Predprodaja vstopnic za obe predstavi bo od sobote dalje. — Rezerviran« vstopnice je dvigniti najka.«meje do 20. ure, sicer se bodo oddale drugim posetnikom.
u— Ti moj sveti Anton, vseh zaljubljenih patron, kako ti rad nagajaš onim, k! se res radi Imajo! Tvoje največje veselje je nagajati, a vendar si tako dober, da Imaš rad vse zaljubljene, zaljubljeni pa Tebe. Kako znaš vezati pravo ljubezen in srca, nam bo pokazala prelepa češka opereta, ki jo bo predvajala ZKD že v petek v Elitnem kinu Matici. Predstava bo c»b pol 15. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.30 ln 6.50 Din.
u— Usoda starega berača. Policijska uprava je ovadila okrožnemu sodišču starega berača Janeza Kušarja, ker je po svoji navadi, ko pride lz zaporov, stal pred frančisKansko cerkvijo ter prosil pasante za milodare. Naberačil je ta dan 31 Din. Kušar bo kmalu obhajal poseben jubilej. Star je okoli 70 let :n izučen krojaške ob<-. ti, bil pa Je že 33 krat kaznovan zaradi raznih deliktov, presedel je enkrat daljšo ječo. Kušar jc sam potožil: »Za delo sem nesposoben in tudi nikdo me ne mara zaradi starosti vzeti za pomočnika. Beračim, ker bi drugače moral od lakote Doginiti. V Ljubljani je pač za berače malo bolje, kot na deželi, kjer so tudi sami reveži.
u— |z kriminalne statistike ljubljansko-ga okrožnega sodišča. Lani je bilo na novo prijavljenih 1513 ovadb, predlanskim 1591 zaradi raznih zločinov. Zasebnih ovadb jo bilo 73. V 733 primerih je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Glavnih kazensk n razprav pred kazenskim senatom in sodni-kom-poedincem je bilo 733. dočim predlanskim 779. V preiskovalnem zaporu je bilo lani 965 obdolžencev, predlanskim 740 Ob konca leta 1934. je bilo v preiskovalnem zaporu 117 oseb. Število javnih ob-
katerimi si kmalu pridobi čitatelja.c
Monografija o Meštroviču v angleškem jeziku. Zagrebška »Nova Evropa« (dr. Mi lan Curčin) je 6vojo znano knjigo izbranih Meštrovidevih reprodukcij izdala v angleškem jeziku. Naklada je omejena na tisoč izvodov, izmed katerih jih pride v prodajo samo osem sto. Poleg celotnega teksta v srbskohrvaiki izdaji je objavljena E. H R. Collingsa študija o McStrovičevem umetnostnem delu.
Eseji o rnski literaturi 19. stoletja. Srp-ska književna zadruga je pravkar izdala knjigo prof. Evgenija Ljackega »Ogledi o ruskoj književnosti 19. vijeka«. Knjiga jo pred leti izšla v Češkem prevodu in je bila prav ugodno sprejeta.
Nov beograjski tednik. Sredi januarja j« pričel izhajati v Beogradu revialni tednik »Javnost, nedeljni časopis za kulturna, socialna, privredna i politička pitanja«. Novi časopis ureja znani pisatelj in publicist Ni-ko Bartulovič. Doslej sta izišli dve številki, ki kažeta, da je novi tednik na dobri poti. Njegov program je: demokracija kot pravno • politično m etično načelo ter realizem kot politična metoda. Kratko in jedrnato spisani članki obravnavajo razna aktualna vprašanja. Nekateri, n. pr. »Struje l uticaji u našo j poeziji« (B. Kovačevič). segajo tudi v literaturo. V prvi Številki smo opazili '»•-ležko o slovenski založniški dejavnosti Tu piše najbrž *am urednik, ki fe dober poznavalec slovenskega kulturnega živttenfr. da je v izdajanju knjig prva na svetu Nor-
veška. »koja na tri miliona stanovnika izdaje godiSnje oko 1800 knjiga, dok Slovenci na milijun stanovnika, što ih imaju. iz-daju godišnje oko 7(0 knijga. Znači, dakle, da u izdavanju knjiga Slovenci srazmerno stoje Čak ispred Norvežana, pa bi, u torn pogledu, mogli da posluže za ugled u prvom redu našim, srpskim i hrvatskim, izdavaČima.«
O Andreju GabrSčko kot založniku slovenske knjige priobčuje jubilejni članek (ob TOletniri) pravkar iziSla »Cehoslovačko - ju-goslovenska revija« (Praga). Spisal ga je Oton Berkopee. V istem zvezku piše Fr. B. o Slovencih v Itali ji, R. H a b f i n a pa objavlja izsledke svojega proučevanja jugoslovenskih vplivov na Kollarjevo »Sla-vy Dceru«. Univ. prof. Frank W o 11 m a n je iz svoje še neizdane potopisne knjiee o hrvaških in slovenskih pokrajinah Jugoslavije objavil že drugi odlomek o naši »Gorenjski (»Gorensko pravč a puvabnč«). Ob koncu zvezka so bibliografske beležke An-ne Urbanove o novih prevodih iz jugoslovenske književnosti v čeSČino Iz tega spiska posnemamo, da so lani izšli v čeških listih in časopisih prevodi nekaterih pesmi Antona Debeljaka. Mirana Jarca. Srečka Kosovela, Silviua Sardenka in Antona Vodnika.
lTstaROTltev nove francoske akademije.
V bližnlih dneh bo » Parizu ustanovni zbor nove akademite. Čile Člani bodo osebnosti h severnega kulturnega krog* francosko govorečih dežel, slasti iz Belgije. Ti akade-
miki dr bodo samo francoski državljani, kakor so pri Academie francaise. Med ustanovitelji so Claudel, Maeteriinck. Pierre Mille, Hanotau*, nadškof iz Cambraia in ravnatelj kralj, muzejev v Bruxellesu van Puvvelde.
Roman s tezo: francosko - nemški sporazum. Nemško založništvo Batsrhari je razpisalo nagrado za najboljši roman, ki ?e bavi z vprašanjem francosko - nemškega sporazuma. Nagrada znaša 20.000 mark. V žiriju so: Nemec H. Fr. Blunck, Francoz Jean Giono in Švicar E. Stickelberger.
Znamenite WelIsove razgovore s Stalinom. s komentarji Shavva. Tollerja ln T M. Kevnesa, torej osvetljene z raznih stališč, napoveduje kot prispevek k problemaMki nafega Časa zagrebška »Nova Evropa« v srbskohrvaškem prevodu.
»Histoire de Dalmatin je naslov dve d«»-beli knjigi obsegaiočemu spisu jugoslovanskega esejista, zgodovinarja in politika Lu-ja V o j n o v i č a. To francosko spisano delo predstavita chef - doeuvre L. Vojno viča in je plod mnogoletnega truda. Izda'o ga je založništvo Lihrairie Hachette v Parizu v okusni opremi in z IS slikami na posebnih prilogah. K temu dokumentu naših zgovodin«kih pravic do celotne Dalmacije se v kratkpm vrnemo z daljšim referatom.
Avstrijska literarna nagrada je bila podeljena pesniku Karlu Heinrirhu Wa<"»erlu V žiriji so bili Max Mell, Kari Ginzkev in proL J. Nadler.
toib od strani državnega tožilstva Je bilo lani 478. predlanskim 812. Na podlagi obtožbe državnega tožilstva je bilo lani obsojenih 888 oseb Prošenj za pomilostitev je bilo vloženih 21. Revizij je bilo prijavljenih 18.
u— Napad v temi. Zadnji ča« skoraj ne mine dan. da ne bi pripeljali na kirurški oddelek bolnišnice poškodovanca, ki je postal žrtev zahrbtnega nočnega napada na oesti. Tako se je včeraj zatekel po pomoč v bolnišnico 26 letni trgovski pomočnik Joško Kršinar, ki ga je predsnočnjim neki neznanec napadel na Tyrševi cesti in ga občutno poškodoval po obrazu. — S Ceste dveh cesarjev pa so pripeljali lSletne ga vajenca Lojzeta Ambroža, ki je doma drva cepil, pa mu je odletelo poleno v glavo s takšno močjo, da je skoraj izgubil zavest Prav tako pa je moral na kirurški oddelek 231etni gozdni delavec Pavel Raztresen tz Horjula, ki si je pri podiranju dreves na Javorniku poškodoval delnico.
u— Izgubil sem včeraj od 2.—i. ure popoldne v šentjakobskem okolišu denarnico v kateri so bili važni dokumenti. Poštenega najditeHa prosim, da mi najdeno denarnico vrne proti primerni nagradi. — Ivan tte'?nic, Ljubljana, Kolodvorska nlica 27
Iz Celja
e— O Soluuu, aiimpu ui Atenah je predaval v ponedeljek na Ljudskem vseučilišču v Celju g. dr. Arnošt Brilej iz Ljubljane. V zanimivih izvajanjih je prikazal posebnosti obeh največjih grških mest, zlasti tudi umetnostne spomenike starih Aten. Obširno je opisal svojo pot na Olimp, na katerega se je povzpel 'ani v družbi s še dvema Slovencema. Olimpov najvišji vrh Mitika (2917 m) je bil premagan šeie l. 1913. po padcu turške oblasti v balkau-ski vojni, ko so se izboljšale varnostne razmere v tej pokrajini, ki jo je naš slavni geograf Jovan Cvijič obiskoval že pred 30 leti. Ob predvajanju mnogih lepih ski-opt črnih slik je predavatelj opisal zgode m nezgode prirodo in ljudi, ki jih je naletel na tej težavni, a hvaležni poti v domov-je starega Zevsa. Predavalnica je bila nabito polna. Poslušalci so z veliko pozornostjo sledili izvajanjem g. dr. Brileja, izvrstnega planinca in velikega prijatelja prirode.
e_ O lanski mednarodni ekspedicijš na
Himalajo bo predaval v četrtek 7. februarja ob 20.30 v kinodvorani hotela Sko-beme znani alpinist g. H. Ertl iz Monako-vega, ki se je sam udeležil te e&spediclje. Zariiinivo predavanje bodo ponazorovale lepe skioptične slike.
e._ >"a naslov mestne in okoliške občine
ter železniške uprave. Ko je katastrofalna povodenj 23. septembra 1933 porušila kapucinski most v Celju, je voda odtrgaia tudi plinovod, ki je bil nameščen na mostu tn stanovalci na Bregu so ostali brez plina. Ker je od takrat preteklo precej časa, prosimo mestno občino, da bi dala namestiti nov plinovod čez Savinjo, kjer je to v interesu odjemalcev na Bregu ln tudi mestne plinarne, ki sicer živahno propagira porabo plina. Okoliška občina že več let ni dala posipati ceste, ki vodi z Brega pri mostu na Miklavški hrib. Ker je ta cesta v zelo slabem stanju, pričakujemo, da bo okoliška občina zamujeno nadoknadila, ko bo posipala tudi ostale ceste. Sedaj, ko je nastopilo toplejše vreme tn se sneg na Cestah tali, plava na cestah blatna brozga
_ v veliko nezadovoljstvo voznikov in pe-
šcerv. Prosimo okoliško občino, da bi dala t" ceste takoj očistiti. Železniški podvoz pri hotelu »Pošti« je predmet stalnih pritožb, ker se nihče ne briga za čiščenje cestišča. Upamo, da bo železniška uprava ukrenila potrebno, da se ts nedostatek odpravi.
e — Krajevni proti tuberkulozni ligi v Celju je darovalo Društvo hišnih posestnikov za Celje ln okolico hranilno vlogo v znesku 1200 Din. Za velikodušni dar se ltga iskreno zahvaljuje z željo, da bi se naSio mnogo posnemovalcev.
e— samo še danes do 18. je čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Nocoj s Teboj!« in zvočni te/in i k.
Iz Maribora
a— Mojster Vasja Pire gre v Rusijo.
Svetovnega šahovskega turnirja, ki bo v kratkem v Moskvi, se udeleži tudi naž mariborski svetovni mojster Vasja Pire ki mu želimo, da naj bi našo domovino pri omenjenem turnirju častno zastopal. Po poteku turnirja, ki bo trajal mesec dn:. mu je dana možnost, da prebije v Moekv' še dva meseca v svrho simultanskee« predvajanja.
a— Šmarješki Sokoli na plan! Te dni je bil pri Sv. Marjeti ob Pe«nici redni občni zbor sokolske čete. Občnega zbora se je udeležil kot delegat župne uprave mariborske sokolske župe br. prof. Degen. ki j«? obenem zastopal matično društvo Maribor III. Cela šteje 197 članov, od tega 120 naraščaja in dece- Tudi za narodno prosvetno dalo se je skrbelo. Četni prosvetar br-Vauda je imel več predavani nacionalne m gospodarske vsebine- Blagajna izkazuje 113R Din prebitka. Za leto 1935 ee je izvoli naslednj' odbor: br. šuinan, starosta; br. Santal. podsterosta; br Zidanik. načelnik; s- Zdanikova, načelnica: s Kodričeva. tajnica: br. Urenjak, blagajni' • br. Vauda. pro#-vetar; br. Kramberger, maitrikar; br. Kodrič. knjižn;čar.
a— Pridobitev za naše mesto je nova kino dvorana na Grajskem trmi Načrte je izdelal za novi zvočni kino inž. arh. šubic. ki mu Je pomagal inž. arh. H. Drofenik Stavbo pa je postavila tvrdka inž. Jelene in SlajmT. Posebne važnosti je avtomatično zračenje dvorane, ki se vrši eprc/tl Krasna Je čakalnica, ki je vsa obložena z domačim marmorjem. Tukaj je videti krasen kin kralja Petra II.. delo kiparja Petra Lobode. Pod kipom je oporoka blago pokojneara Viteškega kralja Aleksandra I Uedinitelja »Čuvajte Jugoslavijo«. Pozornost zbuja tndi impozantna fasada z Neo novo razsvetljavo
a— Ne 4. ampak 8. februarja predava v tuka'šnji Lhidskl univerzi vsenč prof dr I Cankar Za objavo te spremembe na* naproša vodstvo Ljudske univerze.
a— »Fi**n<«n? detektiv« se pojavlja p< mariborskih javnih lokalih Mnžak im* posebne zaupne posle in povprašuje o tem in drugem, koliko »cehe« Je napravil ir kol:ko je «n'l. »li in kotUco nt*čn'e tn-' rn dru^e Poja<-niu*eirD. da nI niti rfržavn* finančna	nUI mestni finančni od
nikogar pooblastil za takšne zauDnr
posle	, .
a— V najem. Spodnjo kazinsko dvoran, te mostno oMtn« dftla v najem tukMSnje mu kavarnarfu KleSi^. V tel dvorani bodo	vršile vse važnejše marlhnr
*ke družabne prireditve.
s— Takinemu delu priznanje. Sokol matica je izdal te dni obširno tiskano poročilo o svojem delovanju v pretekli poslovni dobi. To delovanje je bilo tako temeljito in vsestransko zasnovano, da gre vod-stvu največje priznanje ln zahvala. Poročila se bodo prečltala na nocojšnjem obenem zboru v Narodnem domu.
a— Zadnji dan za plačilo točilne takse za prvo polletje 1935 je 31. januar, isto velja glede nabave davčnih kart za L 1935 za hišno služabništvo. Tako razglaša mariborska davčna uprava. Zakasnitev plačila in nabave davčnih kart ee kaaiuje z enkratnim zneskom redne takse in petkratno vrednostjo davčne karte.
a— »Mali« trg je bil res majhen. Obi čajni trgi ob sredah se nazivajo »majhni«, dasi so za »velikim« sobotnim običajn« najživahnejši. Včeraj pa Je res bil ta trg majhen kakor že dolgo ne. Kmetje so pr' peljali samo dva voza krompirja in dva voza drv, perutnine je bilo komaj 11 komadov. Sena in slame sploh ni Lilo, kup-čijski posli malenkostni.
a— Cele cisterne banatskega vina so prispele zadnje dni v Maribor. Na mariborski vinski trg postavljeno stane pri 10 do 12 stopinjah po 3 do 4.50 Din liter, čemu Je to dobro? Za naše viaoEradn'Stvo gotovo ne.
a— Cirkusi, vrtiljaki. Važen za lastnik« raznih vrtiljakov itd. je sprejeti sklep finančnega odseka, da naj potujoči artisti in prireditelji plačajo za svoje predeta ve, vrtiljake, cirkuse, panorame itd. normaln: veselični davek in takso, dnevno 100 Din, ln sicer vnaprej, v nasprotnem primer« iv prireditev ne dovoli. Tndi naj se v smislu sklepa zniževanje davka In taks ukine.
a— Govorice bi čenče. Na torkovi proračunski seji je vprašal občinski odbornik Ošlak, kaj je z govoricami, da ae bo mestni avtobusni promet odroma delavnice omenjenega obrata izročile privatnikom v najem. Naš komunalni finančni »minister« Saboty mu je pojasnil, da ao vse takte« govorice ln pisarije brez sleherne podlag*.
a— Ker si Je poparila roko: v Dravo. Zveni neverjetno, pa je resnično. Pri ge. Kolarjevi v Vrbanovi ulici Je pred dnevi nastopila službo 1" letna služkinja ožica Simreicbova. Včeraj Je sluiklnja tzginlla in pustila gospodinji naslednje sporočilo: »Z bogom, draga gospa, nad zvezdami na svidenje. V Dravo bol skočila, da me pogoltnejo valovi. Pri kuhi sem si s *r«»M. vodo poparila roko In rajši, ko bi vam povzročila zpradi tega stroške, grem v smrt.« Policija vrši preiskavo, kaj se te n služkinjo zgodilo. In obstoja mnenje, da je služkinja res svoj sklep Izvršila. Sim-reiehova je imela na sebi svetlosivo krilo, modro bluzo in sive nogavice. Je srednle postave.
a— iz majhne šal« kruta resnica. V Ki-
carju so bili pri nekem posestniku zbrani fantje In dekleta. Pri tem je Ivan Gam» postal razposajen in napravil majhno šalo. ki so mu jo namoči fantje tako zamerili da so ga malce »pobirmall«. Nastal le pretep, Ivan je potegnil nož ln porin'1 o=tr1no v svojega tovariša. Včeraj se je zagovarjal pred sodnikom, ki ga je obsodil na osem mesecev strogega zapora.
a_ Ker se je spozabil nad očetom In ga
v pijanosti hudo pretepel, je sodišče obfrv dilo včeraj 32'etnega delavca Janoša Ne meea lz Danjkovcev na Sest mesecev strogega zapora.
NIVEA -(Ctettte
Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koH — da ne razpoka in da ne postane ras kava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz tn roke dobro z NIVEA-kremo! Potem tudi oster ln mrzel zrak ne bo škodil Vaši koži; ona ostane nežna m elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nlvea-kremo tako učinku jočo.
Gospodarstvo
Padanje konsuma piva se še ni ustavilo
Pod predsedstvom g. Luke Milišiča se je v torek vršila v Industrijskem domu v Beogradu tretja redna glavna skupščina Saveza pivovarniške industrije kraljevine Jugoslavije. Na tej skupščini je podal o delovanju 6aveza zanimivo poročilo tajnik dr. Cvetko Gregorič, ki je opozoril na ponovno nazadovanje produkcije piva. Padanje konsuma piva se še ni docela ustavilo. Pi-vovarniška industrija v Jugoslaviji ima produkcijsko kapaciteto letnih 1,500.000 hI piva. Zaradi posebnih razmer konsuma, ki se razvija bolj v poletnih mesecih, je bila ta kapaciteta že v normalnih časih izkoriščena le do polovice. V preteklem letu pa je znašala izkoriščena kapaciteta komaj 14 Kako je v zadnjih letih nazadovala prodaja piva v naši državi, nam kaže naslednja zanimiva statistika, ki smo ji dodali še podatke o prodaji piva iz pivovarn v dravski banovini (v hektolitrih): Prodaja piva. vse jugoslov. pivovarne pivovarne v Sloveniji 1928	728.307	9/.246
1ftoc)	674.763	113.146
1930	653.238	110.225
1931	-540.254	87.740 193-> 338.095 47.342 1933 214.424 28.315 1931 210.060 ea. 29.0^0
Prodaja piva je v naši drža"i od 1. 1928. padla od 728-000 na komaj 210.000 hI prodaja tz pivovarn v dravski banovini pa od 113.000 v 1. 1929. na 29-000- Lani se je prodaja piva iz pivovarn v dravski banov.ni sicer za malenkost dvignila, kar "a ni morda posl Jica zopet naraščajočega konsuma, temveč posledica manjšega uvoea piva tz
drugih banovin-
Glavna skupščina saveza je glede na poostreno kri-- v pivovarniški produkciji sklenila naprositi vlado, da se zn'ža državna trošarina na pivo in da se maksimirata banovinska in občinska trošarina, istočasno pa naj se ^»rameni sistem pobiranja trošarine n-a Pivo Strašen padec potrošnje piva je samo v manjši meri posledica gospodarske depresije in padca kupne moči naroda, kajti v mnoso večji meri povzročajo padec konsuma visoke dajatve, ki so naložene na pivo. Obremenitev 1 litra piva (z 12 Pks-trakta) z državno, banovinsko 'n občinsko trošarino ln s poslovnim davkom maša danes 2.65 Din. Tak«* obremenitve konsum »i-va glade na nizke cene vina ne prenese več-Skupščina je tudi sklenila naprositi Narodno banko, da nudi pivovamiiki industriji potrebne kredite in je to zahtevo utemeljila s tem. da je produkcijski proces zelo dolgotra ja-n. Pivovarne morajo že jeseni kupiii ječmen Pretvarjanje ječmena v slad traja več mesecev in pivo. proizvedeno iz tega slada, sa proda šele v juniju, juliju in avgustu, tako da so obratna sredstva vezana skoro eno leto	.
Glavne skupščina je na predlog g- voja Petkovira soglasno izvolila za častne predsednike Saveza src. Gjorgja Vajferta. Irrnja-ta Bajlonija iz Baograda in S. D- Aleksandra iz Zegreba-
Naš izvoz živine
Medtem ko ee je v lauskein letu po vrednosti kakor po količini inatno dvignil izvoz žita (od 459 na 756 milijonov) in izvoz lesa ter lesnih izdelkov (od 675 na 838), je bil	živine in živinskih proizvodov v
celoti slabši nego v 1- 1933. To poslabšanje je predvsem posledica občutnega nazadovanja iivoza svinj, »n sicer od 214 na 164 milijonov, ter izvoz jajc od 176 na 101 milijonov. Tudi prejšnje leto smo opažali baš pri izvozu svinj in jajc najobčutnejši padec V ostalem pa se je izvoz živine in živinskih izdelkov deloma povečal.
Po številu glav se je izvoz živine zadnja leta gibal takole (v 1000 glav):
1931 1932 1933 1934 konji	25 18 33 35
govedo	91 34 59 63
teleta	1« ™ 12 14
svinje	273 274 208 141
drobnica 602 480 617 655
Kakor nam kaže gornja tabela, smo la ni zabeležili po številu »lav povečnnje izvoza pri konjih, pri govedu, pri teletih 'n pri drobnici, edino izvoz evinj se je pou< v-
no znatno skrčil V primeri s najnižjim stanjem izvoza v 1- 1932. se je izvoz konj in goveda skoraj podvojil, znatno pa ee je dvignil tudi izvoz drobnice, dočim je istočasno izvoz evinj padel na polovico- Pri go-veJu opažamo povečanja predvsem v prvi polu.iei leta, dočim je izvoz v drugi polovici lete zaradi povišanih italijanskih uvoznih carin pričel zopet popuščati.
Po vrednosti 6e je lani zvoz konj dvignil od 431 na 49.4 milijona Din, izvoz govede od 86-5 na 94.7 milijona Din. izvoz drobnice od 34.6 na 43.1 milijona Din, dočim je izvoz svinj po vrednosti zdrknil navzdol od 214.2 na 164-0 milijona Din-
Izvoz perutnine, ki ee je že zadnja leta precej dvignil, je lani po količini narasel od 991 ne 1015 vagonov, po vrednosti pa od 86 6 na 88. 4 milijona Din. Precej se je povpčal izvoz perja in puha, in sicer od 15-3 na 24.3 milijona Din- Skupaj smo torej la ni za perutnino ter "°rje m puh prejeli skoro 113 milijonov bm-
Izvoz mesa je dosegel vrednost 132.5 milijona Din tu je bil le nebistveno manjši nego v prejšnjem letu. Izvoz masti se je dvignil od 11-1 na 19.4 milijona Din. Iivo« jajc. ki je š© 1. 1930. presegal po vrednosti pol milijarde dinarjev, se je lani ponovno zmanjšal ml 176-5 na 101.3 milijon« Din. lako da e povpčanjem izvoza perutnine nismo mogli izdaleka nadomestiti izpadek pri izvozu jajc. L. 1930- smo izvozili še preko 3000 vagonov jajc, predlanskim 1830 vagonov, lani pa komaj 1190 vagonov. Nekoliko ee je popravil izvoz kaškavalskega sira (od 14-4 na 16.2 milijona Din), ponovno pa se je povečal izvoz sirovih kož, in sic«*r od 418 milijona Din v 1. 1932. odnosno 65.6 milij^ua Din v predlanskem letu na 90-8 milijona Din v lanskem letu.
V celoti kaže izvoz živine in živinskih proizvodov manjšo vrednost, in sicer predvsem zaradi padca izvoza svinj In jajc. Od izvoza živine in živinskih proizvodov smo lani preieli le 849 milijonov Din nasproti 912 milijonom v nrpjšniem letu, 900 milijonom v 1. 1932.. 1500 milijonom v 1. 1931. in preko 1800 milijonom v 1. 1930.
Zahteve In težnje našega trgovstva
V	petek, 25. t m. se je vršila plenarna seja Zveze trgovskih združenj dravske banovine v mali dvorani »Trgovskega doma«. Zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič je podal izčrpno poročilo o gospodarskem položaju in delu Centralnega predstavništva trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Podrobno je očrtal veliko delo Centralnega predstavništva in objasnll akcije, ki jih je ta centralna organizacija napravila v korist vsega Jugoslovenskega trgovstva Potrdila ln uveljavila je vse sklepe skopeljskega kongresa ln Je na seji od 13. do 15 t. m. izdelala jpomentco o zahtevah ln težnjah trgovstva, ki jo Je predložila g. ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, trgovinskemu ministru ln ministru za socialno politiko ln prometne-mu ministru.
V	pogledu razdolžitve Je protestiralo Centralno predstavništvo proti vsem zahtevam splošnega odpisa dolgov. Centralno predstavništvo smatra, da je ta zahteva uničujoča za kredit, ki je temelj vseh gospodarskih poslov. Plenarna seja zveze se je priključila temu sklopu Centralnega predstavništva.
V	davčnih zadevah Je poročal g. predsednik Kavčič tn ugotovil težnje trgovstva, da se § 7 davčne novele odpravi. Da ne dvigne davčna morala, pa tudi v interesu samega državnega fiskusa, se mora znižati stopnja osnovnega in dopolnilnega davka na pridobnlno na znosno mero. Samoupravne doklade, ki so zaradi visoke davčne osnove na pridobnlno ogromne, naj se znižajo na znosno mero. Prodajalne delniških industrijskih podjetij ln velikih trgovskih hiš naj se v davčnem pogledu obravnavajo kako samostojne edlnlce ln obdavčujejo kakor vse druge trgovine
Predsednik le poročal nadalje o izpre-membl volitve zastopntkov trgovcev in ln-dustrijcev v davčne odbore, da ae Število članov reklamscijskega odbora poveča, o taksah o prevelikem vplivu tulcev ln volitvah v Zbornice Poročilo g predsednika Je plenarna seja z navdušenjem sprejela ln soglasno odobrila sklep Centralnega pre-stavniStva.
Vršila se Je tudi obfi'rna diskusija o dav kih, nakar Je bilo sklenjeno, naj zve^a
Sdl
Ht
mo
mile,
ne C
mahti tnalih ctrcic
ln previdnosti pri higieni otrok, so »RIVIERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa Je
»M1IVIIIE1RA«
mlečno milo
za otroke, ki so ga kemiki izdelali lz najplemenitejSih surovin ln mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevajte povsod »RIVIERA« toaletna medlcinalna mila za
otroke.
posreduje pri ministru financ, da se davčna obremenitev, kolikor sloni na nezakonitih predpisih, revidira tn postavi na zakonito podlago Plenarna seja Zveze Je končno sklenila, da se v pogledu na nameravano splošno razdolžitev priključi spomenici Centralnega predstavništva in postavila zahtevo da se razlika med aktivno ln pasivno obrestno mero denarnih zavodov zniža na 3 odstotke. Ta plenarna seja je dokazala solidarnost vsega Jugoslovenskega trgovstva združenega v centralni organizaciji. Ugotovila je, da je vlada pokazala tudi v praksi, da ostane dosledna svoji deklaraciji in hoče sodelovati z gospodarskimi organizacijami.
Sejem za kožuhovino
Lhie 28. in 29, 1. m. se je vršiia v prostorih ljubljanskega velesejma vsakoletna dražba kratMi. Izredno neugodne vremenske prilike, pozni sneg in mila zima, so neugodno vplivale na kakovost našega krzna, ki je bilo mnogo slabše od onega prejšnjih let. Sevada so te okoliščine oblikovale tudi ceno, ki je nasproti lanski padla. Inozemski kupci so navajeni, da najdejo pri nas le dobro blago, ki je poznano daleč preko meja naše države ? lob pa je Iato6nja kupčija s krznom zelo.medlo tudi na inozemskih tržiščih. NaSe glavno krzno — lisica — že nekaj let ni v modi in zato so preostale od prejšnjih let valike zaloge, ki leže neprodane v Londonu in Leipzigu. Zanimanja za te kože pa ni ekoro nobenega. Zato tudi v Ljubljani ni bila prodana polovica lisic. Vodstro dražbe je potonilo blara jši nazaj. ker bi ne doseglo cen. ki ustrezajo vrednosti in trudu lovca Kakor ob:čajno pa je bilo zanimanja m kune zlatice in belice, dihurje in zajca- Zanimanje kupcev ie bilo kakor rečeno medlo. Prišli so iz naše države. Pa tudi iz Avstrije, Italije, Nemčije, Franci ie in Grčije-
Na dražbi so bile dosežene sledeče cene, ki valjajo za prvovrstno krzno: poljske lisice do 120 Din. gorske lisice od 124 do 150 Din. gorske lisice (nosebni komadi) 180 Din, kune zlatice (svetle) 500 Tin. kune zlatica (temne) do 620 Din. kune belice od 450 do 520 Din, dihurji od 60 do 90 Din, veverice, letne, brez vrednosti: divji zaici. zimski 3.85 Din. d:vji zajci, jesenski 1 Din, jazbeci od 58 do 61 Din, vidre 380 Din. jeleni 13 Din za ke, sme povprečno 10 Din.
Za domača zaice. domače in divie maoke, polhe. krte. rjave podlasice, volkove in merjasce ni b;lo mnimonia- — PrihodnJi dražba bo 35. »n 26. februaria 1935 v Ljubljani.
Gospodarske vesti
Podaljšanje roka sa predlaganje prijav aa pridobnino. Davčni oddelek finančnega ministrova je na podlagi čl. 105 zakona - neposrednih davkih odredil, da ee redni rok za predložitev davčnih prijav o pridobnini, določen za dobo od 1* do 31. januarja, podaljša za nadaljnjih 15 dni, to je do 15. februarja. V zvezi s tem podaljšanjem roka za predložitev davčnih prijav ee podaljšajo za 15 dni tudi vsi drugi roki, določeni po prejšnjem sklepu za končanje posameznih poslov v zvezi z odmero pridobnine.
= VpraAanje kotiranja 6% dalmatinskih agrarnih obligacij. Udruženje bank v Splitu Je naprosilo finančno ministrstvo, da bi čim prej omogočilo kotiranje 6% dalmatinskih agrarnih obveznic, ki so bile izdane v zvezi z agrarno reformo v Dalmacii'.
= Nov rudnik zlata, iz Sarajeva poročajo, da je neka angleška finančna skupina kupila od madžarska rudarske družbe rudnike v srezu Fojnice. kjer so sloji piri-tove, limonitove ln antimonitove rude, ki je prepletena z zlatimi žilami. Angleška finančna skupina se je odločila za nakup po Izvršenih analizah v Zagrebu ln Londonu in po temeljitem pogledu terena.
= Švicarski kapital Jugoslaviji. Kakor poročajo iz Zagreba, je švicarska družba »Nestle and Anglo - Svviss Condensed Milk Comp.c prevzela tvrdko »Stork«, tvornico Čokolade v Požegi, kjer bodo v kratkem pričeli z obratom, potem ko je obrat v Ivor-nici več let miroval.
—	Upokojitve pri Privilegirani agrarni banki. Kakor poročajo iz Beograda, so bili pri Privilegirani agrarni banki upokojeni generalni direktor dr. Janko Ilacln ter direktorja dr. Anton Novakovič in Avgust Mlnček.
—	Spremembe v točilniškem pravilnika.
Finančni minister je izpremenil točilniški pravilnik v tem smislu, da se v bodoče pri izdajanju dovoljenja za točilno pravico ne bo zahtevalo potrdilo o plačanih neposrednih davkih. Ta izprememba je bila potrebna, ker v zadnjem času mnoge osebe, ki niso poravnale davčnih dolgov, niso mogle pričeti z obratom, ki bi jim omogočil, da bi evoje davčne dolgove poravnali.
Borze
30. januarja
Na ljubljanski borzi je deviza New York, ki se je zadnje dni znatno dvignila preko zlate točke, zopet popustila. Ostali oficielni tečaji se niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10—8-20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angle ških funtih po 222.50. v avstrijskih šilingih po 8-15 in v erških bonih po 30.50. Španske pezete so se nudile po 545. madžarski penei pa v Beogradu po S-75. <
Na zagrebškem efektnem trž šču fe Vojna škoda naiprej nekoliko popuMMn In je bila zakliučena po 384. poenela pa se le zopet ponravila in ie bH iro.net ->o 390 (v Reo <?rndu no W m 3R6V nadMV so bili za-VNnKlr' rr> '"f»nwr po 385 in h za mar" po 336 In 390 Promet je h" rablefen *e v 7 *U ln'-°sHe"«VetT» pru^Hln n« 75. » 7*/» B1»'r(wem posojilu po 6« in 69 ter v delnicah Trboveljske po 125 in 127.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 285 odstot)
Amsterdam 2970.71 _ 29&5.31, Berlin li56.08 — 176S».a5, Bruselj lo^l.-U— Curih 1421 01 — 1428.08, London 215.63— 217.69, Newyork 4410 63 — 4446.94. Panz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52. Trst 374.32 — 377.40. Avstrijski šiling v privatnem kllrlneu 8 10—8 20
Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38, London 15.16, Newyork 311.15. Bruselj 72.0750. Milan 26.38, Madrid 42.2250, Amsterdam 2.39/6, Berlin 124.05, Dunaj 57.63, Stoekholm 78.15, Oslo 76.15, Kobenhavn 67.65. Praga 12.9150, Varšava 58.35, Atene 2.92, Bukarešta 3.05.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd —, London 26.31, Milan 45.82, Newvork 538 90, Pariz 35.54, Praga 21.79, Curih 173.63, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 385.50 — 3S6, za februar - junij 385 — 387, 7*/«. investicijsko 75 _ 76, 4°'» agrarne 46 do 49. 7V« Blair 67.75 - 68.25, 8°/. Blair 75 — 76. 7•/• Drž. hipotekama banka 70.50 do 73. 6"'» begluške 65.50 — 67, za februar G6.50 — 68; delnice: Priv. agrarna banka 266 — 275, Narodna šumska 50 bi., Gut-mann 80 _ 100. Sečerana Osijek 140 do 147.50. Trbovlje 125 — 129.
Beograd. Vojna škoda 388.50 — 390 (388, 383), za februar 388 — 390 (38S), za marc 39o — 391 (390, 387). 7* n investicijsko 76 do 77. 4" » agiarnc 47 — 47.75 (47.25), begluške 67..Vi _ 68 (67.75), za marc 67.50 do 68 (67.25), 78/o Biair 67 — 67.75 (68, 67.50), 7®'» Drž. hipotekama banka — (72), Narodna banka 5600 hI.. Priv. agrarna banka 266 — 268 (266. 263).
Dunaj. Državne železnice 23.50, Trboveljska 15.H0, Alpine-Montan. 11.35.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Chicago, 30. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 95.25, za julij 87.75: koruza: za maj 82.6250.
+ W innipee. 30. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 82.25. za julij 81.625.
+ Ljubljanska borza (30. t. m.) Tendenca za žito je bila čvrsta. Nudi se (vse freo. nakladalna postaja): pšenica: baška 79 kg, po 132.50 — 135: oves: bosanski 89 — 94: koruza: baška po 68 — 70, banatska p„ 66 — 68: moka: baška in banatska >0« po 210 — 230; baška »2« po 195 — 215. baška >5< pa po 175 _ 195; otrobi: baški debeli 100 - 105. drobni 85 _ 9o
+ Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška in sremska 122.50 — 125; gornjebanatska 120 — 125; baška potiska in slavonska 125 — 127.50. — Koruza; baška in srem«ka 67—69; ?ušpna 70— 72; banatska 64— 66: sušena 67—j69- Oves: baški in sremski 78 — 80; slavonski 80 — 85. — Rž: baška 115 — 117.50. — Ječmen; baški. sremski, 65'66 kg 110 — 112.50. jari, 67/68 kg 125 — 127.50. - Moka: baška in banatska »Ogt in »0gg< 192.50 _ 215; »2« 172.50 _ 195: ->5« 152.50 _ 175; >6? 135 do 147.50; >7« 110 — 115; »8c 85 do 90. _ Otrobi: baški in sremski 80 — 82.50; banatski 78 — 80. _ Fižol: baški in sremski, beli 130 - 132.50.
+ Biidimpeštanska terminska borza (30. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: za marc 16.75 — 16.76, za maj 17.04 — 17.0K: koru: za: za maj 11.72 — 11-73.
ŽIVINA
+ Mariborski živinski sejem. Na živinski sejem 29. t. m. je bilo prignanih 332 glav živine, prodauih pa 134 glav. Cene za kg žive teže so bile: debeli voli 2.50 — 3.50 Din, poldebeli 2—2.25, plemenski 2.50—3. biki 1.75 —2.75. debele krave 2.25—3, plemenske 2—2.25, klobasarice 1—1.50, molzne krave 2—2.50. breje krave 2—2.75, mlada živina 2.50 -3.50. teleta 3—4 Din.
BOMBAŽ.
4- Liverpool, 29. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za januar 6.76 (6.76),
za julij 6.70 (6.72).
4- Kewyork. 29. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za januar 12.55 (12.60), za julij 12.39 (12.40)._;_
Iz Kranja	'
Lepa prilika zamujena — vrne se nobena!
To geslo naj velja letošnjemu družabnemu večeru kranjskih gasilcev, ki bo kot
vedno najbolj privlačna ln v največjem stilu aranžirana prireditev sezone, kot znajo to napraviti le kranjski gasilci. Program je kot vselej, tudi letos zelo vabljiv:
koncert, ples
v veliki dvorani ln spodaj, dalje VAL vinski sejem, ki bo bogato založen z Izbrano kapljico iz kleti najuglednejših vinskih trgovcev in vinogradnikov. Poleg vinskega sejma bo tudi pokušnja vseb vrst likerjev, v spodnjih prostorih pa bodo kazali svojo umetnost kegljale! na dobitke. Keglja se samo ta večer. — Vinski sejem je velike važnosti posebno za gostilničarje. Najboljša raznovrstna jedila se bodo dobila za mal denar. Zapomnite si torej dobro: družabni večer kranjskih gasilcev bo na Svečnlco, dne 2. febr. ob 4. uri pop. v vseh prostorih »Narodnega doma« v Kranju.
Iz Mozirja
TukajSnje tujsko-prometno druStvo priredi na Svečnico svoj »planinski večer«, ki obeta biti večer pravega planinskega veselja ln rajanja Velika dvorana Sokolskega doma bo po načrtih neumornega Industrij-ca Holzerjs In učitelja Spindlerja preurejena v pravcato planinsko carstvo Iznajdljivo bogat spored, planšarska godba in kmečka ohcet — vse to bo nuddo obilo ugodne zabave ln bodo prireditev gotov« vsi ohranili v najboljšem spominu.
f
Železnica dobi tekmeca
Skakajoči tanki in motorne dvoživke — Stroji, ki derejo čez drn in strn s 100 do 170 km na uro - Avtomobil, tank in ladja obenem
Tankom gre v svetovni vojni prvenstvena zasluga, da so antantne države vojno dobile. V 17 letih, ki so prešla osorej, se je to bojno vozilo tako izpopolnilo, da praktično ni terena. Se tako slabega, ki bi mu moglo ustaviti potovanje
V ameriškem mestu Lindenu so pravkar preizkusili najnovejšega zastopnika te kategorije: skakajoči tank. celo po ozemlju, ki je posejano z grnovjem in skalami, vozi ta strašni stroj z brzino 100 km na uro, sa ugodnejšem terenu zmore po odstranitvi gosenic, kar traja nekoliko minut, tudi 170 km. Pri tem ima na zadnji osi zelo močne vzmeti, ki mu omogočajo na pritisk gumba ob krmarjevem sedežu skoke tudi čez 2 in pol metra visoke in 10 m dolge ovire, a v kombinaciji z vozno brzino preplaz: in preskače nestvor tudi neprimerno večje in strmejše ovire.
Motorni nestvori so sploh tačasno geslo
ameriških teknikov. Kansaški konstrukter Eric R. Lyon je izdelal načrt za ogromno vozilo, ki bo obenem avto, tank in ladja. Po morju bo kakor srednje velik motorni p.arnik na vijak in krmilo prevažalo več sto ton koristnega tovora ali 1000 ljudi, toda v pristanišču se ne bo ustavilo, temveč bo nadaljevalo s hitro spremembo na treh kolesih s pnevmatikami (po 9 m premera!) po ugodnih cestah z brzino najhitrejših brzovlakov svojo pot, na močvirnem, skalnem in neenakomernem ozemlju pa dobi gosenice kakor tank. Pošast bo podobna ogromnemu torpedu v več nadstropij, streha ima podobo ladijske palube, vse skupaj bo tehtalo okrog 1500 ton. Tok za elektromotorje, ki bodo gnali vijak in kolesa, bo dajal generator več tisoč konjskih sil. Zanimivo je, da na kopnem to vozilo ne bo potrebovalo betoniranih dragih cest, temveč navadno, 12 do 14 m
široko cesto, ki bo za 2 tretjini cenejša od enako dolge železniške proge. Vzdrževanje takšne ceste bo zahtevalo le majhne izdatke, saj bo vozilo samo učinkovalo kakor cestni valjar, razen tega odpadejo mostovi preko rek in nasipi preko močvar, kar je vse velik napredek v primeri z železnicami. In če bo Lyonu uspelo uresničiti svojo idejo, je skoraj gotovo, da bo železnicam nastal tu tekmec, ki ga ne bodo mogle prebaviti.
Zmagovalka na ledu
Cenjeni" mož...
Koliko fe vredna slabša zakonska polovica?
Nekega ameriškega trgovca, ki se je mudil v uradni misiji v Teheranu, je v prepiru zabodel neki Perzijec. 2ena je zahtevala, da se morilec kaznuje in prisili k plačilu odškodnine za umorjenega moža. Diplomatsko zastopstvo Zedinjenih držav je vzelo stvar v svoje roke. Ker je morilec dokazal, da je izvršil dejanje v skrajni razburjenosti, ni bilo proti temu, da so gn obsodili na razmeroma milo zaporno kazen, zahtevalo pa je £0.000 dolar, odškodnine za vdovo. To vsoto so ji perzijski .sodniki brez nadaljnjega priznali. Tista, ki se je sedaj uprla sprejetju te vsote, pa je bila vdova sama, in sicer ne morda zato, ker
Fraascski maršal Fraashet d4 Esperay
9 razgovoru z mornariškim ministrom P 1 e t r i j e m na banketu »Pollus d'Orient«. Maršal kandidira za člana Francoske Akademije, kamor bo v kratkem izvoljen.
ZitnsGe
ohleice
za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri
Drago Schwab, Ljubljana.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ:
da je mehiška vlada povzdignila prvo žensko v čin diplomatke. Imenovala je se-norito Palamo Aguirrejevo za poslanico v Kolombiji;
da je skočila miss Ernestina C. O' Brie-nova. ena najimovitejših lastnic hiš in zemljišč v Ameriki, zaradi neozdravljive želodčne bolezni z 20. nadstropja nekega nebotičnika v New Yorku. Pri padcu se je raztreščila na kose;
da so našli na nekem cestnem vogalu v Cernovicah truplo neznanega moškega. Pozneje so ugotovili, da je to bivši slavni tenorist caristične opere v Odesi L. Nali-vaicu, ki je užival v prejšnji Rusiji velik ugled. Po revoluciji je moral bežati iz domovine ter izguoil svoj glas ter se potepal po svetu;
da se prihodnje dni oženi sin lahorskega maharadže baj Karum Nahru z bivšo viso-košolko Magdo Friemannovo, ki je študirala glasbo v Londonu. 211etna nevesta iz preprost« meščanske hiše jx>stane po smrti moževega očeti kraljica v Indiji ter bo s svojim soprogom kraljevala 10 milijonom državljanom;
da se je omožila hči ameriškega predsednika Roosevelta Ana Rooaevelt - Dali z novinarjem Johnom Boettigerjem, ki je še nedavno pisal poročila za neki chicaški list, ki je bil hud nasprotnik reform sedanjega predsednika Zedinjenih držav;
da je Kemal Atattirk odobril slovar prvih tisoč besed novega turškega jezika, ki bo nadomestil sedanje tujke iz arabščine. Teh tisoč izrazov tvori temelj očiščenja turškega besednjaka, ki je bil doslej pod velikim vplivom sosednih kulturnih sfer.
bi se ji videla premajhna temveč zato, ker jo je smatrala za previsoko ...
V svoji obširni utemeljitvi za to nastopanje je navedla da nihče ni bolje poznal telesne in duševne vrednosti njenega moža nego ona, preračunala je vsako njegovo vrlino in nedostatek v denar in je prišla do sklepa, da ni bil več vreden nego kvečjemu 30.000 dolarjev, v kolikor se da človeška vrednost sploh izraziti v denarju in z denarjem nadomestiti. Ker pa ve, da nje mož, dasi je bil prav dober mož in ga je tudi ljubila, ni bil vreden niti centa več nego 30.000 dolarjev, prej manj, ji pravico-ljuhnost ne dovoljuje, da bi vzela ponude-ue vsote.
To je menda prvi primer, da je ženska v takšni zvezi z denarno odškodnino odkrito priznala, da ji je izguja moža bolj sren-njevrstna izguba. Celo ameriška javnost, j ki je navajena vseh mogočih čudaštev, se temu primeru čudi in tisk prinaša k temu vsakovrstne komentarje.
V mednarodnih drsalnih tekmah na ledn r St. Moritzu Je zmagala letos vnovič Norvežan ka Sonja H e n i e, ki je tukaj fotografirana z Dunajčanom Karlom Schaferjem (na levi) in nekim dragim drsalcem
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET*4
PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: OTROŠKA RADOST (Foto L-s) Naslovna slika: HINKO SMREKAR: »BUTARA«
LED NA DELU (Ledniki spreminjajo zemeljsko površino - Po razpravi dr E Grafa -kk) — KO JE BIL PREMOG PREPOVEDAN (dr.) — MEHANIČNI PILOT (Po Georgesu Verdeneu - nj) — LETNI CAS IN ZAŠČITNA ŽLEZA — BAJKA O KLI-JOCEM ŽITU IZ FARAONSKIH GROBOV — Dr. Anton Debeljak- PO SINJI A DRU I (6) — IZOBRAZBA, MORALA IN PARLAMENT (VVickham Steed) — SEDANJI POLOŽAJ »POPREČNEGA NEMCA« (A) — i GODCI t MED ŽIVALMI (fg) — V BRUGAH (k) — SVET JE POLN »ČUDEŽEV« (Dr. sp.) _ Anton Ingolič: CESTA — E s s a d beg: ZAROTA ZOPER SVET (6) — A n i o n K a o-pus: ALI JE BIL KAREL MAY NA BALKANU? — ŠPORT (Jean Giraudouz -dj)
—	SPOMENIK, KI GOVORI _ IZ LITERARNEGA SVETA (Ernst Toller- Hinke-mann - A. D.) — Aforizmi (Notus) — TEHNIČNI OBZORNIK (Natrijeva luč - trna)
—	RADIO (Starost elektronke — Okvirna antena napoveduje nevihte — Zakaj uporabljamo pri televiziji ultrakratke valove) — ČLOVEK IN DOM (Oprema veže ali prednje sobe) — ŠAH _ ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR —
KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus)
»ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi. Ljubljana, Knafljeva ulica 5, fn stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Hauptmann bo vse priznal ?
Grožnje državnemu tožilcu s pestjo — Obtoženec se je pri prvotnem zasliševanju zmotil — Priče izginjajo
Devetnajsti dan obravnave proti Hauptmannu se je začel v ponedeljek z izjavami, ki močno poslabšujejo obtožencev položaj. Hauptmann je najprej priznal, da je svoji ženi prikrival svoje pravo finančno stanje, nato pa sc je razvila med njim in državnim tožilcem izredno ostra debata. Besedni dvoboj jc bil tudi nenavadno glasen. Državni tožilec in Hauptmann sta vpila drug na drugega
zdaj spreminja izpovedi, je dejal, da se je pri preiskovalnem sodniku »motil«. Preiskava je ugotovila, da je razpolagal Hauptmann do zločina v Hopewellu le z neznatnimi denarnimi sredstvi.
Odločno pa Hauptmann taji, da bi kai vedel o lestvi, ki so jo na predlog držav-nega tožilca postavili v dvorano. Glede risbe, ki so jo našli v neki njegovi bclež-nici, kjer je narisano okno in pod njim
ln spodilo se je celo, da jc Hauptmann, j lcsffv. pra^. da to ni njegovo delo. O dr-razjarjen zaradi nekih očitkov, skrčil pest	izjavlja, <;.i n-; povedal svoji Ženi
in jo pomolil državnemu tožilcu pod nos. Pr*ve.Ca stanja zategadelj, ker je pač m Paznik, ki straži obtoženca v dvorani, ga kn' "a je moral prijeti za roko, da ni prišlo do dejanskega spopada.
V ostalem pa je moral Hauptmann v navskrržncm zaslišanju priznati, da je dal preiskovalnemu sodniku svojčaa
»netočne« izjave. Ko ga je državni tožilec vprašal, čemu
Nazadovanje rojstev ne škoduje
Zanimiva sodba francoskega socialnega higienika
V lanskem letu so na Francoskem, kakor poročajo pariški listi, imeli še manj rojstev nego predlansko leto, a tudi manj • smrtnih primerov.
»'Nimamo niti najmanjšega povoda, da bi bili s tem statističnim rezultatom nezadovoljni.« piše k tem neki socialni hi-gienik v nekem pariškem listu. »Cas. ko so nazadovanje rojstev smatrali za narodno nesrečo, je miniL Gre za to, da človeškemu materialu, ki nam je na razpolago, izboljšamo življenjske pogoje tn mu žh*-ljenje podaljšamo. Hitra mena pokolenj 6 pomnožitvijo števila rojstev in tema ustrezajoča porast smrtnih primerov je francoskemu narodu prav tako malo ▼ prid kakor močna porast prebivalstva, saj je naša dežela že tako gosto naseljena in se življenjski pogoji s preveliko gostoto prebivalstva navzlic ekspanzijskhn možnostim ▼ kolonijah samo slabšajo. V prvih devetih mesecih 1. 1934. se je na Francoskem rodilo manj ljudi nego v ustreza-
jočem razdobju L 1933. Navzlic temu pa število prebivalstva v te>m času ni nazadovalo, temrveč se je za nekaj celo povečalo. To je razveseljiv znak. da »e je življenjski standard dvigr>3. Dvig življenjskega standarda pomeni namreč znižanje nevarnosti bolezni in bede. Treba nam je samo pogledati na Angleško, kjer je število rojstev še nižje nego na Francoskem. A na Angleškem je tudi število smrti zavidljivo nizko — navzKc neugodnemu podnebju. Angleži postanejo povprečno a ta rej* nego prebivalci celine. V čem je skrivnost tega daljšega življenja? V bolj-fii higieni in vzgoji otrok, v bolj zdravem soglasju med telesno in duševno rastjo. Predvsem je šport, ki daljša Angležem življenje, kajti smrtne nezgode, ki jih povzročajo športni ekscesi in rekorderska pretiravanja, niso v nobenem razmerju s povečanjem telesne odpornosti in izboljšanjem ljudskega zdravja po športu.«
Lady z ulice
Senzacionalna družabna afera v
Parizu
Pred letom dni se je nastanil v Parizu lord Canney, starejši plemenitaš, ki se je s svojim nastopom kmalu uveljavil v naj-odličnejši družbi. Imel je dirkalne konje, prirejal zabave, vabil go6te in kmalu so ga poznali v prvih salonih kot enega prvih gentlemanov. Posebno pozornost je zbujala tudi ladv Canney, lordova žena. Moški so kar noreli za njo in so neprestano brenčali, če jim je dovolila kakšno svoboščino. Tedajci se je začelo dogajati, da je prišel lord Cannev časih v denarno zadrego. Potrkal je pri takšnem prijatelju, ki mu je lepa ladv otrapila pamet in je navadno dobil posojilo, ki ga je pa vedno v redu vrnil. Zaradi tega ni bilo nikjer slišati opazk, posebno še, ker je bila lady Cannev povsod dobrodošla dama.
Ladv je tako dolgo trapila moške, dokler ni križal njene poti mlad Američan, sin milijonarja onstran morja. Mladec je bil še popolnoma zelen. Oče ga je poslal v Pariz, da bi se učil jezika in gladkih ma-nir. Ko je spoznal lady Canney, mu je bi-o, kakor da je odkril velik svet. Zatelebal se je v lepotico in ji je pošiljal cele gore
Croydon — Le Bourget v 68 minutah
»Leteči Moskvičan"
lz Moskve poročajo, da izdelujejo tam načrt za novo brzovozno zvezo med Moskvo in Leningradom. Na tej progi bo obratoval »Leteči Moskvičan«, motorni br-zovlak. ki ga je zgradil inž. Polnjan in ki opravi lahko brez nadaljnjega 200 km na uro Iz Moskve v Leningrad bo trajala vožnji v bodoče komaj štiri ure tako da bodo na tej progi lahko ukinili snalne in jedilne vozove Vlak bo imel samo tri vozove z udobnimi prostori za 236 potnikov. Lokomotivo žene Dicslov motor 500 k. a.
Pilot B a r t, ld je preletel s trimotoraim letalom Air France razdaljo med Londonom in Parizom v rekordnem času 68 minut. Takoj po njegovem startu se je dvignil v Londonu vihar, da ni mogel vzleteti noben pOot za nJim
cvetja. Ker Ra ta groznica ni hotela nehati. se je kmalu pojavil v Parizu fantov oče, da bi se na lastne oči prepričal, kaj dela njegov sin. Fant je spoznal resnost položaja in je hotel presekati vozel s tem, da je takoj zasnubil očarljivo ladv. Lordova žena je najprej oklevala, potem pa privolila ... pod pogojem, da pristane na ločitev tudi njen mož.
Lord Cannev pa je bil trgovec v pogledu ljubezni. Izjavil je, da je pač pripravljen odstopiti svojo ženo, toda samo za milijon frankov, kar se je pa zdelo ameriškemu bogatašu odločno preveč. Ker se nista mogla sporazumeti, sta se začela ameriški milijonar in angleški lord pogovarjati in tako je prišlo na dan, da je lord pobral svojo ženo v newyorški kitajski četrti, kjer jo je našel na cesti. Malo pred tistim dogodkom je prišla iz ječe, kjer je morala od-sedeti kazen zaradi umora lastnega nezakonskega otroka.
Ameriški milijonar je vse to povedal svojemu sinu, ki je seveda tekel naravnost k lady, da bi od nje izvedel, če je to res aH ne. Potrdila mu je. da je res vse, kar je slišal. Lady je v dobi, ko še ni bila lordova žena, preživela štiri leta v neki ameriški kaznilnici. Mladeniča je to priznanje tako razočaralo, da je mahoma spremenil svoja čustva napram ladv. Njo pa je to tako zadelo, da ga je prosila, naj jo še naprej ljubi, ker mu hoče postati žena in ko ni hotel fant o tem nič slišati, je začela lady razkrivati svojo burno preteklost, pripovedovati, kako je varala svojega moža. obenem pa je razkrinkala tudi sleparske manipulacije lorda Canneya, ki so bile takšne narave, da je moral poseči vmes državni tožilec. Lorda Canneya so prijeli. Plaz se je sprožil. Začele so se ob-dolžitve brez konca in kraja, aretirana je bila tudi ladv Canney, ki so jo pa po posredovanju vplivnih prijateljev zopet oprostili. Afera zavzema takšen obseg, da govori o nji ves Pariz in bo imelo z njo opraviti sodišče.
Smrt zaščitnika korupcije
Iz Pariza poročajo, da je v 69. letu starosti zadela kap drž. tožilca Pressorda. ki ga je francoski ministrski svet upokojil zaradi afere Staviskega. Z njim je Izginil s pozornice francoskega javnega življenja mož, ki je povzročil mnogo notranjih zmed v zadnjih letih
Hauptmann med zasliševanjem
Smučarska smrt v Karavankah
Te dni se je primerila blizu Roščice Karavankah nesreča zaradi snežnega plazu. Dva smučarja, celovški ključavničarski mojster Banko in njegova spremljevalka Ana Ringlerjeva sta odšla na smučarsko turo, medpotoma pa ju je zasul snežni plaz Banko je še imel dovolj moči, da se je izkopal izpod snežne plasti, dočim ni mogel pomagati svoji spremljevalki, ki jo je od-grnila izpod snežne odeje šele posebna reševalna ekspedicija. Bila jc tedaj že mrtva.
Volkovi napadli postnega sla
11 Helsingforsa prihaja poročilo, da so v okolici Patsama vzdolž finske obale Severnega ledenega morja zaradi ostrega mraza, ki je zavladal v teh krajih, nastopili volkovi v tako močnih tropih, da ogra-žajo ljudska bivališča. Neki poštni sel, ki je te dni vozil pošto na saneh s konjsko vprego ▼ okolico Patsama, je srečal trop desetih volkov. Imel je pri sebi sekiro, toda ni mogel pobiti napadalcev. Slednjič mu je šinila ▼ glavo rešilna misel. Napodil je konja s sanmi na tesno gozdno gaz, kamor mu volkovi niso mogli slediti. Zveri so se polagoma razkropile in poštni sel je srečno odnesel svoje življenje.
Hlapec na mlinskem kolesu
V	okolici Celovca je dohitela vojnega invalida Rudolfa Griča strašna smrt. Mož je oskrboval neki mlin, v katerem je živel sam. 2e svojčas se je Grič tako ponesrečil, da je le s težavo hodil. Na doslej nepojasnjen način pa je zdaj padel v mlinsko kolo, ki ga je razmesarilo do smrti. Truplo so našli zataknjeno v stopah. Kolo se je zaradi te ovire ustavilo. Ko je te dni lastnik prišel, da pregleda mlin, je odkril nesrečo, ki se je zgodila že nekaj dni prej. ___
Šport in srce
V	budimpeštanskih meščanskih in srednjih šolah bodo učencem športni zdravniki preiskovali tudi srce s pomočjo električnega kardiografa Ugotovili so namreč, da med mladino srčne bolezni stalno naraščajo, kar Je po mnenju strokovnjakov v zvezi z neugodnimi življenjskimi razmerami, a pred vsem s pretiranim športnim udej-stvovanjem.
Kupujte domaČe blago!
ima vsak človek svoje »skrivnosti«.
Na Hauptmannovo ženo ni napravila ta izjava prav nobenega vtisa. Pač pa je povzročilo malo senzacijo priznanje, da je imel obtožcnec poleg svoje žene razmerje z neko drugo žensko, ki se doslej še ni imenovala.
Vse to, kar so doslej porotniki doživeR v drugem delu procesa proti Hauptmannu, je dalo povod za govorice, da stoji Hauptmann, ki je doslej bil miren in zbran, pred odločilnim zlomom.
V Ameriki so mnogi na ta račun že sklenili stave. Nasprotno pa izjavlja Hauptmann po svojem braritelju. da nima česa priznati. Nihče nc more tudi izbrisati dejstva, da je izginilo več prič, ki jih je prvotno predlagala obramba v zaslišanje m ni zdaj o njih duha ne sluha. Mod temi pričami je bil baje tudi moški, ki je hotel potrditi, da ni bil Hauptmann oseba, ki je prejela na pokopališču v Bronxu denar r% rok dr. Condona. Alibi jc. se lahko reče, s tem propadel.
Zanimanje za proces v Ameriki n: popu-stilo. Lvropci niti ne vemo, kaj se to pravi, če ponujajo ljudje v Flemingtonu za sedež v porotni dvorani 130 do 2*10 dolarjev. A v deželi, kjer je 16 milijonov brezposelnih . je doma tudi ta anomalija. In še to se lahko pove, da nosijo ženske, ki poslušajo razpravo proti Hauptmannu, na vratu miniaturne lestve, modelirane po kriv-čevi lestvi, ki stoji v razpravni dvorani v kotu.
Žrtve metiinega alkohola
Iz New Vorka poročajo, da je Um umrlo zadnje dni 16 oseb zaradi uživanja merilnega alkohola, ki so ga jim prodali tihotapci. Pili so z merilnim alkoholom pomešano žganje. Strahotne posledice tega pijančevanja se niso končale samo s šestnajstimi smrtnimi primeri; cela vrsta drugih oseb, ki so takisto pile merilni alkohol, je zaradi tega oslepela.

Ni vseeno
kakšna sredstva upo-rabljate za pranje perila. Pred vsem morajo biti dobra in poceni. »Hubertu*« milo in »Perion« pralni prašek sta taka. In do*
mača sta! SVOJI K SVOJIMI
ANEKDOTA
Slavni slikar Wenzel je bil dobrodušen človek. Nekega dne ga je mlado dekle prosilo, naj bi ocenil sliko, ki jo je sama napravila.
»Kdo je to?« je vprašal Menzel.
»Ah, mojster, če slike niste spoznali potem je pač slaba,* je menila mladenka razočarano. »Cesarica je to.«
»Nu, s tem ni rečeno, da je slaba,« jo je tešil Menzel. »Vidite, jaz sem zelo majhen in vidim cesarico vedno od spodaj, vi ste pa zelo veliki in jo gledate od zgoraj. Morda je nisem zavoljo tega prepoznal.«
VSAK DAN ENA
»Kaj ti ni zdravnik prepovedal izpiti vsak dan več nego čašo piva?«
»Tako je. Vsak dan izpijem samo čašo piva toda moj koledar kaže daaea ie 16. maj« 1930.«
S P O R T
Avstrijski prvak v hokeja na leda v Ljubljani
Preteklo soboto in nedeljo je neugodno vreme preprečilo gostovanje graškega prvaka KSK v Ljubljani. S tem je bil žal onemogočen prehod od že gostujočega Villa-eher SC, na mnogo močnejša, svetovno znana moštva, ki bodo to sezono nastopila v tekmah proti Iliriji. Program, ki si ga ie začrtala Ilirija, teče dalje.
V dveh tekmah v soboto zvečer in nedeljo dopoldne bomo torej kot prvo občudoval virtuozno igro najjačjega avstrijskega moštva KAC iz Celovca. To priznano in prvovrstno moštvo je ostalo Ljubljani po svojem lanskem in predlanskem nastopu še v najboljšem spominu. V prvi tekmi je spoznalo ilirijansko moštvo v KAC svojega velikega učitelja, ki ga je s svojo rutinirano iuro odpravil kar s 14 : 0. Lani ie moral KAC v Ljubljano brez svojih najboljših igračev odličnega Eggera in Stertina, ki sta bila tedaj zaposlena v avstrijski reprezentanci na svetovnem prvenstvu, pa je vendarle zmagal z visokim rezultatom 5 ; 0. To pot pa bo KAC zaigral zopet kompleten, zaradi česar z velikim zanimanjem pričakujemo izid obeh tekem, ki bosta merilo napredka našega ambicioznega hokejskega moštva
Nadaljnji program nam bo zanesel v Ljubl;ano 6. in t. februarja drugo najboljše češko hokejsko moštvo, praško Sparto ter 12. in 13. februarja slovito francosko moštvo Chamonix, ki je ojačeno z dvema Kanadčanoma. Torej če bo vreme naklonjeno, nam ne bo primanjkovalo hokejskih dogodkov, katerih prvi je sobotno in nedeljsko gostovanje KAC.
Velike smučarske tekme v Lescah
Kakor smo že poračali. se bodo 2. in 3 februarja vršile v Lescah velike smučarske prireditve v izvedbi GZSP. Vršil se bo I. del tekem za podsavezno prvenstvo v teku
in v smuskih skokih.
Pr. teh prireditvah bodo sodelovali po večini vsi oni tekmovalci, ki so tako zmagoslavno zastopali naše barve na Pokljuki. Paradi tega obeta prireditev v Lescah biti po kakovosti, kakor tudi po številu sodelujočih ena največjih na Gorenjskem.
Skakalnica v Lescah je v najlepšem redu in pripravljena za trening. GZSP se je potrudil, da bo organizacija brezhibna. K temu so seveda mnogo pripomogle sijajne snežne razmere.
Ni dvoma, da bodo smučarji iz vseh na-t^ih krajev pohiteli na to smučarsko manifestacijo, ker nc bodo samo videli lepih tekem, temveč bodo tudi sami lahko uživali vse lepote smučarskega športa.
Združitev litijskih klubov
V majhnih podeželskih krajih trpi društveno delovanje zaradi preobilice društev. Odborniki so namreč skoro povsod eni ln 'sti. članstvo pa prav tako. Zaradi neredno plačujočih članov in številnih prireditev trpi delo wch edinic Pri nas smo napravili v tem pogledu razveseljiv korak k poživljenju in olajšanju društvenega delovanja. Včerajšnji občni zbor SK Litije, ki ie bil nad vse lepo obiskan ter se je vršil pri Borišku, je položil temelje močnemu društvu. Zbor je otvoril predsednik železniški uradnik g. Jordan Drago. Uvodoma = c ie poklonil blagopokojnemu viteškemu <ralju Aleksandru I., ter mlademu kralju Petru II. Omenjal je nato plodonosno de-lo v preteklem letu, ko je praznoval SK litija petletnico obstoja. Igralci so gojili vneto nogomet, poživili pa smo tudi lahko atletiko. Tajni g. Jesenovec je omenjal sodelovanje s sosednjimi klubi iz Zagorja, Zaloga. Dom/al in Ljubljane. Na jesenskem prvenstvu v okrožju smo odnesli 2. mesto. Klub šteje 33 nogometašev. Blagajnik g. Ran/.inger je navajal dohodke raznih prireditev. Klub ima več podpornikov. Na prvem mestu sta naša predilnica in pa liti js <a občina. Kljub hudim časom ima naš klub nekaj gotovine. Društveni gospodar g \\eilgoni je povedal, da smo si omis.ili vso opremo za prireditve, ki zadošča trenotno za vse naše potrebe. Načelnik nogometne sekcije g. Nace Nadižar je očrtal rezultate nogometnih tekem. Naš mladi klub napreduje. Razlike golov so bile v letu 1933 53:8 v slabo za Litijo, v preteklem letu pa smo se že precej dvignili — 52:ff>. Razen prvenstvenih tekem smo odigrali tudi 16 prijateljskih tekem. Rezultat v pomladanski sezoni je 8:5 v slabo Litiji, v jesenski sezoni pa je bila razlika golov že v našo korist in sicer 6:12.
Predsednik g. Jordan, ki je bil tudi načelnik lahkoatletske sekcije, je omenjal uspešne prireditve ob 5 letnem jubileju našega kluba. Takrat si je priboril pokal naš član g. Eltrin Jože, v Zalogu pa je odnesla naša štafeta prvo mesto. Za nadzorni odbor je poročal g. Hlade, ki je predlagal razrešnico in je bila sprejeta.
Z;vahno je bilo razpravljanje o fuziji vseh litijskih klubov. Potrebo združitve so podčrtali g. Jordan in Nadižar za SK Litijo, za fotoklub predsednik učitelj Zupančič, za Šahovski klub predsednik dr. Ma-zek, davknr g. Hlade in drugi Proti skupnemu - sodelovanju se je oglasil le zastopnik Kolesarskega kluba g. Podlipnik, ki se je s svojimi somišljeniki odstranil z zbora. Ostali so nato soglasno sprejeli sklep ra fuzijo Športnega kluba, Foto kluba, šahovskega kluba, v teku poslovne dobe pa se bodo ustanovili se razni drugi odseki. kakor veslaški, kolesarski, plavnlni itd.
Močno razgibanost so nudile volitve. Predložene so bile štiri liste, a vse z nosilcem učiteljem g. Zupančičem. V odbor so bili izvoljeni po dolgotrajnih volitvah nato še za podpredsednika dentist g. Glavič in predilniški mojster g. Spis. tajnik davkar g. Ahlin Nace. blagajnika g. Juvan in g. Ranzmger, gospodar g. Nadižar, odborniki starosta Sokola g. učitelj Veno Taufer. davkarja g Vajdetič in g. Hlade, akademiki g. Tičar Beno. g. Obračunč in g. Ro-tar ter g Premk in g. Drnovšek ter načelnik športnih sekcij g. Jordan. V nadzorni odbor pa odvetnik dr Mazek Ivan ter g. Habič in g Gernedel. Pri slučajnostih so stavili udcieženci obilico dobrih nasvetov, nato pa je predsednik g. Župančič razvil program za novo poslovno leto, povdaril je vaino dejstvo, da bo novi odbor pod-
prt z naklonjenostjo vse naše javnosti ia
bo tako ob sodelovanju s Sokolom lahko storil vse za telesni, kulturni, moralni in družabni napredek Litije.
Službeno iz LNP. Danes ob 20. seja
u. o. v tajništvu, Nebotičnik, prvo nadstropje, soba 106. Tajnik II.
LZSP. (Službeno). Za Slalom klub 34 se verificira g. Zupan Vito. Danes ob 20. v kavarni Emoni seja upravnega odbora zaradi podsaveznega prvenstva na Kofcah 2. in 3. februarja. Pozivamo vse sodnike, ki bi pri prireditvi tekem hoteli sodelovati, da se udeleže seje odbora.
Smučarski klub »Ljubljana«. Danes v četrtek ob 18. sestanek tekmovalcev m članov tehničnega odbora. Važno!
Smuka v škofji Loki zadovoljiva. Prvotno je izgledalo, da se s snegom, ki je naletaval skoraj vso soboto po vsem škofjeloškem območju, ne bomo mogli pohvaliti, toda sedaj se je položaj toliko izboljšal, da je smuka zadovoljiva. Južni sneg je premrzel, tako da so naše snežene poljane, ki so prekrite s snegom za dobrih 20 centimetrov, oživele in je naš smučarski svet že na nogah. Včeraj so delali na smučarski skakalnici. Ves sneg je steptan, najagilnejši sokolski smučarji pa so že poskušali s skoki. Predvsem sta skakala br. Linke Anton in Konstantin Stanislav. Dosegla sta skoke do 20 m, za začetek sicer ne mnogo, a vsekakor toliko, da vzbujajo ti uspehi upravičeno upanje, da dobimo iz naših vrst postopoma prav dobre ska-kalce-rekorderje. Včeraj je pričel po malem sneg zopet naletavati in imamo najboljše upe, da se bližamo nemotenemu poteku predvidenih smučarskih tekem.
Slalom klub 34. Smučarski tečaj za začetnike sc bo vršil na Gorjušah od 11. februarja 1935 do 17. februarja 1935. Tečajniki bodo nastanjeni v klubski koči. Glede hrane in višine pensiona dobite informacije v klubovem lokalu Aleksandrova cesta 5, pritličje, desno. Prijavnina za tečaj znaša 15 Din. Dostop na Gorjuše s postaje Boh. Bela je 1-25. Pismene prijave je nasloviti na gornji naslov. Vodstvo tečaja bomo še objavili. — Odhod tekmovalcev na Kofce v petek z večernim vlakom. Oni, ki hočejo startati, pa še niso verificirani, odnosno niso izpolnili prijavnice za tekmo, naj to store danes do 19. v klubovem lokalu. Zanesljivo naj se oglasi g. Magister.
Uprava »Pohorskega doma« priredi za
svoje člane in povabljene goste — smučarje in nesmučarje — smuške tekme pri Pohorskem domu na Svečnico dne 2. t. m. Pričetek tekem za smučarje ob 11., dolžina proge 2 in pol km. za smučarke ob pol 12., dolžina proge 1 in pol km. za nesmučarje in nesmučarke ob 14. Dolžina proge 30 m. Za tem štafeta, smuk z zaprekami i. dr. Start in cilj pri Pohorskem domu. Proga bo peljala okrog Pohorskega doma. Vodja prireditve g. Kramberger. Razglasitev rezultatov in razdelitev od uprave Pohorskega doma darovanih in izbranih številnih daril ob 21. Odhod iz Maribora do Reke z avtobusom z Glavnega trga v soboto ob 6. zjutraj. Vožnja stane 5 Din. Prijave za udeležbo tajniku g. Go-rupu do četrtka 31. t. m. do 12. Udeležba članov smučarjev obvezna.
Zhnsko s po« t na sekcij« SK Rek« priredi na Svečnico dvodnevni družabni smučarski izlet v Travno goro. Tura gre na Ortnek, Sv. Gregor, Sodrazico, Travno goro. Nazaj na Vagovsko, Sodražico, Sv. Gregor, Vel. Lašče. Zaradi skupnega naročila prenočišč in prehrane se prijavite do petka opoldne v športni trgovini »Šport Kmet« in v fototrgovinj Lojze Smuc na Aleksandrovi cesti. Objava za polovično vožnjo bo na kolodvoru. Zbirališče ob 7. istotam.
Smučarski tečsj SPD pri hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru se bo vršil od 2. do 10. februarja t. 1. Snega je preko 60 cm ter je za smuko prav ugoden. Tečaj se bo vršil za začetnike in nekoliko izvežba-ne. Skupni stroški s prehrano, prenočnino in učnino znašajo za ves čas 500 Din. Pri-javljencev mora biti jiajmanj deset, ker se sicer tečaj ne bo vršil. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani najdalje do petka zvečer.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija).
Danes od 19.30 naprej gimnastični trening v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta, vhod iz ženskega učiteljišča, obvezen za vse lahkoatlete. Na redno obiskovanje treninga se opozarjajo zlasti vsi juniorji.
ZSK Hermes. (Nogometna sekcija). V smislu sklepa seje načelstva od 29. t. m. bo redni letni občni zbor nogometne sekcije v ponedeljek 4. februarja ob 19.30 pri Kočarju. Občnega zbora se morajo vsi igrači nogometne sekcije brezpogojno udeležiti. Dnevni red glej v objavni knjigi.
TSK Slovan. Drevi ob 19. v klubovi sobi pri Krušiču seja uprave igrišča, ob 20. istotam strogo obvezen sestanek ra vse članstvo.
SK Grafika. Vsi verificirani igrači prvega moštva, rezerve in juniorjev ter vsi ne-verificirani juniorji naj se gotovo udeleže današnjega treninga ob 19. v telovadnici II. drž. gimnazije, vhod lx CiriKMetodove ulice.
SK Sloga. (Smučarska sekcija) priredi 2. In 3. februarja izlet na Vel. Planino. Tozadevne prijave sprejema načelnik sekcije g. Premeri do četrtka zvečer v Nabavljal-ni zadrugi, Masarvkova cesta. Odhod v petek zvečer ob 6.20 z gl. kol. v Kamnik.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19. članski sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Jutri običajni sestanek odpade. Sestanka se imajo brezpogojno udeležiti Marc, Kamnikar, Zemljak. Habiht I. in II., Povh, Petrič. Jančigar, Kitek, Jakše, Samar, Gorenc, Zupet, Baggia, Babnik, Skapin, Drapek, Brajer, čuk, Zaje, Sušnik. Znidaršič, Dečman, Sušteršič, Samarin. — Dopise naj se pošiljajo na nslov; Fain Ciril, Glavna bratovska skladnica, LJubljana.
Vremensko poročilo od 30. t. m. Pohorski dom in Mariborska koča« —2, visoka megla, mirno, 15 cm novega snega na podlagi 30. — Ruška koča: —3, gosta megla, mirno, 20 cm novega snega na podlagi
35, sankališče dobro. — Klopni vrh: _3,
visoka megla, mirno, 25 cm novega snega na podlagi 36. — Koč« n« Pesku: —2, megla, 25 cm novega snega na podlagi 40. — Senjorjev dom: —4, vedro, jasno, 30 cm novega snega na podlagi 60. — Sv. Lovrenc na Pohorju: —1, zelo oblačno, 10 cm novega snega na podlagi 20. — Rimski vrelec: —^3, oblačno, 30 cm novega snega na podlagi 40. Sneg je povsod deloma pršič, deloma poledenel.
Kofce: Snega nihega 75 cm, jasno, mirno, smuka odlična
Iz življenja na deželi
Iz Novega mesta
Hoda nesreča pri slamoreznici. Na gradu Strugi Je pomagal pri napravljanju rezanice domači 241etni kočijaž Šiško Anton. pri delu pa je fant zašel z desnico predaleč in noži so mu gladko odrezali tri prste. Ponesrečenec je prišel iskat zdravniško pomoč v bolnišnico usmiljenih bratov.
Z Jesenic
s— Glavna skupščina Društva nameščencev Kranjske industrijske družbe se je vršila v četrtek v Kazini. Bila je lepo ob-Itncana. Predsednik g. inž. Rudescb se je \ uvodu spominjal tragične smrti kralja Uedinitelja ter naglašal vdanost mlademu kralju Petru II. Po pozdravu zastopnikov Zveze društev zasebnih nameščencev gg. Žemljica, Tavčarja in dr. Kostla iz Ljubljane in drugih je v svojem poročilu omenjal, da je društvo po zvezi dobro zastopano pri Pokojninskem zavodu. Delavski zbornici in Trgovskem bolniškem podpornem društvu v Ljubljani. Tajnik g. Peter Prevc je poročal, da šteje društvo 175 članov in članic, blagajnik g. Mirko Stebih pa, da je imelo društvo 45.405 Din denarnega prometa in da znaša društveno premoženje 55.753 Din. V imenu revizorjev je Franjo Kučina predlagal razrešnico. ki j« bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. inž. Rudesch Alfred, v upravo gg. Božič Jože, Sušnik Matija, Skofljek Maks, Stebih Mirko, Cerar Drago, Plajh Avgust, Kokel Tone. Velepič Ivan, za namestnike gg. Torkar France, inž. Levičnik Tousaint in Markeš Valentin, za revizorje pa gg Hafnar Ivan, Kučina Franc in Marn Herman Po volitvah sta poročala zastopnika zveze g. Tavčar Ivan o bednostnem fondu, razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo in o delovanju Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, a g. Zemljič Joško o poslovanju Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Pri slučajnostih se je razvila zanimiva debata in je dal potrebna pojasnila pomočnik direktorja Pokojninskega zavoda g. dr. Kosti Janko iz Ljubljane.
Iz Kamnika
ka— Nova tovarna v Mengšu. Ob cesti, ki drži iz Jarš v Mengeš, so že oktobra začeli gradnjo novega poslopja, v katerem bo obratovala tvornica za zdravila in kemikalije. Zima je ustvarila delo, vendar pa je veliko poslopje že pod streho in ga bodo lahko dovršili že v zgodnji pomladi. Tvornica bo na odprtem polju sredi dolge ravnine, ki se razprostira od Kamnika do Trzina.
ka— Medvedov« ulica. Kakor doznava-
mo, bo odsek za preimenovanje kamniških ulic v kratkem dokončal svoje delo in izročil predlog v obravnavanje občinskemu odboru. Ulice bodo po večini ohranile svoja stara imena, nekatere pa bodo dobile nova. Tako bo n. pr. Graben preimenovan v Medvedovo ulico. Prav je. da na ta način počastimo spomin našega odličnega pesnika in poudarimo njegove zasluge prav
letos, ko bo 25 letnic« njegove smrti, vendar pa je veliko vprašanje, ali bo mogoče izpodriniti staro ime Graben v korist predlaganemu. To bo treba še premisliti.
Ii Hrastnika
b— Nesreča. V nedeljo zvečer sta se vračala od večernega vlaka s hrastniške postaje na Dol učitelja gg. Ferenčak in Mab-kot. Vozila sta se t nekim kmečkim kole-seljem. V bližini Rikeljnovega mostu se je pa konj splašil in zdirjal po cesti proti Dolu. Videč veliko nevarnost, je g. Mahkota še pravočasno odskočil z voza. Dirjajoči konj je pa treščil s koleseljem s tako silo ob ograjo mostu, da je močan sunek dvignil g. FerenČaka s sedeža in ga v loku vrgel Čez ograjo mostu v 4 m globoko strugo potoka. Pri tem padcu je zadobil ponesrečenec težke poškodbe na glavi. Prvo pomoč je nudil zdravnik gosp. dr. Arnšek in odredil takojšen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnico. Priljubljenemu učitelju in vzgojitelju želimo skorajšnje okrevanje!
Iz Prekmurjfc
pm— Prvi samaritanski tečaj v Murski Soboti je bil p*ed dnevi zaključen z iz-piti. Priredil ga j« sreski odbor Rdečega križa in ga je s vso požrtvovalnostjo vodil primarij tukajšnje bolnišnice g. dr. Vladimir Brezovnik. V pomoč mu je bil sekundarij g. dr. Vladimir Lulič. Tečaj, ki se je začel oktobra, je bil razdeljen v dve skupini. V prvi so bili zlasti murskosobo-ški prebivalci, v drugi pa gasilci iz bližnje in daljne okolice. Od 27 udeležencev, ki so obiskovali prvi tečaj, se je prijavilo k izpitu 19. Od teh je 18 napravilo praktični izpit z odličnim in le eden z dobrim uspehom. Od 66 gasilcev pa se je priglasilo k izpitom 64. Od teh je napravilo izpit 42 z odličnim uspehom. 15 s prav dobrim in 7 z dobrim uspehom. Izpiti so se vršili v Sokolskem domu ob navzočnosti predsednika Rdečega križa sreskega načelnika g. Lipovška in članov izpitne komisije. Stroške tečaja je poravnal sreski odbor RK. Razdelitev diplom in svečana zaprisega diplomiranih samaritank in sama-ritanov bo v kratkem v veliki dvorani Sokolskega doma.
pm— »šola in dom« v Murski Soboti. Na pobudo ravnatelja državne realne gimnazije g. dr. Strmška so se pred dnevi zbrali starši šolo obiskujočih otrok, da ustanovijo društvo, ki naj služi v medsebojno oporo pri vzgoji mladine. Udeležba je bila prav lepa. Po uvodnih besedah predsednika občine g. Hartnerja je ravnatelj g. dr. Strmšek obrazložil pomen društva »Sola in dom«. Pri volitvah 90 bili izvoljeni: za predsednika g. Hartner, za podpredsednika ravnatelj g dr. Strmšek. za tajnika šolski upravitelj g. Gabrijelčič.
za blagajnika prof. inž. Zobec.
★
KRKA. Občni zbor občinske organizacije JNS bo 2. februarja ob 15. v gostilniških prostorih g. Borštnika z običajnim dnevnim redom. Člani, pridite polnošte-vilno!
DRAMUK. V nedeljo JO. t ra. je imel kletarski nadzornik g. Andrej žmavc predavanje o vinogradništvu in kletarstvu. Predavatelj je s poljudno besedo tako
osvojil Številne navzoftne, da se je po predavanju razvil prisrčen razgovor z vinogradniki. Obravnavalo se je vprašanje obnove vinogradov. Važne so izbira prisojnih leg, priprava zemlje, v glavnem pa izbira cepljenk iz našega trsnega izbora. Ako bomo nepremišljeno obnavljali vinograde, napravimo napako, ki Jo bomo čutili 50 let. Navzočni so dobili tudi nauke, kako je treba kletariti. Za dobro blago bodo dobili dobre odjcmalce. Vinogradniki žele, da bi g. predavatelj še večkrat prišel s svojim obilnim znanjem in izkušnjami med nje
GORA. šola je priredila 6. t. m. božični-eo. Obdarovanih je bilo G3 otrok, izmed teh 20 najsiromaSnejših z blagom za obleko ali perilom in pecivom Vsi šolski otroci pa -o prejeli različne šolske potrebščine. Še posebej je bila obdarovana sokolska dera. Ob božičnem drevesu so otroci lepo deklami r.i-li in zapeli nekaj pesmi. Darila je z lepim nagovorom razdelila ca. Šolska upraviteljl-ca. Iskrena zahvala zlasti banski upravi in tvornici II. Francka sinovi v Zagrebu za darove.
GORENJI LOGATEC. Na Tri kralje Je gostoval na našem odru Sokol iz Hotedr-šice z igro »Domom*. Igralci so Igrali prav dobro, podobnih prireditev si še želimo. — Dne 19. t. m. je imel naš Soko! redni občni zbor. ki se ga je udeležil tudi župni tajnik br. Flegar iz Ljubljane. Izvoljena je bila kandidatna lista s starosto br. Puppisom na čelu. 20. t. m. se je vršila v Sokolskem domu dobro uspela sokol-ska akademija. — Na svečnico priredi gasilska četa v Sokolskem domu plesno zabavo. — Slovenski radijski vokalni kvintet nas obišče 10. februarja ob 16. istot«/-ko v Sokolskem domu. Ljubitelji petja, ne pozabite! — Dne 17. februarja ob pol 20. priredi naš Sokol Igro »Siromašna ko cerkvena miš«.
MORAVČE. Sokol je Imel v nedeljo 13. t. m. redno letno skupščino, ki jo je vodil starosta br. Toman. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je društvo vsestransko pridno delovalo. Pri volitvah je bila ponovno izvoljena stara uprava z br. Tomanom na čelu. Razveseljivo je, da se ie z noviin letem osnoval moški naraščaj. Zadnjo nedeljo smo pokopali posestnika zaloške graščine g. Bregarja Franca. Pokojnega, ki je bil zelo blagega srca, bodo pogrešala tudi naša društva, katerim je dovoljeval prirejati v svoji idilični graščini razne prireditve. Kako priljubljen je bil g. Bregar, so najbolje pričali številni pogrebci, ki so prišli od blizu in daleč Soprogi in številnim otročičkom. ki jih je pokojni tako ljubil, iskreno sožaljef — Pri Sv. Trojici se je v nedeljo 20. t. m. osnovala podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki Šteje že 30 članov. Izvoljeni odbor, ki mu nače-luje predsednik g. Cerar Miha, jamči, da bo podružnica dobro uspevala. Na svečnico bo ob 15. v dvorani Zadružnega doma občni zbor občinske organizacije JNS v Moravčah. Na zboru bo poročal tudi narodni poslanec g. Cerer iz Kamnika. Tudi članstvo krajevnih organizacij iz Peč in od Sv. Trojice pozivamo, da se matičnega zbora udeleži v čim večjem številu.
ST. VID NAD LJUBLJANO. Namesto venca na krsto šol:>KCga sluge Kovača Petra ie daroval šolski upravitelj g. Smajdek Ivan 50 Din za spomenik na vižmarski tabor — Sokolski dom kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Sokol se mu lepo zahvaljuje z žel io, da bi ga tudi drugi posnemali.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo 1. Cae opazovanja, 2 stanje barometra. S temperaturo, 4. relativno vlago ▼ odstotkih.
»mer In brzino vetra, 6 oblačnost 0—10 7. padavine ▼ mm, 8 vrsto padavin. — Temperatura: prve Številke Domenijo. najvISjo, druge najnižjo temperaturo. 30. Januarja Ljubljana 7, 761.5, —3.2, 70, NI, 9, —> —; Ljubljana 13, 761.6, 0.6, 42. S4, 3, —, —: Maribor 7, 761.8, —5.0, 90, NW2, 10. —, —: Zagrob 7, 760.9, —1.0, 60, N*B4, 10, —, —; Beograd 7, 755.3, —3.0, 80, NNW2, 10, —, Sarajevo 7, 758.5, —4.0, 90. NW"2, 10, sneg. 4.0; Skopije sneg 120; Kumbor dež 4.0: Rogaška Slatina 7. — —3.0. 63. NE4. 10
Temperatura: Ljubljana 0.8, —4.0; Maribor 1.0, —5.0; Zagreb 2.0, —1.0; Beograd 2.0, —3.0, Sarajevo 2.0, —4.0; Skopije 3.0. —; Kumbor 12.0, —; Split 9.0. —; Rab 2.0. —; Rogaška Slatina 2.0. —3.0.
o k o 1
Otvoritev prve sokolske smučarske skakalnice
Prejšnjo soboto in nedeljo so bile v Zagorju izbirne tekme SKJ za Češkoslovaško in smuč. tekme eeljske sokol. župe. Ob tej priliki je Sokol v Zagorju ob Savi otvoril 9vojo smučarsko skakalnico, ki je prva sokolska skakalnica. Zaradi pičlega časa je odpadla slovesna otvoritev, zato na tem mestu objavimo vse, ki so pripomogli k zgraditvi skakalnice.
V prvi vrsti se mora društvo zahvaliti br. VVeinbergerju, ki je dal več kot polovico prostora za skakalnico brezplačno na razpolago, dalje s. Kokoletovi, ki je dala ostali del prostora na razpolago za majhno letno odškodnino. Mnogo zahvale gre tudi stavbeniku iz Ljubljane g. Ivanu Rozmanu, ki je oskrbel potrebne načrte in prišel sarn trikrat na lice mesta, a vse brezplačno. Posebno zahvalo je društvo dolžno vsem denarnim podpornikom, in to: Savezu SKJ, banski upravi v Ljubljani, celjski sokolski župi, SPD v Zagorju in Tujsko prometnemu društvu v Zagorju in naposled še članstvu domačega društva, ki je tudi gmotno pomagalo. Javna zahvala gre dalje ravnateljstvu TPD v Zagorju, ki je pomagalo pri zgradbi z raznim tehničnim orodjem in s svojim strokovno izvežbanim osebjem. Naposled se društvo zahvaljuje br. Pavlini-ču. ki je osebno vodil dela n« skakalnici, in vsem, ki so kakorkoli pripomogli do lepe zgradbe. _ Uprava Sokola v Zagorju.
Sokolsko predavanje. Na Ljudski univerzi ZKD v Litiji bo predaval danes ob 20. g. učitelj Vidic Franjo o Sokolstvu In veri K predavanju, ki bo v naši osnovni Soli in brez vstopnine, vabi vse odbor.
Sokol v Ljubnem ob Savinji Je Imel 20. t m v šoli občni zbor Udeležilo se ga je 40 članov, ki so odobrili vsa poročila ! funkcionarjev Društvo je bilo ustanovlje- , no šele marca lani. a je pokazalo v tem j kratkem času zadovoljiv uspeh. Pomanj-
kanje je le telovadnice in orodja. DrtiStvo šteje 150 pripadnikov. Uspešno je bilo prosvetno delo, ki je obsegalo tri predavanja in šest prireditev. Pri društvu »o
ustanovljeni smučarski, plavalni, pevski in strelski odsek, ki vsi lepo delujejo. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena tale uprava: starešina Tevž Ante, namestnik starešine Kolenc Franc, tajnik Serona Vinko, prosvetar Rainerjeva Lucija, načelnik Serona Vinko, namestnik načelnika Brunet Rasto, načclnica Furlanova Elconora, namestnica načclnice Cučkova Mira, blagajnik Marovt Ivan, odborniki: Druškovič Karel. Arh Jože. Kovsak Jože, Rainer Milko. Juvan Alojz in Majcenovič Oskar.
Beli grob naše gore
Francu Eiletzu poslednji pordra\'
Bila sta pred nekaj leti gori na štajerskem pod zeleno goro svete Uršlje, dva hribolazca. Prvi je bil resen, starejši inož. ki je prehodil in pregledal /e dokaj sveta dobro poznal ljudi, zlasti naše ljudi, in je ljubil Boga, svojo družino in planine, zlasti slovenske planine. Drugi je bil mlad fr-kovec, ki se mu je videlo življenje sila grdo, a vendar mično, čeprav je videl in vedel jako malo in si je še le domišljeval, da ljubi dom in domovino in še marsikaj, a v resnici še niti slutil ni, kako je s to ljubeznijo. Tega frkovca ljudje niso radi gledali, ker je bil drzen, vsiljiv m brez spoštovanja do modrih uredb tega sveta To mu je svet tudi zameril in ga vsega osamljenega zapustil v pusti sivini falira-nega študentsrva, odkoder naj si poišče pot v človeka dostojno življenje, kakor zmore, če sploh še kdai zmore priti na 6vetlo.
O, Franc Eiletz, ki si moral najti bridko smrt pod snežno odejo, nikdar Te moje srce ne bo pozabilo.
Pa sva hodila ob poletnih popoldnevih, ko so se poslednji vroči žarki še pasli po skalnati rebri, ob pomladnih jutrih, ko je »rebrila rosa selske travnike in ko je še megleno morje valovalo po Mežiški, Mi-slinjski in Šaleški dolini. Hodila sva tudi po jesenskem deževju in ob onih lepih poznojesenskih dneh, ko zasanja solnce v dolgih ravnih sencah, kakor da bi nam hotelo govoriti o naši občečloveškl, trpko-sladki poti do groba v teh svojih tolažilnih smehljajih. Najrajši pa sva hodila pozimi, ko je gozd ena sama pravljica, ki se tiho, *e!o tiho razklene pred nami.
Poti so bile različne. Nekajkraj preko Sel, kjer čuva vitki šiljasti zvonik Meško-vo faro, drugič po Logarjevem klancu, pozimi pa mimo Sv. Duha, kjer naju je ošvr-knil rajni Napotnik s svojim posrečenim humorjem, in po dolini Suhadolnice navzgor preko Sšsernika, kjer se očaran od vse krasote domače zemlje že oziraš v prelepe Savinjske planine.
Nisva se mogla postavljati s časovnimi rekordi modeme turistike. Kaj še!
»Gospod nadpoštar pa že grejo na goro!« je pozdravil kmet ali revno, staro babše ah kdor si bodi, ki je stal pred bajto ali na cesti. In gospod nadpoštar se je seveda dodobra pogovoril z ljudmi, stopil v hišo, tam razdelil potico in »buhtlje«, ki so mu jih dali mama za popotnico, med otroke. potem še le sva krenila naprej do prihodnje take postaje, ker so ljudje, sicer tako nezaupljivi in vase zagrenjeni, pač čutili, da je ta gospod nadpoštar človek zanje.
Cilj je bil vedno isti — planinski dom na Uršlji gori. Večna njegova skrb, ta planinski Dom in menda najljubša njegova pot — te razne poti na goro, kjer kraljuje sveta Uršula na strmi pečini, obdana od zelenega smrekovja, borovja in prelivajočega se bukovja. Odtod pozdravlja svoje popotnike v doline, odtod je pozdravljala tudi njega, ki jo je ljubil iz vsega svojega dobrega srca. To srce je znalo učiti tudi mladega napol-izgubljenca, kako molče je treba hoditi po teh poteh, da se brez mnogih, umetelnih besed najde tudi ona druga pot, ki je tako zelo težavna.
Nasi ljudje pojo, ko se poslavljajo z gore sv. Uršlje:
»O sveta UršSja, ti pomaj, da pridemo v nebeški raj. Poslušajmo, že pojejo zvonovi nam v slovo«
Ne vem, če Ti je zapel sv. Uršlje zvon, ko si zadnjikrat odhajal z gore v svojo smrt pod plaz snega
A vem. da Ti bo pel ta zvon, ko Te neso tja ven na slovenjgraško pokopališče, odkoder se tako lepo gleda gor k cerkvici svete Uršlje na gori.
Razmaji se zvon, zapoj svojo pesem v slovo najzvestejšemu srcu, ki ga je ta gora kdaj imela! Zapoj, da bo slišal gozd in vsa pota, po katerih je Franc Eiletz hodi! k Tebi, da bodo žalovala srca v onih gorskih hišah in bajtah, ki jim je bil ljub gost.
Zapoj svojo pesem bridkega slovesa, saj v njej bo zvenela tudi blagovest tolažbe, da je življenje večno. Ljuba Prenner.
Radio
Četrtek, 31. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: To-rocila. _ 13: Čas, plošče. _ 18: Plošče. — 18.20: Smuška ura. — 18.50: Srbohrvaščina. — 19.20: C as, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalua ura: Politični pregled (Branislav Denič — iz Beograda).
—	20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester.
BEOGRAD 17: Violina. - 20: Klavirski koncert. — 20 30: Simfoničen koncert. — 23: Plošče. - ZAGREB 1210: Plošče. -17.15: Komorna glasba. _ 20: Iz Beograda.
—	22.15 Kvartet. _ PRAGA 19.30: Kvintet na pihala. _ 20.06: Koncert Češke filharmonije. — 21.06: Klavir. — 21.30: Mehi-kanske in južnoameriške pesmi. — 22.15: Jazz. — BRNO 19.30: Plošče. — 20.05: Iz Prage. — 21.05 Revija melodij. _ 22.15: lz Prage. _ VARŠAVA 20.05: Lahka glasba.
—	21.46: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Ples. - DUNAJ 12: Plošče. _ 16.10: Opera, opereta, zvočni rilm. _ 17.20: Klavirske skladbe. — 19.45: Revija šlagerjev 1925—1929. - 20.55: Prenos Mascagnijevo opere »Neronc iz Milana. — 0.15: Ples. — BERLIN 20.10: Zabaven pro^m in ples
—	KONIGSBERG 20.15: Meran program. —
21 r Rodbina skladateljev l»ac!iov _ 22 85-
Ples. _ STUTTGART 19.! ,: R,.-ke pesmi
—	20.15: Klavirski Iron-ert _>t Igra. -22.85: Lahka in plesni! gla-lia i;p[ 17 Mešan glasbeni p meram. _ 31: pfenoi opere »Neronc 5« Milan?.
L. WOLfT;	9
Pokonci glavo
»Nemara da. Mnogo dela je v njem. Tudi moj želodec ga pomni. 5Mi ostaneš dolgo v Newyorku?<
>Samo nekaj dni, stric Harry.<
Moschenheim je pogledal v zrak, kakor da bi se silno dolgočasil.
Težko bo govoriti s tem starcem.« je srtrahoma pomislil Frank.
>Kako se ima tvoj oče?<
>Oče je mrtev, stric Harry.c
»Tako, tako.<
»Kaj dela mati?«
>Mati je umrla pred dvema letoma, 6tric Harry.<
> Življenje mine,« je menil Moschenheim in se ozrl na kup računov, ki je ležal pred njim, kakor da bi ga novica o sestrini in svakovi smrti izpodbadala k tem večji pridnosti.
Frank je začutil v ustih grenak okus.
3 Zdaj pa ne zameri, fant. Delo imam. Če ti je prav, bova drevi pkupaj večerjala.«
»Rade volje, stric Harrv «
»Ali right. Točno ob sedmih.«
»Da, stric Harrv.«
^Good bye,< je rekel Moschenheim, sd odločno porinil naočnike na ozki nos in se poglobil v svoje račune.
Frank je od.šel iz sobe. Zunaj ga je spet sprejel boy in ga spremil nazaj v vežo hotela. Od gluhe teže, ki mu je ohramljala
vde, m Je opustil v ■fto&eci kfabnjak. Tu Je skoraj negibno sedel dve nri.
10
Eo se je Sarlota vrnila domov, v problematično penzijo za domačine in tujce na Augsburški cesti, jo je baronica Bareekow, zgovorna stara goepa, ki je nosila sive lase kratko pristrižene, sprejela z vkliki divje radosti.
»Oh, ljuba goepa Ditmarjeva, v kakih skrbeh sem bila zaradi vas! Dva dni ste hoteli ostati z doma, zdaj jih je pa že deset. Sama nisem vedela, kaj bi storila Vsa iz sebe sem bila Vpraševala sem se, kaj naj si mislim. Sicer ste pa sijajni na pogled. Briljant-ni, bi lahko rekla Lepi kakor mlada boginja «
Zaljubljeno si je podržala končka dveh prstov na vela usta.
»Z eksceienco Platonovim sva se že posvetovala, kaj naj storim. Ekscelenca se je kakopak upiral premagljenim korakom. Sicer je bila pa vaša soba do jutri plačana. Stvar je namreč tale: pred nekaj dnevi se je tu oglasila zakonska dvojica iz Paraguaya, ki je pokazala veliko zanimanje za vašo sobo. Med nama, da veste: da bi bila poročena, skoraj ne verjamem, gospa je videti prepi-kantna, in tudi v Paraguay ne verujem. Ali vi verujete v deželo z imenom Paraguay, ljuba gospa Ditmarjeva?«
Sarlota se je nasmehnila.
>V zemljepisju Paraguav vsekako obstoji, gospa baronica.«
»Nu, naj si bo kakor hoče — kaj nama je konec koncev do Pa-raguaya? Vsekako zdaj sleherni dan telefonirata in hočeta imeti odgovor zastran sobe. Vendar ne morem ničesar ukreniti, ker ne vem, aH boste za čas odsotnosti gospoda soproga obdržali sobo aH ne.«
Sarlota je jela premišljevati. Do Frankove vrnitve je utegnilo miniti tudi v najugodnejšem primeru deset dni. Čemu naj bi ostala v draoi, veliki sobi? Treba je bilo varčevati.
>Rada vam ustrežem, gospa baronica.«
Baronica je skremžila obraz, kakor da bi bila ugriznila v cA-trono.
»Najina soba je od jutrižnjega dne Paraguavcema na voljo. Do moževe vrnitve se zadovoljim z majhno sobo in eno posteljo.«
»Kakor želite,« je globoko užaljena odgovorila baronica.
>Morda bi mi dali tisto, ki je v njej stanovala ogrska virtuozinja na gosli?
»Virtuozinja na gosli? Dovolite, da se nasmehnem. Ta ženska je igrala na gosli kakor jaz nogomet. A njeno sobo seveda lahko dobite.«
Sarlota se je poslovila in odšla v svojo sobo. Na miu< je ležala Frankova brzojavka iz Newvorka. Obotavljaje se jo je odprla in brala:
»Srečno priplul. Mnogo poljubov. Frank, hotel ,Montrose'.<
Dolgo je strmela v brzojavko, in globoka tesnoba jo je obhajala ob izrazu »srečno priplul«. Zdelo se ji jo, da je za besedo >srečno< še prezgodaj.
Somrak se je širil po sobi, hrup na ulici je postajal čedalje glasnejši in burnejši, nekje v hiši je nekdo igral na klavir, vrata so loputala, telefoni so zvonili, avtomobili so svareče trobili v jesensko meglo.
Nepremagljiva žalost se je polaščala Sarlote. V teh samotnih večernih urah se ji je zdelo življenje brezupno temna jama, polna nevarnosti, ki jih ni moged nihče slutiti.
CENE MALIM OGLASOM
Po S0 par za besedo. Din 2.— davka za vsaK oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id IMeJ« služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12«—, Dopisi
in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako beseda Din 2._davka
za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din B.— za Šifro aH dajanj«
naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 50.__
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dio L— ca besedo. Din 2.-1 davka
za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5__za Šifro ali dajanje
naMlnvov Najmanjši znesek ra enkratno objavo oglasa Din 17._.
ronnanam na Stfre ne prilaealte znamk! Le. ce zantevate oa
Oglasnega oddelka »Jutra« f\SM » _ „ ________
odeovor. priložite UM Ja- V ZOamkan.
Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom naisijajnejše jugoslovensko
BERMET-VINO
črnino iz Fruške gore, V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja
B. MARINKOV
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Službodobi
B<weda 1 Dio davek 2 Oin. n Šifro ali dajaajt aaslova 5 Din Naimanjši tnesek 17 Din
Viničarja
te se razume v vinogradu, t sadjarstva in ravnanju * blagom, sprejm« Novak, TarTeb. Maksimirska >>4.
Pridno postrežnico
Vn dobr^ pere in knha — iščem. Našlo* v vseb po-■ioralnicah ».'nT*«.
13755-1
Beseda 1 Oin, davek 2 Din,
za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnika
« obiskovanje trgovin ie industrij sprejmemo 73 ljubljansko okolico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jn'ja« pod »Agileo ;93.>«
Sluf.be išče
Beseda M para. davek I Din, ta Iifro ali dajan]* laslova i Din. Najmanjil rnesek 13 Din.
Vračajoč se
od zadnje petletne slnfbe ra Dunaju kot dipl. vzgojiteljica, simpatična in m-ttiigentna. s'ara 36 let, bi reiela dobiti mesto k m3li ah vetji deci. Poleg nemščine, slovenščino in angleščine sem verzirana tn-di v gospodinjstvu. Pismene ponudbe prosim na podružnico »Jutra« v Celjn pod značko »Vestna v poklicu«.	1966-2
Beseda l Din. davek 2 Din. za $ifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio Dijak- 12 Din
Le^ons de francais
Oddam Se nekaj ur temeljitega privatneira pouka (tedi pomožnega art-dnje-rolcem'1 m pripravo za izpite. Imam vočletrto uspešno nčno prakso. Dopise pod »Diplomirana v Parizu« na ozlasni oddelek »Jutra«.
llS^-4
Prodaj
Be»«da 1 Din. davek 2 Dio za šifro ali dajani* aaslovt 5 Din Naimanjši znesek 17 Dia
Otroški voziček
d^bro ohraejen, naprodaj na Vrtači st. 3, pritličje.
Beseda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanišl znesek 17 Din.
Radio
tricevni. v zelo dobrem stanju, ki »prejema čez 40 postaj, na električni tok l.jft voltov, zelo ugodno proda Golob, Čopova ulica Bt. 21.	l!)K;-9
Mlad pek. pomočnik
ki ima svoje odjemalce —
išče siužbo v Ljubljani ali pa vsaj v bli^iri. Gre tudi rijnašat kruh. Ponndbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Mlad«.	1906-2
Pošteno dekle
vajezio vseh hišnih del in nekoliko kube, išče službo s 1.5. februarjem. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra
pod »Poštna«.
ifw-e
Beseda 1 Din. davek 2 Din. z? šifro al! dajanie aaslova S Din. Naimanjši zaesek 17 Din.
Avtobus
■ft>H*žen v smeri voinje, 4 cy]„ nova moderna karoserija, mala poraba bencina. ugodno prodam. — Drpise na og'a?ni oddelek »Jutra« pod »Ekonomičen« 194A-10
Kupim
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia Šifro al! dajanje aaslova 5 Dio Naimanjši znesek 17 Din.
Za majhno mlekarno
kupim kompletno opravo. Ponudbe z navedbo cene na ojrlasni oddelek Jntra pod »Oglas. št. 193?«.
ICHS-7
Kapital
ieseda I Din. davek 2 Dio. ta šifro al) dajanj« aaslova i Dio Naimanjši znesek 17 Oin
Hranilne knjižice
ln dri. vrednostne papirje
kupite aii pa prodaste naj
ugodneje pri BANČNO KOM ZAVODU, Maribor. Za odgovor 3 Din znamko.	1838-16
G. Th. Rotman:
Brata Smuka
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja m zaloga, vseh vrst posojila, knlantno
in zanesljive »Plnancier«, Zagreb, Ulca 9 Telefon interurhaa 44-00. Naročila z dežele se il-vršnjejo takoj.	ST-<J6
Posredujem denar
na hranibie knjižice
▼ • a b denarnih zavodov
Rndslf Zore, Ljubljana Gledališka 18, telefon 98-10

Vrednote
Beseda 1 Dia, davek * Din. za šifro ali dajanj* aaslova 5 Dia. Najmanjil znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenafc
ČERNE - juveHr
LJubljana, Wolfova nllea 3
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek t Dia, za šifro aH dajanj* aaslova 5 Din. Najmanjil zaesek 17 Din.
Pohištvo
dobro -hranjeno nap^Maj v Ilirski nlici Ž9 — med a in 1«. uro. 1SM-12
Sveže vložen
stročji fižol
je zdrav, tečen, poceni, za zimski iaa posebnost. Samo en poskus zadoetuje in ne boste ca mogli pogrevati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever 4 Komp., Ljubljana.	iee: -33
Stanovanje
Beseda I Din, davek > Dia, sa iifro aH dajanj* aaslova S Dia. Najmanj« (sesek 17 Dta.
Stanovanje
S—4 »ob, s kopalnico in pritiklinami, popolnoma novo, oddam točni in čedni stranki. Ponndbe na ogias. oddelek »Jntra« pod šifro »Sredina mesta«. 1971-31
Stanovanja
Stanovanje
3 too o, Moderno, aotnt-no, v eentrn i 11 • mirna stranka za maj. Ponndbe s navedbo mesečne najem nine aa oglasni oddelek »Jntra« pod šifre »Termin maj«.	lflS'.-31'a
Sobe iiie
Beseda M para, davek 2 Din, sa iifro aH dajanj* naslova S Oin. Najmanjil aoesefc S Dia.
Opremljeno sobo
s kopalnioo in dobro domačo hrano, išče boljša aolidna gospa. Poaudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Takoj«.	!9®-S/a
Visokošolka
iW* sobo v	blitini drame. Ponudjie na	oglasni oddelek »Jntra«	pod »Aolnčna »oba«.	1A30-3V«
Sobico s posebnim vhodom, ne daleč od mesta i#č* akademik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pooeni«.	16TO-33/a
Sobo odda
Seseda I Din. davek 2 Dl*. sa iifro ali dajanj« naslova S Dia. Najmanjil znesek
n Oin Lepo sobo
oddam gospod« t Maistrovi a lici	1045-23
Boljšo sostanovalko
sprejmem takoj ali a 1. Saakov v vseh pssloval&i-eah »Jutra«.	1997-3!
Opremljena soba
krasna in avetla, t a po rabo kopalnice, takoj na razpolago. Vprašati t Tav čarjevi ulici 2/1 — levo.
lfirf».*3
Sobo
s posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1S0TT-83
Sobo
z 1 aH 3 postelja na oddam ▼ centra meeta. Naslov v v?eh poslovalnicah •»Jntra«.
Opremljeno sobo
i ali brei oskrbe od<iam
po nizki ceni goepe ali gospodični. Naslov v ve*h poslovalnicah »Jutra«.
;fl3B-2R
Se pari rano sobo
opremljeno ia 1 ali 3 gospoda. oddam v Šiški — Cernertova nlica štev. f.
iSTS-23
Gospoda
ki sta iskala sobo v Rožni dolini ce«ta X It. 1, naj •e javita. — Hanhart.
1980-28
NAS ZNANI VSAKOLETNI

se začne 31« januarja 1935*
Letos prodajamo veliko množino čevljev, rokavic, nogavic, pletenin, porcelana stekla, kuhinjske posode itd. po
izredno nizkih cenah,
Oglejte si naS sejem v trgovini, nikdo Vas ne bo vprašal, ali kupite kaj ali ne. ZabavaliSče in kino-predstave za otroke v spremstvu.
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica 1-3	Mestni trg 26
Zdaj imate priložnost!
UPRAVA: LJUBLJANA Rnafljeva oL 5
Sobo z 2 posteljama
oddam v Kolodvorski ulici |t 1B — pri hišnici.
!9f77-3B
Sobo
lep« opremljeno, s posebnim vhodom, oddam go-•podn v Boini nlici št. *..
19TO-33
Je seda 2 Dia. davek 2 Dir ia iifro ali dajanje nasio\» ■ Din. Najmanjši tne«ek 2t Oin.
28.
Prosim, dvignite pismo poštnoležeče.
Dve gospodični
telita dopisovati z dvema gospodoma, v starosti od »V-30 let — pod značko ».Slovenki« na oglasni oddelek »Jutra«. :W55-24
Wtmm
Beseda I Dio, davek 2 Din. za šifro ali dajanj* aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nemški ovčarski pes
z rodovnikom, 2 leti star, 75 cm visok, močan, izredno lepih oblik, premi-ran, naprodaj v Ljubljani, Streliška ulica štev.
19S3 27
Informacije
Beseda ! Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanj« aaslova S Dia. Naimanjši znesek 17 Din.
Davčne prijave
pritožbe, prošnje, nasvete iaje: Davčna poslovalnica
v Ljubliani Miklošičev* e. št. 7, H. nadstr. 1982-31
Občina Ljabtjana
ir
Mestni pogrebni aavod
Seveda sta jela kmalu govoriti o maratonskem teku. »Jaz bi se pa kar poizkusil s teboj!« je rekel Peter, ki se je rad ba-hal. »Velja!« je odvrnil Vetroslav. »Kdor izgubi, podari zmagovalcu gnjatl Lačen sem kakor volk In prilegla se ml bo!«
Potrti neizmerne žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem pretužno vest, da je naS iskrenoljubljeni oče, stari oče, brat, gospod
Anton tflaiem
gostilničar in posestnik
danes ob 1. uri po dolgem in mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v starosti 60 let, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 1. februarja 1935 ob 2. uri popoldne iz hiSe žalosti, žabjek St. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. Januarja 1935.
MILAN, ZORAN, VLADIMIR, sinov! — FRANC, brat — MARIJA, por. BOŽEGLAV, sestra — IVANKA, roj. DANEV, sinaha — MILANCEK, vnuk — ln ostalo sorodstvo.
Beseda 1 Oin. davek 2 Oin. ta šilro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjil znesek 17 Din.
Izvrstna naložba denarja
v trgovsko hišo z vpeljano trgovino, na zelo prometni točki tik Ljubljane »e nudi s nakupom biše. zaloge in inventarja. Plačilni pogoji ugodni. — Erent. oddam trgovino tu di v najem. Informacije v oglasnem oddelkn »Jutra« ali pa ponudle pod iifro »Tik mesta« na oglas, od delek »Jutra«.	6172-3"
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 2 Dio. ta iifro ali dajanj« aaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dio.
R. \Varbinek
najstarejša t t orni ta klav.rjev
Ljubljana Gregorčičeva ul. 5-1
Prodaja inozemskih ln
lastnih izdelkov Strokovnjaka popravila
ln ugiaSevanje Najcenejša izposojevalnica. Obročna odplačevanja.
397-S6
Kratek črn klavir
'Stutzflage! z angleško mehaniko ,v zelo lofcrem stanju, takoj prodam za-radi selitve Ogledati pod Rožnikom, Cesta I št. 9, pritličje fvila Jat). :0CA-X
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanj* aaslova i Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Žalne znamke
rabljene, do najvišje vrednosti. kupi Pircban I'znamke Maribor, Gregorčičeva ulica.	39-S-39
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šilro ali dajanj* aaslova S Din Najmanjil znesek 17 Dio
Telefon
2 Sil
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. SCHUMI Dolenjska cesta
Uspeh
za
uspehom
ianje, kdor se ob vsaki Drillki poslužuj«
»Jutrovega« ■naiesra oelasnikn!

Dovršeno 'z eksperimenti,
ki so Vas dovedli k meni.
I	Zahtevajte
,011a4 Tropi r
BEPEBTOAft
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 31.: Vihar v kozarcu. B. Petek, 1. februarja: Po«tržek. Premiera. C. Sobota, 2. ob 15.: Sne<rulčira. Izven. Znatno znižane re ne. Izven. — Oh 20.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene.
OPRRA
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 31.: Donra pWe. Premiera. Četrtek.
Petek, 1. februarja: Zaprto.
Sobota, 2. ob 15.: RigoMto. Izvon, Znižan"
cene. _ Oh 2^.: Netopir. Premiera.
Izven.
Premiera v drami Jutri bo premiera Dario Nircodemijeve komediie »Poštržekc. V naslovni vlogi debutira gdč. Ančka L* varjeva, talentirana začetnica. Komedija je odrsko efektno delo in ima lepe prisrčne momente. .Nadalje nastopijo ga. Nablocka in gdč. Boltarjeva t*»r gg. Kralj, Drenovee. Plut. Daneš, Pian^ckv. IMo rpžira g. Emil Kralj.
Premiera opere 'Dorica pleše« Dre^i bodo peli prvič na na?f>m odru prelepo Oda-kovo opero »Dorica pleše. y delu je uporabljenih mnogo prekrasnih medmurskih na rodnih pesmi. Besedilo je napisal Gjur» Vilovid. Posebno zanimivo je, da so vse v operi nastopajoče osebe v resnici živele. Zaradi originalnega folklornega ambienta in medmurskih plesov obeta postati opera dogodek dneva. V naslovni vlogi nastopi gdč. Zupevčeva. Njenega moža Jožeka poje g. Marčec, Iveka Franci. Čilo Ribičeva, Dju-reka Marjan Rus, .lanoša Janko. Cilino mater Thierrvjeva, deček Smerkoljeva. Dirigent g. Štritof. režiser in koreograf g. Go-lovin.
Gost - režiser dr. Kari Haeemann. docent za gledališko umetnost na berlinski univerzi, režira Straussovo opereto »Netopir«, katere premiera bo na Svečnico 2. februarja. Poleg genialne Straussove muzike se odlikuje opereta tudi z originalnim de-janiem: vzroK da ostaja vedno sveža in privlačna, je v dejstvu, da so ose o«ebe. ki nastopajo v delu. ljudje, ne figure. Zmagovita pot >Netopirja< je torej nagrada za nekaj, kar je vredno, da je nagraieno: stremljenje po resnici in naravnosti. Komponisti operet in libretisti sodobnosti streme po vsem mogočem, samo ne po tem. Znameniti dirigent Klemens Kraus pravi o Straussu: Njegova muzika ustvarja ono atmosfero, iz katere zajemamo najboljšo muzikalnost in je studenec, ki nikoli ne usahne, ter oslane vedno čist
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Začetek ob 20 Četrtek. 31.: Od zore do mraka. B Petek. L februarja: Zaprto.
Premiera Sha^ove komedije »Zdravnik na razpotja« bo v soboto, 2. L m. »Zdravnik na razpotju< je eno najboljših del slavnega angleškega dramatika. Idejno in problemsko je ta komedija prav zanimiva, pisana prav shawov?ko duhovito, s tipično avtorjevo satirično ostjo. Godi se v zdravniških krogih, osrednja figura je zdravnik sir Ridgeon, ki ga igra Skrbinšek. Režiser in inscenator je inž. arh. B. Stupica. Sodelujejo Severjeva. Dragutinovičeva, Starčeva, Skrbinšek. Furijan, Grom, Stupica. Go-rinšek. Kovič P.. Nakrst. Blaž in Verdonik. Predprodaja pri gledališki blagajni. (Tel. 23-82). Bloki veljajo.
iJreiuje Davorin Ravljen.
— Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikaz. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnari rane Jezeršek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojz Novak, — Vol f LJubljani