GlTATKUl! Prosimo, pogltjt« a* itovilk* polog naslora n dan, ko V»i»~ ^ inapoteči.Vtohčaslk
splot	vrtanja con, potrebn-
jo lis,	^odelovanje. SkuiajU
imoti .	vnaprej plačano.
- ■ ■ —	O ^---^
mk	^^/vSSSSMS
No. 44
V
XEW YORK, FRIDAY, MARCH 3, 1944 - PETEK, 3. MARCA, 1944
VOLUME LIL — LETNIK LE.
NEMŠKA OFENZIVA ZLOMLJENA
Nemci so s početnim silovitim napadom na 1000 iardov dolgi fronti med Aprilijo ini----------------:___
Cisterno v torek napredovali 1500 jardov, toda Amerikanci ob obrežju so s strahovitim nmirTl	a tvttt^ tvt a	*	*
artilerijskim ognjem ne samo vstavili Nemce, temveč so s protinapadom do včeraj oJD	ZBOROVANJE NARODNEGA PROTIFAŠISTIČNEGA SVETA V SLOVENIJI
poldne zavzeli 1000 jardov izgubljenega ozemlja in še dalje prodirajo.	.......
Zvečer pa k' general Mark
\V. Clark »|>oroeil, da je bil zopet dort>ljen vos izgubljeni svet, da ]>oložnj trdno v rokah in da zavezniki popolnoma obvladujejo pokrajino. <Jkneral Clark je bil v četrtek »koro ves dan pri svojih črtah ob ofl>re--/. ju.
Včeraj so velike skupine težkih Ixmrtmrkov, ki so zaradi r lalnira vremena počivali več dni, J^tali nad bojiieero in so lM>inl»ardiri»li kon ce nt racije nieriWUcili čet. Poročila s fronti« pravijo, da j<_' general Efoer-liard von Mat'kensqi v to ofenzivo vrjtfel v.so svojo silo in da j«' z velikimi tanki Mark VI Ti*rer -ku^al potisniti zaveznike v morje. Ko so napadali težki tanki, jim je nasrlo sledila in/Vuiterga, nad njimi pri so grmeli topovi. Nemci so napajali tudi na mnosrh dn^ih krajih fronta, toda noben na-pad <e ni m o sel primerjati % napadom v sredini.
Tekom velike bitke so zavezniki v je I i ."XX) Nemcev.
Prv© dni ofenzive kopenski armadi aeroplani zaradi slafce-.a vremena niso mogli pomagali in zavezniki so se morali za-ne-ti samo na fooj mož proti možu. Toda artilerija — topol
vi vs« h vrst, od najlažjega do; n-uju.vjejgfa 1 oo-m i limite r&ktega. topa — j*« po uradnih poročilih iiri tla poglavitno vlot^o.
I'o desetdnevnem pripravljanju • nemška 14. armada, o>bstoj< \i iz najmanj desetih divizij, pričela veliko ofenzivo! zgodaj v torek zjutraj z dvema i »i fa nt*> r i 1*1ma^ bataljonomki I in tanki.
Mark VI tanki so vodili napad na ameriške postojanke; infanteri>ti so se obešali na fanke in ponkakali ž njih, ko so dospeli ie 'blizu ameriških po-tojank. Ameriška artilerija .k* obrnila svoj uničujoči ogenj na napadalce in von Maeikensen je podal v Iboj najroamj 48,000 mož, da bi prebil ameriško črto m sovrainik je napredoval siko-ro ono miiljo. Toda siloviti zavezniški oaronj je neusmiljeno ko-il v strnjenih sovražnikovih vrstah. Xemei niso mogli v«č naprej. Proti večeru so A-merikatwi napadli. Navzlie velikanskemu odporu ^o Aaneri-kanW eeJV) no*"- pritiskali naprej iti dopoldne «o »opet doinli dve t-retiai izsruibljenega ozemlja in <o {»opoldne dalje prodi-rali.
Na fnrnti pri Cassiuu so bi-'' boji,« artilerijo in možna rji, ravno tako tudi ob Garjrlinmi,
ki je vsled deževja zopet nara-stel.
Na fronti ob Jadranu, kjer se v anlgieš ki o^mi armadi bore Indijci in Poljaki, je prisilo samo do nekaterih manjših spopadov.
Medtem, ko se je 'bila velika bitka južno od Rima, so bombniki ibomlbardirali železnice, ceste in letališča okoli Albano, Lanuvio, Veletri in Ceccliina.
ki so vsi zelo vaižiii k naj i v nemški obrambni črti.
Dopisnik Associated Press Edward Kennedy poroča, kako veseli so bili Amerikanci. ko so v četrtek sredi vroče bitke zayledaJi, kako se <se na modrem nebu prikazali težki bombniki, ki so spuščali bombe na sovražne artilerijske ]>ostojan-ke in na čete. Nad bomlbniki in okoli njih so letali napadalni aeroplani.
Tudi Nemci poslali v boj mnogo aeroplanov in prišlo je do mnogih zračnih bitk.
Titova zimska kampanja drago stala Nemce
Moskovski radio je včeraj poročal tekom vesti podanih za domače prebivalstvo, da so vojne aktivnosti jugoslovanskih p-trijotov pod poveljstvom maršala Tita stale nacije 4-),000 mož in to v teku dveh zimskih mesecev, deeembra in januarja. Radio je kvotiral vojaški list "Rdečo zvezdo" in oddaja je biila 'zabeležena po Federalni komunikacijski komisiji.
Zdruierii odbor južno-slovanskih Amerikancev je podal porodilo radija Svobodna Jugoslavija, v katerem je rečeno, da se je vršilo letos v zvezi z drugim zborovanjem Narodnega protifašističnega sveta za osvo-bojenje okrog tisoč shodov in konferenc po raznih o-svobojenih ter tudi zasedenih krajih Slovenije.
Tristo tisoč Slovencev ol>oje-
ga spola se je udeležilo teh shodov in konferenc ter odobrilo zaključke sprejete na zborovanju Narodnega sveta za osvo-bojenje.
Največji je bil črnomeljski sliod, katerega se je udeležilo 7000 ljudi, vključi vsi delegate iz raznih oddaljenih krajev in vasi. Na sfliodu so govorili: dr. Ivan Ribar, Edvard *Kardeli, Edvard Kodb-k, Sulejman Fi-lipovič, Mladen Za<V\'ič, Josip Vidmar in Vojeslav Pribieevič. Izvajanja govornikov so bila z odobravanjem vzeta na znanje in ljudstvo je odobrilo stališče in zaključke zborovanja Narodnega svet a, k ateri | > red sta vi ja -jo resnične naro<love težnje za zgraditev nove .Tmtro.-lavije na p>odlag-i narodne enakopravnosti in demokracije. Odobrimo
je bilo tudi stališče Narodnega sveta proti povraitku libežne ju-arosSlovan.ške vlade kralja Petra kT njegovih Hgfttov.
Zborovalei so sprejeli reso-lueijo, ki se deloma irlasi:
"V zvezi z očitnim izdajstvom naše kraljeve vlade in >pričo velikih uspehov naše Narodne osvobodilne vojske, priznavamo kot najvišje pred-stavnitvo ljudstva Jiug"oslavije iamo Protifašistični narodni 5vet Jugoslavije ter odobrava-no Narodni sve+ za osvobojene, kot našo edino resnično lemoikra.tsko vlado, Iki ima ipra-rieo zastopali naše ljudstvo v manjem svetu in č"ane tep^a ivefta smatramo, kot- naše edi-le voditelje v tej vojni za osvo >ojenje.
" Strinjamo se z izjavo naše :ačasne vlade, da uil>ežna jusro-slovanska vlada preneha z zastopanjem naših narodnih interesov in se pre'pove povratek craljn Petru XI.**
S shoda so bili poslani pozdravni brzojavi maršalu Titu. 3remierjn Ohurohilln in pre<I-
sed'iiiku Rooseveltu. V brzojavi h je bila izražena želja za skorajšnje priznanje Narodue-i^a sveta, kot resnično ustavne vlade nove federativne dem okra tične Jugoslavije.
Na Primorskem, v Žireb^in na Gorenjskem so se tudi vi>ili shodi, na katerih sta govorila Pranee Bevk in Franc Leskov-šek. Tudi s teh shodov so blii poslani pozdravi Titu po telegrafski agenciji,
Nova Juiroslavija'' je objavila izjavo dobro znanega katoliškega duhovnika Raduša iz Zagreba, ki je prišel na osvobojeno ozemlja pi-^l kratkim. Dejal je. da je sbuišal že večkrat preiti k patrijotom, pa se mu je to posrečilo šele v de-eembnt lani. V izjavi podaja podrobnosti o ustaških aktivnostih proti hrvaškim intelektualcem in umetnikom; obelo-»lanja, kako so bili prisiljeni izročiti svoja umetniška dela za l-azsftavo v Zagrebu, kdor se Je upiral; je (bil poslan v koncentracijsko taborišče, kjer je (bil po zverinsko mučen.
3Jnogi umetniki, ki ?o uneli svoja de'la na Paveličevi razstavi v Zagrebu v letu 1941, so danes pri partizanih. Duhovnik Radnš je tudi zapisal, da imajo umetniki na osvobojenem o-zemlju vso priliko svobodnega umetniškega udejsftvovanja.
Bombe padle na Vatikansko mesto
Nek acroplan neznane naro-tlnosti je letel 600 jardov nad Va+ilkanom in vrgel štiri bombe na vatifcansfke posesti v Rimu. dve drujgi ilvomtoi j»a v bližini Vatikana.
&tiri bombe so padle na kolegij 'za propagando, dve pa na Santa Monica, nasproti cerkve sv. Petra. En delavec je bil ubit in en menih ranjen.
Boji na Primorskem
London, 2i marca. — Radio Svobodna Jugoslavija poroča o zaključku nemške ofenzive v Pri morju. Sovražnik, pravi poročilo, je utrpel občutne iziru-be. Ena naših brigad je popolno ma uničila nemško «totnijo S.S. trnperjev. Ista brigada }k uničila velike količine nemiškega vojnse-ga »naterijala. (Zaisežene in zajete so bile večje količin« zalog in orožja.
Dan prej došla poročila o bojih pri Gorici in Trstu navajajo, da so se tam nadaljevale ljute bitke. Partizani so imeli povsod inicijativo v svojih rokah, razen v italijanskem de hi Istre ter v nekaterih delili Slovenije.
Pri Gorici so Nemci trpeli težke izgube.
Partizani poročajo o zmagi v Sloveniji
in na Hrvaškem
*
London, L*, marca. — Jugoslovanski komunike je bil danes poln zmagoslavja, kajti poročal je, da je strta nemška o-fenziva v Sloveniji in na Hrvatskem. Berlinski radio vje poročal skoro istočasno, da je Adolf Hitler konferiral s hrvaškimi kvizlingi v njegovem gl. stana...
*
Letalci bombardirali Dubrovnik
Alžir, 1. marca. — Obrežna zračna sila je danes nadaljevala z zračnimi napadi ob jugoslovanskem obrežju na Jadranu ter je 'bombardirala postojanke na otoku Krku.
Piilotje. ki so spremljali bom bnike, so povedali, da so jih v Jutgi*slaviji raz hribov pozdravljali ljudje in partizani so dostavili angleškim letalcem naslednje signalno poročilo: —
4'Prosim, bombardirajte mojo tovarno, kajti Nemci imajo sedaj v njej imunicijsko skladi-Ačc."
ANGLEŽI NE BODO ZALAGALI TURKOV
Kot pravi poročilo iz Londona, je Anglija prenehala pošiljati Turčiji orožje po lend-lease dogovoru, ker pogajanja med Anglijo in Turčijo, da bi šla Turčija v vojno proti Nemčiji, niso uspela.
"V Turčijo smo pošiljali p-rožj* za pobijanje Nemcev," je rekel nek angleški častnik. 4'Ni ja bilo porabljeno v »ta namen in mi ga morevno porabiti v druge svrhe."
Poročilo iz Ankare pa pravi, da is«o tam razširjene vesti, da je Anglija prenehala pošiljati Turčiji vojaško in civiluo blago, ker so se pogajanja med Anglijo i a Turčijo razlnla.
RUSI PRITISKAJO PROTI LETSKI
Bdeča armada nadaljuje ofenzivne boje proti Narvi in Pskovu ter je dospela 25 milj do letske meje se ver o-zapadno od Novorževa. ~
Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva omenja boje samo na treh krajih severne fronte ter pravi, da je rdeča armada razširila mostišče ob zapadnem bregu Narve južno od mesta istega imena in je vrgla Nemce iz več utrjenih krajev. O bojih okoli Pskova poročilo samo omenja, da je bil sovražnik pregnan iz več utrjenih krajev in da se ofenzivi nadaljnje.
Rusko poročilo navaja, da je bilo na vseli frontah razbitih samo 23 tankov in 24 aeroplanov.
Iz teli poročil je razvidno, 'kako zelo so Nemci utrdili breg Narve in da se je general Leo-nil A. Govorov pripravljal eel me-sec, prodno je mogel prebiti črto in priti na nasprotni breg Narve.
Na fronti pri Pskovu rdeča armada neprestano napada in ravno tako tudi gueriJski oddel-
ki, v katerih je t-udl mnogo žensk in Nemci se morajo tako naglo umikati, da ne morejo zJbrati svojih čet v zaporednih j pripravljenih obrambnih črtah.
Neko moskovsko poročilo pravi, da redča armada najbr-že ne bo skušala zavzeti Pskova in Narve, temveč jih bo obhodila in slednjič obkolila.
Donovanov sin pri Mihajloviču
Kot poroča United Press v svoji depeši iz Istanbula, je do-sel v Turčijo nedatiran Alilmj-lovičev časopis "Črna gora", v katerem je rečeno, da se nahaja pri Mihajloviču sin ameriškega brigadiraja, Williama J. Donovna. načelnika ameriškega urada za srtrategično službo. Pri Mihajloviču je tudi neki angleški general in kot glavni stan Mihajloviča je o-značen v listu kraj Kosjerevič.
FINCI NISO ZADOVOLJNI S POGOJI
Euski mirovni pogoji, ki so bili včeraj prvič objavljeni v finskem časopisju, so padli na narod kot mrzla voda. — Četo nekateri vladni krogi, ki so se držali politike "čakati in gledati", so zavzeli stališče, da so ruski pogoji nesprejemljivi.
Tako poroča dopisnik švedskega lista " Aftonbladet" v Helsinških.
Pogajnja so se vršila tako tajno, da je narod upal, da. pride do »sporazuma, zato pa je sedaj zavladalo tem večje razočaranje.
Rusija je stavila pogoje, da mora biti obnovljena meja iz leta 1940, da morajo biti sovražnosti vstavljene, ne zahtevajo pa, da bi morala biti finsika vlada premen jena. pač pa. da morajo biti internirane nemške ladje v finskih vodah in sedem nemških divizij, bodisi s pomočjo rdeče armade. aH pa brez nje.
Celo, ko so bila pogajanja v teku, je bislo poročano, da se
ob«- armadi spopadate. Finsko vojno poročilo pravi, da so finske čete na štirih krajih vdrle v ruske črte in da so Kus* prebili fmslko črto v bližini Uh-tma. S protinapadom pa so Finci zopet zavzeli izgubljeno ozemlje.
Finsko časopisje označuje roške pogoje kot slkrajno ostre, vsled česar se Finska na njihovi podlagi nikakor ne more pogajati za častni mir.
Na padi finskega časopisja, so se pričeli eno ttro zatem, ko je vlada Objavila ruske pogoje. Kratko vladno poročilo je naznaniflo, da so bili pogoji predloženi parlamentu, toda ni pojasnilo, kako stališče zavzema vlada.
LADJE JAPONSKEGA KONVOJA SE POTAPLJAJO
JAPONSKA LADJA TORPEDI$ANA
Angl^ka admiral t teta j«* na-znanila, da ho angleške podmornice torpedirale na Pacifiku neko jajioifcoko matično ladjo za aeroplane g 7000 tonami in da je bila tudi zadeta neka japonska križarka. * Ang!*-ška podmornica je zapazila japom&o marfično ladjo v nprunstvu petih zasledoval-
v podmornic ob «everntwn vhodu v Malaooa morski ožini ter je oddala torpede. Ni bilo vkkti, da bi bila sovražna ladja, zadeta in zasledovalne la-
dje ho nekaj časa odgnale podmornico. Nato se je podmornica vrnila, oddala torpedo, ki je ladjo zadel. Drugi torpedo je <tudi zadel in na ladji je nastala velikanska razsirelba. Ladja se je nagnila in se je -najbr-ž^ potopila. V bližini matične ladje je bila tudi napadena japonska križarka, toda s kakim uspehom, ni anano. Angleška podmirnica je tudi torpedi rala m potopila eno japonsko zala-galno ladjo. _
Te vesti sicer od Turčije ni-i ao bile uradno potrjene, ven-1 dar pa je iz teh poročil razvidno, da je Turčija nekako zbe-ifana, kar mora imeti svoj j vzrok.	i
Aiko so vesti resnične, da je S Anglija prenehala pošiljati. Turčiji on^žje, pomeni to, da Anglija več ne računa na to, da bi jo pridobila za svojo zaveznico v vojni. V tem slučaju bodo zavezniki brez Turčije pričeli vojaške operaeeije v jugo-vabodni Evro»pi. Ne izgleda pa, da bi Turčija premeniila svoje nevtralno stališče zaradi tega, ker ji Anglija noče več pošiljati orožja.
In z ozij-om na to, da bi hotela Anglija Turčijo prisilii, da stopi v vojno na strani zaveznikov, s tem, da ji ne mara več pošiljati orožja, je nek visok turški nradtiik rekel: ''Izgleda, kot hočejo pritiskati na naše živce, toda pomniti morajo, da smo narod z močnimi živci."
Slika kaie prizor, ko so zavezniški bombniki napadli konvoj japonskih ladij na jugozapadnem Pacifiku.
I 1944 WAR APPEA^I
■ yourRed Cross at his side ! ^^
GLAS NARODA
Usf-flfovensldlt delavcev t Ameriki.
--- g«-* q***	S^fc«, StUM« .» th. P.* OtflM at Ne« Taffe, N. T« uder Act «f tap, -	W. «».
FRIDAY, MARCH 3, 1944
I
T8TANOTUBN L. 1891
S O N A R T REKORDI
Nove slovenske plošče!
J e-ry W. Koprivsek in njegov orkester
S1&V6—Wudaiug Polka
i Ne bom rm ^-Ua: Ti I>ŽI
K">t pu iidtiiiii mo i vIn i
WVUdiii« VV ulta
rinjveti^ki WaJtz
Pojo Rupmck sestre
Milni—J»*er» Polka
i M;it* poliču [it-vtju l
Marine — uolka
575—Ter»»xliik:i — pf>lka N"a platiintah—valček
Lepe Melodije
□ uquesne University Timbunci Orkester
M57S—X;, .Marijin.«-, polka Kjf so mnje rožice
Mari.ka lw?sla—i*>lka Jerry KoprivšeK in orkester M 575—T.-rezinka. t>olka
Na Pkuiiucuii—\akek Za tozadevni cenik In cene plost «e obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42r.d ST..
NEW YORK
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
i,;'
Gledališče... Kinematograf ...Radio
SLIKE JUGOSLOVANSKIH BEGUNCEV V FILMSKIH VESTEH
svojih uniform;)h ter - spuškn-liti na raituili.
Filmski posnetek prikazuje tudi ta'l»or?.šča oziroma >»>tt>i-i-j V-a v katerih so nastanjeni ju-, goslova.nski lnnrunci v dolnj' Italiji. Naše želi sike, ki so poznane, kot pridne* m delavni*, pletejo in vršijo «Iruga dela. da fjomagajo onim. ki se doma na terenu bore proti sovražniku.
— A. P. K.
da. j.* žeiisrfvo v .1 infoslav stopilo na plan in pokazalo. d >e zna postaviti sovražnik svojega naroda v hran z ena silo in iniporno^tjo, kakor m« Ški svet ... in pri tem -e čh vek spomni	ji h dom ^l.i;
vili in jnih!i;li gospodarjev S venije, ki so pre povila'! /<• skam organiziranje kakem i p rednem pokn-tu . . . nekdo m ra • imeti danes rdečico -ran na obrazu.
\ newyorških ' * Klini »av News Keels'" prikazujejo sedaj I'ilinske jx>snei'ke sltk jugoslovanskih he-mme« v, ki mi bili pripeljani na italijansko obrc-žje čez Jadransko morje. lhd-ga vrsta žensk in otrok ter starih ljudi in moških, ki niso sposobni za 'bojevanje. se prikaže očem za par kratkih miumt in vzbuja v gleda l«u težko občutje, ko vidi toliko revščino. Vse nnetje so prinesli ti si roma k i s seboj na hrbtu v skromnih eulali. Komentator pravi, da so to prve slike jugoslovanskih beguncev, ki se prikazujejo v Ameriki. Dznača to preemauo ljudstvo, kot junaško ljudstvo Jugoslavije. ki se je uprlo so-vražniku ter često samo uničilo svoje bomo imetje raje. k<d l>i iTa prepustilo sovražniku. ki je hotel gospodariti «ad njim.
Beguncem so dali Američani jesti in na filmu je lahko -poznati znane produkte velikih ameriških firm. ki pakirajo meso i j* si ione produkte, kar pomeni. da so ti siromaki po dolgem času prvič prišli do tečne in dobre hrane. Komentator to dejstvo tudi podčrtuje.
Otroci na filmu ne izgledajo tako .slabo, samo nekam ubiti se zde in isti izraz, mučne utruje nos t i se «e »bolj očitno odraža iz oforazov odraslih. Stari ljudje so naravnost tragične sirote. Strme predse, kot (bi hoteli vedeti, čemu sploh iše živijo in se potepajo po svetu . . . toda, ker se mlajši dobro drže. so tudi siare ženice pogumne in se pokorijo disciplini, ki vlada med begunci.
Mlada dekleta, ki so bila pripeljana v Italijo ranjena in so 8e pozdravila, so prikazane kako se vežbajo uniformaih za zo-petno bojevanje. One so nasmejane in čv rwto izgledajo v

TO JE KNJIGA, KI JO H OST K KADI IZROČILI SOSEDI, DA JO PRF/lT \
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fasl-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
K^r j«* zairnsa te.h knjižic. 7X'lo omejena, je prijioroeljivo. pošlji),. ii:iriH-il«» prej ko m.^oce. K naročilu priložite v dobrim zavitku gotovino »z. znamke (Združenih ilržavl. Xdro&itp lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
?lfi Went IJMIi Stvret	N,w York II. N. V.
******
MO vključen* »liikf
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
tt
in
i
V PESMARICI
I	Pmioklillt — rr">»kl rl«»r t I.h'1
ton *»fn»»J«p*V*>ni
5	l*«.7<lrav — moAkl xl*ir l-'llikn n'l' — mr>Skl *l'i r
4 ot..#l | rvor - me&unt ibor
6	Pomladneka — meOanl stior. •
hnrltrti. s»m«.is|ievr>n ■ Lira I — ta «i>lo »jk-vp nintU In meAanl zhur
7	Lira II. — za tnfftarl zbor « AlfantsM »nJnifvl — z» molki in
t^n^kl il>or. * bariirtn •mapnoin > Kantutn I* j'*t>lmn 12« nu>(tk| l(| ■t»>r
jn h-m^i — m »aioi-ai't-v«-, meSanl xb«:r In •premUevant«m gliuvlra
II	I"«mIm 25» — ni samospev«, m»>
fanl *lM>r In spremljani* claaovlra aJI
t'KNA «AM<»
50 centov
KOMAH
)'
Ti» ao knnrrrtne pesmi /a moAkr In mešane chore, kotrre Je ii^laH-bil In v Kamozaloihi l/dal M \ fi<
U
TEJ L. HOIAIAK. organi«! In '' pevovodja pri av. Vidu, Clt-ve-land. Ohio. 19».
Narišite to xhlrku |»rl:
KXJkiAKNI SI.OVKMC 1*1 HI.. COMPANY
216 West I8U1 Street New York 11, N. Y.
s^i
J	^ ^ ;	-	-—-------Ulj
NARODA'1
!	• , " ornem m m itoput__
| V' m	wpoeJdaB^md mCMnmm rt'ai^^mjriia
21« WWtfl' 181» HTBRHT, NSW XOItK 11, N. I.
! ~	51st Year_______ ~
"«Im Minda" la lacocd every daj except J^aturdaya, Burtaji sad Hoifctsyi.
flubacripdaa Iteariy >7._• Advertlaem<nt on Affwtnt.
Z A C4XO LET* i VELJA LIST ZA ZDUCŽEVE DRŽAVB IN KANAIXk: jI	fy -; ZA POL LKTA 13.BO; V k CgTBT LETA <2. -.
|j	Mara da"	vaAi to ImrmmaM aobot. nedetj In pnualkov.
j 'Uli8 NAiODA", tli WKKT lltk STRUCT. NEW YORK 1L N. I Tctopboar: CHfbn S—124»
HULL NAŠTEVA JAPONSKI ZLOČINSTVA
Ki r • iiiii ain<'ri-ki vojni uj«'tniki na JajK>nskein neoio-1 •» inuiMMr državni tajnik Cordeli Hull v protest proti m ?. ».-# «>tn objavil ..-jioiiieufeo, ki navaja IS slučajev, - ku-i m- .InpHu i j»r»	proti ž^oevskeinu dogovoru
•	•(• * % - j • - ii i upnikov.
('•idol/.U' slwlirc :
t SV i ear-kiu i prcds'avnikoin, ki zastoj »a j o aineri.šk«* /;uk---la|>onxk<iti. nj hiJo dovoljeno iti na katerikoli prostor, inii-rnirani aiQi-cwki vojni ujetniki ali civilisti ter jim • <i «iovuij*^iio brez pri«"* jsizirovarjati ž njimi. ■J. Za upniki «xilx>r?< vSI<HliiaiYKlne^a Rdečega križa ui>o obi-!%at i v -.t ajev, kjer nastanjeni Amerikan<*i. An>» rikjAucetn m bilo dovoljeno poslati pritožb ja|H»u-'ii	i iti ali ^viear-kiin zu>topnikonj.
♦ . JapoiK'i so kazuovali ali pa -o zagrozili s kaznijo v-a-.	• pritožil zarasli si^ljejra postopanja.
J tjjon&Jca ujetnikom ni čLala potrebne obleki-. ' .'iiponska je zaplenila os*4mo lastnino tako civilistov >r votlih n jetnikov.
. **> kupini ujetnikov >ta bili prepuščeni zasmehovali ;.a ne radovednosti.
! • i	?lalbc hrane m 'iKilczni. ker .)ap«vui'i ni>o
f" • • ; hrani', ali psi dovolile Združenim državam, jo JLu j h^šI jejo.
9. JaiMiin i delajo noposteu in. prepovedan dobiček pri »n daji	v kan ti na h v tabo tisi-Ui.
I' A nerik-tiiis&ki <*ivilisti so 'bUi prisiljen i opravljati ;i i,i-o bila v zvezi 7. .njihovim taboriščem. M. Vojni ujetniki 'o jl.ili ^»risifjeni ck'Uifii za jajnuiske " it »- operami "e.
I J. Zdriivnu^ka pomoč bila jjo^osto odrečena obema 'i. i loma ujetnikov.
Japoji-ka je sporočila imena le nekaterih vojnih ujela mrtvih ameriških vojakov. I i. \i dovolila ujetnikom in interniraneem, da svobodno '.;ajt» svoje verske dolžnosti.
• Ni |jo lahoriščih razdelila ženevskeira iktgovora v -i.I«.*-k«-m jeziku.
Iti. Japonska	ni i skrbela > j>rimerniiji podli-
•	o»i . ' inTei- >"» ujetnike pustila, da žive v nečlovekih raz-
.	ofsašV
17. Naložila i*- kruto in nečloveško kazeti .hrez sod ni j s-ke Hr ivnave.	- v;. ^
1^., hi potiske oihla>ti »o prizadele tele>no kazen i> muči*-i reu ameriških državijanDi.
Ta listina «»li koncu teh olnJolžitev dodaja:
\ :i«iii /.dnr/A*nih driav jiovdarja, da naslanja te ohdoi-smio na informacije, ki jih-je dobila iz zanesljivih vi-v Miiojto tK-iliiidt slučajev bi bilo mogoče navesti v |x>dkr«--*n vsak«« ot^>do!žlx'.,,
JL*'' '»ta tajnik poživijo .Japonsko, da takoj vzame ta •jo . >t na /aanje in naj takoj uki-ene vse potrelbno, da bodo ^■iijk" vojni ujetniki iu civilisti deležni postopanja, kakoj-i <Jkoly* u žeuevaki dogovoir	vojnih ujetnikov. Hull je
d i ta .i z.il upanje, da .bo japomska vlada ukrenila vse, da kaznovazd vsi oni, ki ->o krivi zločinov, ki so bili storjeni d a>iH*rS*-ki?ni državljan• japonskem ujetiiiitvai.
^•o/i \iiivi *kauesti iideči Križ je od začutka vojae ra/i-j ^ojnim žrtvam v deželaji pomoči v vn^dnosti 80 mi-,i' r o. dolarjev. L\>ri*b*-ii»o -o »bile poslane na Norveško, v Mtrijo Francijo, na Kiui,t^o, v Rusijo, na Polj«jko, Ma^J-žar-i", \ Ucmunuo, Španijo, Jugoslavijo, Fiiisko in druge Balti-de z« le, \ Nizozemsko, Severno Afriko. Kgipl. Palestino, irijo in LeUanon, Grčijo, in druge države. Obdržite ta tok po-
ioei! I*!- pevajte tondu Kdečcga Križa !
• • •
\a milijone paketov s brano, katere je Kdeči križ |>ostal i nkaiiskim vojiibn ujetnikom in vojnim ujetniikoui tZdruee-natodov, ler civilnim luterniraucem v Evropi iu na, Dalj-N " "bi. h* bi^o prostovoljno napravljeno. Toda vxdrzeva-lovanja odvisno od tega kako bodete odgovori-.. a. • ' Kdočem Križa za prispevke v Vojni Fond! Dajmo
NASA SLOVENSKA ŠOLA
Že uolgo se nismo nič oglasili v iistu "Glas Naorda", za to pa bomo danes malo poročali o naši Slovenski soli v Bixxiklymi, N. Y.
' Na Lin čolnov rojstni dan smo imeli majhno * 'party ali zabavo. Ob tej priliki smo obhajali Štiri rojstne dneve ter obenem praznovali Valentinov dan (Valentine Day.)
ffiojstne dneve v februarju so imeli: Josephine Svet, Sylvia Medved, Fredie Konchan ter M>. Krasna, ki se nam je tudi pridružil in se z nami pozabaval na naši gostiji.
Sevfda smo imeli za naše "party" lepo torto ali "cake'" katerega je spekel šef, ki je od-, ne-eJ 7ia Svetovni razstavi pr vo nagrado — toda nismo bili j kar tako. Domova kuhanca Jenitie nam je postregia « kavo in Mrs. Peshel in njena hčerka ' Josephime. ki je tudi iKtša u čenka, sta le]K> olnlarotvali naše godovalce. za kar naj jinui - bo izrečena prrisrčna zahvala. , Tudi Mr. Krasnu, ki nam je i naredil tako ljubke 'Valentine1
se lepo zahvalimo. , "Na na>i gostiji >mo kajj>ada tudi nekaj lepib in veselih zapeli ter bili dobre volje, kar je v teh čas-ih sem pa tja tudi potrebno. Spomnili smo se oli t«'.! priliki tudi naše dobrotni ee, ki Tam je poilariia pred tu -dolgo le)> sklad za pomoč kake miu pose4>neimi talentu med mi ter snm ji po<Iali zahvalim pismo in pozdrave Valentinovega dne. . i Zdaj pa naj povemo, kake . kaj napredujemo 7. učenjem. Udeležba je vsako solmio prav zadovoljna, raizen ob kakem izredno slal>em vremenu. Tma-tno tudi dva nova člana in si-eer ojseph A rebul a iu njesrovo sestrico Lilliam. Njuna mama ju je privedla v šolo preteklo soboto in upamo, da «*e bodota mrd nami dobro počutila. Z njiiirn yi- bila v sob* »to tudi nji t na mala sestrica Dorothy, ki pa še ni dovoli stara, da bi mo > arl.i redno prihajati, a veasili kadar l»r> toplo in lepo vreme, pa l»o le prišla z bratoem in sestrico kakor naša mala Bet ka Med veti, ki je zdaj že nekaj pasa ni bilo na p.regled 'ker ie bila to zimo preecj časa bolnn
Zadnje čase se učimo največ pisanja. Včasih premsujemo 1 iz čitanke, veasili sami sestavljamo 'stavke ter se učimo slovenske slovnice obenem. Tudi i ta dopis je bil delno naša vala Iv pisanju preteklo soboto. 0i-] tanje samo nam gre že precej dobro, toda še v < hI no ne raz.u-inento natane.no vsega, kar čita mo. dokler nam inoitel jiea teara np raztolmaei. ,Te mnoiro slovenskih besed, ki so za nas težko in jih pre i nismo nikoli jslišaJi. .
Dte&leta srno zadnjo soboto pričele s šinranjem krojev za punoke ki jih nameravamo ob-I leči v na rodne nošice ter jih po 1 tem prodati Ta dobrobit <sole
Gospa Furlanova. ki m- mole vec poučevati v naši šoli. 11a.n1 je poslala vzorce krojev za narodne noše punčkam iti ta ko nam bo mogočo ukrojiti prav lui3tne narodne noše za naše neme lepotice, ki smo jih kupili že pred dolgim časom a nismo utegnili jih obleči. Gospe Furl a nov i najlepša hrrala za vzorce!
'Pred kratkim se je mtudil v New Yorku Mr. Mirko Knfceljt, glavni biagajnik SNPJ in je tudi zglasil v n«®i šoli na soboto popoldne, ko smo imeli učno uro. Za obisrk se mu lepo zahvaAisa». .
IV *obobo 11. marca pojdemo r Metropolitan muzej v New Yorta, če bo lepo vreme, drugače pa bomo seveda morali iabrati kak drujr dan.
•Za Bdeči križ bo naša sola kakor lami, dala dvoj prispevek in skušali bomo todi pomagati zbirati prispevke, da bo Bdeči križ imel čim uspešnejšo kam-
Ip«nio med nami. .
Zadnje čase smo spet dobili nekaj darov od rojakov, ki no
1
OlTATKLJnm je mano, kako sej* m podražilo, tn nfaotako tudi liakorni payir in druga tiskar-aim potnUčine, Ba si rojaki sasigurajo redno dopoš^Janje 18aU» lattko grad* upravniku na roke a tam, da itwgo T*dno, če le mogoče, vna prej plačano aarodnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO HABOCNBfO feC DA1TE8T
1 _ ,________•
N4KIIIIA' fc- WW lom
če jo dr. omenjamo njihova ime-,na v ;.avuosti. Razume pa se da imamo vse zabeleženo v •nabili kiiji.irah. Značilno je, da se nas večkrat s-pomni celo kak i-ojak ali rojakinja iz zunanjih naselbin. Zadnjič je poslal rojak F. Hvala iz We*t All is. I Wis. Njemu, kot vsem dru j gim. ki nam darujejo kak pri i spevek za vzdrževanje mvše Slovenske šole. prav toplo zahvalimo. .
eita tel je lista "Gia- Na-rorla" pozdravlja razied učen eev iT! uči-nik SHovenske šolo v! Bro<iikljmii.	j
Maihna revolucija velik polom
Kratka in nekrvava vojaška \ staja |hm1 vodstvom polkovnika Tomasa Duco, s katero je' okušal ovreči vlado Edebniro Farrella, se j«, ohladila hi Far-relova vlada je prenesla prv<» krizo.
I hieo je vprizoril vstajo < tretjim inJ'ant^rijskitii polkom, upajoč, da -e um pridruži mornarica in moiročv nekatere nezadovoljne vojaške skupiue in zopet |x>«-adi v serllo stinui-
glavljenega predsednika ir»-ne-rala Pedro Rami reza.
Dlleeo se je - svojijlli vojaki 'Mnezjio^ojiio" pr*tlal v nekem -prefbnestjo IBuen^s resti.
Farrellovo >tališee i<- l»ilo o-
« *
jačeno. k(» je bil kot m-oriiari
ški minister zaprisežen ;nlmi-
ral »MHertd Teisaire.
kJugoslovanski borci zavzeli letališče pri Sinju
fartizatfske .'-.t,- >0 zavzele >ovražno letališče pri Sinju. \*se instalaciji- -.0 padle v roke partizanov iu zajetih je l>ilo dvajset vojakov.
Iz Čehoslovaške
Washington, 27. teb. (UNA)' NejiH-i, ki žive v zasedeni <'»•-■ h os Jo vaški, zdaj niti ne -kriva-! jo vv liervoznosti. V>ak Ncmee je prejel revolver in 2~> >mdov municije, da -e }»o mo-,. l»i-;,niti.
British liroadea-tiijo- ( 01 po ration poroča, da upornost r«--škeua nannla napram Nemcem neprestano narašča. t«r da nem ške oblasti nimajo nobenih iluzij vee o ti-m, kaj jih čaka. ako vojna d"-' že češke meje.
Iz Limdoiia je prišla nedavno vest, da imajo češki } ki t riot i či-sto svoje I »osebno mnenje o tem. o čemer se toliko razpravlja pn nepotrebnem. namreč, dali bo do Rn-i ali A.n-arlo-Amerikaiwi prvi prodrli do njihovem <»ze-i mlja. ( eho-ltivaŠki narod, pra-vijo ti kr<»i»i, bo sam raztriral, nemške ver Lyre. kadar pride; pravi čas za to.	j
KULTURNOST SLOVENCEV
Na.s narod >e vzlie strašne- -mu pritisku sovražnikov, kili pretijo 7. iztrebljenjem slov« 11-i skega naroda, zanima za >vojo|i kulturo, kakor je razvidno iz! poročila; ki je bilo poslano izj; Slovenije in kar ro navaja, tiajl se je vršil kon-rc.s kulturnih j I delavcev na osvobojenem ozem- : ju Slovenije dne 4. januarja!' i'to.s.	j.
Sovražnik je unieil .-loven- 1 ske šole in jiožgal vse sloveli-jJ ske knjige. jj|, j,. 1|H ^...j tj0 P a zdaj slišimo, da -o -lo-i' Vi nski iuieluk'Ualel in umetniki /borova i n.-i kon^re-u. ka'ere f' 'mu je pre.Is.-dova! Josip Vid-j1 mar. dramatik in literarni kri-i tik ter vodina o-.ei»a v o>\-Imi j dilnem gibanju. Kongresa j prisostvnl tadi ka'.oli^ki poet ' Kdvard.Kocbek, član Narodne-j ga sveta Jugoslavije: Franc!4 Bevk, katoliški pisatelj Pri-j' morja; vseučiliša*iii pr<»1'es«»r ' iii zgotlovi na r dr. l'ran<- Vitter: r profesor in poet Matej Bor ' Pa vsi č: slikarski umetnik Bo-j židar Jakae; nisatelj Mak- Zu | derg; ravnatelj IjuOiljan->ke<ra : o|»erueira gh-da':šča Rado Sa ' movič ter kipar Xi-ko Pirnat in driiiiri predstavniki sle venske kultu re.
Sedemdeset kulturnih de'siv- ^ eev Slovenije se je udeležilo •kongresa, katerega je nagovoril vrhovni štabni častnik za Slo- ; veiiijo, irenej-alnj major Prane Rozman, dalje tajnik izvršnega ■ odbora Osvol»odibu- fronte, l»o- 1 ris Kidrič ter uačelnik anuh- '
sKe vojaške miši jo. major Jokes kot tudi predstavnik umeriš;. t
vo.jasK'e misije v Sloveniji, po rečuik \ uči nič.
Iz gornje,^: 1 poročila radia •^v'obodna Jugoslavija je ia< brati kako neupogljiva je n< ločno>t naš ima človeka, kadai se nečemu postavi po robu. \ seh Cut milijonov Nemeev in +0 milijonov Italijanov ter še pridodatnih milijonov Mnd/.a rov se n,. aistrašijo. ampak jim enostavno pomolijo pest pod oholo brado in pričtio graditi svojo nniiVjio kulturo iznova v časti, ko sovražniki še teptajo našo zemljo.
rak narod zasluži da živi se razvija, kajti narodi, ki kh ■ '»••jo na kolena ob prvem huj šem porazu od strani so\ ra/ti ka. nimajo s\etu nuditi kaj ilrtiyeoa, kot to. kar smo ime|; dozdaj: diktatorstvo. vojne, ini/.erijo in vse kar k temu spada, Narodi, ki »o v tej vojni po kazali, da znajo braniti -vujo svdbodo in čh»veško dostojni) s'vo. pač če treba tudi z nolo |H*stjo. zaslužijo, ne samo pri znanja iti -ki\e. pač pa uvaže vanje pri bodočem urejevanju svetil. Tisti, ki so^Jioteli bi i nadljudje i|| irospod"V{llei ter so hotel: to doseei potom / o čin-kih masnih moritev IjiNl štev okrog svojih mej. naj Ih.<I }i<» vojni pfnl nadzorstvom ouii ki so sedviirnil' / golimi pe^tn nad /.ločinea od severa in juu; ter so mu zbili zobe. da se le ' kar naprej cedi kri i/ ra/V' 1 ba rbar- kili čeljus+i.
JUGOSLOVANSKA PAVLIČENKOVA . .
I red časom je vsi Amerika n*in"nidovahi rusko d kle Pavli no Pavličenkovo. ki je spravila s sveta in-ka j stotin Nemeev iu je prišla \ to deželo, da ape iru zu pomoč svoji domovini. Sedaj pa izgleda, da bomo imeli tudi »lugoslovani svoje junakinje I *a\ličenkove . . . new v'or-| š*ki listi -o prinesli pred par dnevi sliko lepe let stare J 11-eos|o\anke. Vere Križnimi, ki je pobila l! 1 Nemo v, ko se je borila v armadi marša a Tita za osvobojen je svoje domovine.
Ne vemo aH je Vera Slovenka ;ili Hrvatica, toda to končno ni niti važno, važno je dejstvo.
FRIDAY, MARCH 3, 1944
fBTANOTlffiM L.
Kratka Dnevna Zgodba
»r JL P.:
V CANKARJEVI ROJSTNI HlSl
Ae vtč k t .btJiii a* odpravljal ta Vrhniko. Ne kl radovedno--ii turista, ampak * pobožnim občudovanjem in spoštovanjem izrednega duha ter z ljubeznijo do tovariš* pisatelja, do si-na i*tega naroda. Ijeto* x-ni i m»el srečo i« nekega sončuega -mM hljajočega »e avgustovega dne -em |KMoina v Cankarjev
0	j* t ni kraj-
S po|K)tuimi tovanši sem išel do 1 »galea V senci ko till ja-gm-dov srno jo v gonili redu uuthaii po kaineniti.
1	niti bližnjici & verd&ke pota h*. 7a> tu sem čutil prisotnost velikega duha. oživljajo čo Himotno pot in ukazujočo r -i no ter razmišljanje. Kolikokrat j»* njegova nemirna popotna noga tlačila to poljsko pot ? Morda je posedal prav tod, na tem ponujajočetn se plo - it« m kan m n in je z otožnimi zasenčenimi, obt<«žujočimi očmi zrl na Vrhniko, ta 44 pre«'ud ni kraj" na -»rojo solzno yft»el in potno Ka K ari jo. .
Suhi, sevajoči izviri Ljub-jaukv niže doli so kakor po-
•	lobe Cankatjeve tragične živ-Ijenjuke poti. Tudi ta je pri
' ekla	pritekajoče teže
kantfnitih skladov z osvežujočo \<k1o življenja in se je pred »v oj:iiL <\ iškoin posušila v vro-"«ni in sopari neume vanja. To-'a če se na ol«orju zbirajo vi-1 ;ir prinašajoči oblaki, se v enem obilju izlijejo izpod n<»-nih kamnov zakopane vode i vi jen j a.
S*kozi senčni i drevored Mo-ilnika smo se nad kiporn wv \ n tonil, 7>o>tav1jenega v skal-
10	votlino, bližali mestecu. Ko iiki prispeli na veliko oesto b drugo za druirtm drvela mi-
0	m.s osebna in tovorna vola. ki govore, da je življe-<• trn! #v zadnjih dveh deset
1	jih zelo razgibalo.
Na 'obu mesteca nam je p i ribo vabeče kimal beli stolp Sv. Trojice. Ko smo prišli na -davni trg, .sino nenadno uzrli v nekem oglu bronasti sj»onH--k Ivana Cankarja na visokem jKrt krožnem kamnitem zi dii. ki mo tvorijo ozadje jagne d i. Iliostvo tega kota zelo pri -toja Cankarjevi pri pros t i ljud -»ki o~ebno>ti. T>e«»nica mu je i odprta na prekrižani nogi in sipini kflJtrmo glavo, ki se
•	:ozno oz!ta na novo življenje. : vrni okoli njega in ki mu je
11	on eden najbolj poklicanih. Tfboi.j daljnovidnih duhov lih borcev. Žal. da tenuno zidov je ozadja uničuje obrise se
i l»«če postave. kar zelo kvari i udi razglednice tetra spomenika. Zelo neprijetno aaj» je dir-Tiilo med tem. ko smo spoštljivo in ginjeno stali pred {spomenikom. da se je mahoma 'bral okoli nas kup otrok, ki o z mačjo spretnostjo plezali na podstmvcJk, prijemali kip na brke in lase — ne da bi se kdo V-ihničanov zmenil za to. Ali vrhniška domača "nmdna1' vzgoja res ni mogla doslej obuditi »v otrocih spoštovanja
ODPRTA "DAN IN NOC SO GROBA VRATA
1944 WAft APPEAL
fiZ^mmW
iw Bad Cross *f his sidt'
IlllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllliUlillil
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJ E.
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih pewal 1/riaJa CJliwbena Matica v Cleveland«.
Ona — »13»
Eiuil Adiunlf—16 .It'GOSI.OVANSHIII NARODNIH I'KSMI *a m*kl •bor......................... "
SEST NAKODNI H PESMI u
Alti zbor .................... ^
SRST NARODNIH PE8JU sa aw» tanl »bor .................. -
fraor Vtnturiul—&EST MEŠANIM ' IN MOŠKIH ZBOROV ...... M
tferdo čuvane«-1* MLADIH 1.ET
aoibi Eborl ................. ^
Peter Jfreb—OSEM ZUOKOV
tki 1n meAanP ............. **
Moški zbori
OSKAK DRV:
Barflra; OJ. moj Aocel lo*: Kam ml. fantje, dm ▼ v«« poj-
»lenio ..................... II
ON KAK DBV:
.SreCno. ljutH-a toojn : Ko i»tt?i r« na tnje «re; So£l: MoJ m« konjiča dv« ; I ».»Mt wo: pt •emr-e; 8lo*o; J^ vdihnil« »o^
mill. ADAMI05:
Mcdra ilevojk« ( h«-U ar«nj*lt» . t*
Vgo nof pri po tor J ...........
Jorjeva .......................
H«xil Mifk* ilorno; K»i «ln«:f
(a hoAem:	.........21
VASI M J M IKK tn A OltnUMIVi:
V«trl^: P* *r»rtlol ...........It
FKRI«» J I' V ANFC :
Zjutraj...................... JO
KUivnnaka ....................>
PETKU JKKKB; Ivllu r.A« : VASI
1,1 J MIHK: P«Mtoknb«a ......i«
/.OKKO PKKIXIVK4J:
L« enkrat fte ................
»lava delu ..................M
UU. VoLAHlO: U«£m*rUi; J«>« PAV^JČ: Potrkan ple« ......M
IZ ŠTABE ZALOUK p» na« mo na^letiuje ;»fcaiui, kai»nn. jtuio znižali eene:
\m«*ri«ka (Uovenska lira. ^Halaukr) M
Jrlovttke himne (%'adapt«ec> ...... ■*•
Slovenski akordi. Z2 meAantk la
uoftkih i borov (Kari Adami*) 71
mie metool zbori (Glasbena tta
tira) ...........................- M
V pep^lnlfnl noti. kantata ta oale. zbor in orknater. (JWtwr)....
VlladJnl. pesmi za mladino ■ klavir
Jen (E. Adami?) ______.....H
Die pesmi. (Prelaw**) ta adkl
zbar la avlo--------------------- .M
Nail himni, draflamo ...................»
(Janki odmevi. (Laharnar), II.
ueitk, maihi »bori ——— Ji
b
ZA TAMBCJWCI:
SA OOJ8 EN J SK E M JU 1 , FLETNO, podponri aJo- 4:.. veoskib narodnih p«smi SH tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............7#
Slovenske narodne peoml an tanks-
miki sbor (Bajnk)...........If
Bom M na planine«. (Bajnk).
Ptdpurl --------------------- m
ZA flTRE:
Podnlt sa dlre - s svaskl -
<K«ieljakl) ........................^
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Horainlra — .... t*
KNJIGARNA Slovenic Publishing Co.
216 West 18th St., New York
lltUIUHIIIIIIHtllllHHIIIIIIIIUIIIIHIItltHtl
Podprite napad! — Kupujte bonde 4. Vojnetra posojila.
Angleški
Molitveniki
ifllUHIIIlllllllllllllllllllllllllllll
V lcrapni vezavi, najfiuej-segtk izdelka.
ufCEY OF HEAVEN"
v finem lusu'jn $1.60
44KEY OF HEAVEN" v iniitiranem usuju $1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PTJBL. CO. 216 West 18th 8treet New York 11, K. Y.
ČLANI PEVSKEGA ZBORA
POZOR/
(KaUor vsako leto, 1» tudi ' lotos slovesno V s tajen je, vendar Inez lepega petja, kakor je v Now Yorku pri sv. Cirilu, ne >"me zaostati o<l prejšnjih slavno-t i. Zato ste naproxen i vsi elani pevskili zliorov in tudi vsi„ ki imate jxisluh in ula.s da se udeležita J)evskili vaj vsak eetrtek zvečer torn o w pfri. Pridi cd«-ii, pridite vsi! Pev<*i, rjis _i<" kratek,	4
■v a jo do Vstajo n j;i. Prosimo l.inlite toemi, in tr> pričakujeta Župnik in )»ovov<xl jn.
vesti iz cleveland.
ohio
Po dol jri in m učni bolezni je preminil Frank ZiUert, star 67 let. Doma je bi i iz va-i Velik Mrazov fara Cerklje, kjer zi\-l»u><v'a dva blatil, eno sestro in veo dnjirih sorodnikov. Tukaj je biivnl 45 let in zapušča židu-jočo soprogo Angelo, roj. Rajei' in tri hčere. .
—	Po dal.pi l>olezni je pre-nianil Raymond Pi rib. star 40 let. Tukaj zapušča brata A*i-dreja in več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Gornje Cero-vo. pri Gorici na Primorskem kjer zapušča >opro£o Olgo. sina Albina, mater Mat .ara ret o. brata Josi-plia mi štiri sestre.
—	Frank in Theresa Cerkveni k -tn sprejela ml vojnega de-jiartmcnta brzojavno sporočilo da je bil njiju >in Ensign Walter F. Cerkvenik. star 21 let v nedeljo popoldne ubit v letalski nesreči, ki so jo pripetila v Klamath Falls. Oreiron. Trn plo mladeniča bo poslano v Cleveland. .
—	T Vie 27. fob: na rja jo preminil dobro poznani rojak John Van oh a r, star 5f> let. Pokojni ;e bil doma iz vasi Smi-bela ])»i Žužemberku, odkoder je pni^ei v Ameriko pred 40 leti. Zapušča žalujočo soprogo Vftii->*. roj. TIr«»vat. tri sinove. tri hčere iti dtfa brata te;
—	Po kratki l>olozni j«- urini Anton Ivo/.orocr. -1 a r 42 let. Po kojru je opravljal mizarska dela. Donin je bil iz Z danejra ]|io<!;i pr; Radtčuli. odkoder je prišel v Cleveland pred 2o
ti. Zapušča žalujočo >oproar<> Stephanie, roj. Xeubauer. ličet l-illiar: in «lve -r-t i. t« r več drusrih sorrnlnHvOV. .
—	V ]>onedeljek 21. M»r. j«-v tvisok; starosti 85 let umrl Frank Modie, ki je bil med pr v i mi r.M^ol jenfi v tej naselbini. V Ameriki >o j<k nahajal na<i '»0 !!et. Pokojni je bil doma iz Xenišk<> va<i na Notranjskem Zapušča -oprojro Xežiko, hče? ^frs. Kar. Vel k overi i. in mm o jro sorodnKkov -iz znane Modi ceve iTwlbine v Oevelandu.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Ciiicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
50
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
2.
fi7"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^Sfel
ftectpti so napisani ▼ angleškem j«xiku oonakod pa so tndi t jexUrn naroda, ki mn js kaka jad posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki m zanimajo sa kuhanje m se hočejo v njem ttmbolj lsveibati in tspopoiaitl
Naročite
KNJIGARNI SJ.OVENK: PUBUSIfLNG CO
216 West 18th Street	Hew York 11, N. Y
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila polomit vsega ameriškega iiarnda. daje pisatelj nasvet, kako ki bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom, b vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prišel čas, da Združene drža«« pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako lanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume anglečko.
"What's Your Name"
človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . Vitanje te knjige Je bogato plačano.**--Tako se Je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi ae poslužite naslednjega kupona
PoŠti jam il(<i«y Onler za Iv*JplsaD»(l) knjiguHi:
za lastnoročno
Slvjf Iuip ........
Št., ulica all Box mi. Mesto in država ...
"Glas Naroda"
NEW YORK 1L N. Y.
21G VV. 18tb 8TREET
M ux V	iS- f b	-
PremJsBjal š^m, da bi bflo
50,000 din največ, kar bi bilo dati «a to hi-Šo. To tie tako neznatiia vtota v primeri s tisto denarno »nerziabljivo vred-nostjo, ki jo ima za slovanstvo jnžno*Iovun-tYo in slovstveno bogastvo vsoira človeštva ta hi^a. da ne inorein dounijeti. ia\ kaj narodova hvaležnost se ni (xfknpilA teija svetegra prostora.	ni za to javnih ?Ted->t<»v. -e zh»»rinio vsi. in o«^kii-rt:im> < <vojiin:i i^roŠi to prvo ix>st.-i,i< Cankarjevo pisateljica Katvai»ie luirodu isu rlovestvu.
1*1001 im mmii. da bi bila }>o trebili', vsota v dveh tednih zbrana, ko hi se le kdo s sreeru oprijel dela. Saj smo dvajset. le* tw> Oanlsarjevi smrti v Lr!avn<*ni že vsi edini v Ijnbez-Tii, spostm*anjn in vre^lnotenin njegovega dela. .
Tieba j>či je tudi poskrbeti vzdr/^vania te h i se, zbrati v>t. >|khijih\ ki se nanašajo mi pisatelja, zakaj Cankarjev mu 7x*j mera stati na Vrhnika Nii Klancu >t. 1. Nt-kdo bo iu<»-r:iil 1>: t i -talno na raapolago obiskovalcem, in oskrbovati to hi^So. kar hi naj vzela v svojo skrb Vrhnika sama. To je nje na dolžnost in rast. -
Ko bo pa urejen Cankarjev muzej, tedaj naj se pa piie^e narodno romanje. Naj ne bo v Sloveniji šole, ki bi ne privedla sem svojih učencev. Kako je razvita v Sloveniji turis tika! Prav Xotraujska je še
i	lokaj zanemarjena od obiskovalcev — koliko ljudi pa Je ■sploh med nami. ki so obiskali v življenju Cankarjevo rojstno liišo?
Kakor je slovenski narod na prelep naein rešil Prešernov ilom v Vrbi in ga v velikem -tevilu obi-lkuje. a ko se naj žiro di s Cankat jvim domom.
Xiirotl s«» nikoli ue more dovolj oddolžiti svojim velikim luhovom. Mnogo je bilo v tem [»ogledu storjenega qrlede Can-karja- X>i ^a mesta v Slovemi-ii. ki Vi i ni' :iium>1 njem ime-tiovane " ie«.*. Kri t i Ana izdaja
ii	j«	zbranih spisov hihi nujno in <"a>tno dejan.H4. To^la še vedno je preveč strankar-skeira in svetovno nazomeira <rika ob Cankarju. Vedeti iiki ramo \N-rwlar. da spisi velikih Inhov niso >"tmnkar>ki kateki*/., ni. msmer splošno veljavne avljeiiisk<» resnice in zahteve.]
STaj prvnelia končno sovraštvo.j ►Vitanje in prilaščanje ob 2n-o-•u ti~<e^a. katerejra pero je — mimo vsejra Človeškega, oseb neira obsojanja — vodila vse-ej in najpre; luilw-zen. I>jdbe-M'ii do ponižanega naroda, ne-&nauo>ra nje-erove-jra je<zika in rsakdanjih. brezi menih junakov »ljeerovih.
jKnj si nihče ne prilašča Can barja v sebične namene, mar-rev prilastimo si vsi soglasno irsaj — Cankarjevo rojstno hi--o. kjer naj bo njegov nrnzej za nas vse! Priznanje kulturnega srveta Iv) spremljalo to de-ianje — dokaz naše narodne in kulfnme zrelosti, samozavesti.
1 do Cankarja in njegovega sjk)-nienika?
'7j glavnega trjra sano zavili na lovo in kmalu smo stali ( pred pisateljevo rojstno liiso^ 1"lični napis govori: "Na klani, ca 1." Sprele-telo me je, to je l»iiii piva |K>stajn tiste Kalva rije, na katere trnjeao |x>t >• ]*o-iala od tod Previdnost da je prenašal bedo. borbe in >kn|iiK usoilo pie rokov, vidcev'
— neumrovanje--
HKica j** naslonjena na hrib in je od oeKtne strani nad.strop na. Pre^»rosta črna marmorna ta ]»lošČa na z nan.ki. da se je v te j hiši narodil dne 10. maja 1*7*» Ivan Cankar. X*> naspro-| tu jeni preprosti pflošci. kakor j ue smemo nasprotovati nice-i 11 Mir, kar opominja na Cankar-j<'Vo preprostost. Todii del ]>lo-/akri\a t rt i no listje, tako d;> mor<»š komaj prebrati napis. Ta podoba je sicer romam tična, je ne odobravam, zato ker je »vsaka spominska plošča j»ostavijona za to, da obvešee minbo irredoče ljudi na sporni-! na vredna dejstva. V tem pri-j ineru Cankarjeva -pominska |»1 o^'-a nikakor ne n>ore vršiti namena. . Il &a in njena okolica je do- , volj oskrbovana. Znotraj pa žali obiskovalcev čut zanemarjenost (hoii.šča. stopnjišča in na dvorišče obrnjene sobicej, Skozi kuhinjo srno prišli v no-! tran.ie pro^tone. Sedaj stanuje,,
v	hiši star čevljar, ki nas j«'11 rade volji* »vodil po njej. Prvo moje vprašanje je bilo. v k a teri sebi se ne narodil Cankar! Xn moje največjo znču |1 <len je te^ji ni vedel.
"Ali ste poznali Cankarja?",1 '"S"\e*la. Zelo dobro -em p:a{ poznal Tn je njegovn <lika.'*|, Tn rv- sem videl na steni p<»-|( -leg n ek e d nHfe si i ke za | >ra£e j no Cankarje»vo fotosTafijn.
t%K;»j bi inoirli ^mvedati o Cankarju?"	i
^Saiiko to da, je bil zelo do- i ber človek. Pravijo da je pi- i sal zelo zanimive knjige in da tudi dobrega vinca ni zanemuu j
*'Pa dniire^-a ničesar ne v<*-!i
o i.fem ali o njetrovih?" 4'(>h da. Xjoerov brat je ka-'i eon i k v 'Sarajevu. Zelo fin • " ji To je \se. kar moreš danes ' izvetlel o Cankarju in njego ,
vi	rojstni hiši.	1 Vsr* ikoto sem pregledal, tndi1T
vzidano stolico v kuhinji pri j vbodu." Gotovo je do-tikrat . tu Čep»-1 in se erel v naročju . m-oje prereličane matere, ko r je pri-vi \7. šole. bodisi iz res.j ni'-ne, lH>disi iz enajste šole pod mostom.
Moje navdušenje je vedno.^ 1h>1 j p'ehajalo v nevoljo in za-!' crenjenost. Niisem se mogel ' pomiriti spričo tega. da sem v.i Ca nk a rjovi rojstni hiši in ne 1 veni. v katerem kotu je zagle- 1 dal luč sveta..
"'Recite mi, ali .le tu .še kakj1 ostanek pohištva, ki so *ra im^ li CankarjeviT,f
4<Xjčesar ni. To je že vse moje. Bog vedi kod je že v?e tisto- Pa saj tistecra itak ne bi moeli več rabiti 1"
Tako je izjarvil čevljar o resnični vrednosti minljivih stvari in jaz sem se neizrečno sramoval. Mislil »era da je fspo-čt o vanje že davno izpremenilo ta prostor in to hišico v muzej, posvetilo jo v Tomarski kraj vsega slovenskega in izo braženega sveta. Mislil sem. da bom v hiši našel vse. kar spominja na Cankarja, kar bi moglo spoštovanje in ljubezni zfonvti v dvajsetih letih po nje gov i »smrti. Toda zadovoljiti sem se morAl s praznimi besedami čevljarja
m njegovi™ j klejnatim orodjem, ki je — sle <leč zapovedim snovnega življenja — izrinilo od tod po I notno palico in torbo aposto- ; ' lovo..

V	Forest Citv, Pa., je dne II). feb miarja umrta Fannie i Volk. roj. Strajnar. Doma je s-bila iz Medvedjega pri Stični j na Dolenjskem i»n v Anueriki je < živela 24 let. ZapiKča žalujo- ] čega nw>ža, dva sinova, eno ;
hčer in sestro	i
+ j
Reading, Pa., je pred ne- ] kaj dnevi umrl John Stublar, \ star 57 let in rojen v Cerkvi- , šcu pri Podzemlju v Beli Kra- ^ ji ni- Zapušča žalujočo ženo. ( J dva sinova, oba pri vojakih in 5 .več druirih soro<lnikov
i'
i . + i A Mul^iaukee, Wis-, je dne:
j 15. fobr. umrl Fred. Hrovatin,'
star 28 let in rojen tukaj. Za- 1
' pušča mater in dva brata. * j.
i >
' 'V Clevelandn, O. je pred ' | nedavnim umrl Valentin Poje, I star 60 let. Donita je bil iz | Babnega polja pri Ložu na No- < itranjskem, kjer zapušča sestro , brata, ter več drugih sorodni < | kov. Tukaj zapušča žalujočo s soprogo Ano, dve hčeri ter bra <= ta Jakoba, in več drugih sorodnikov.	'
%
K
f	r
V	r.lovdell, Pa. je pred par J <bievi umrl Frank Zaletel, stai j fi.> let in doma iz Drage pri Višnji gori na Dolenjskem. V i Ameriki je bil 40 let in zapu - i šča dva bratranca in dve se- 1 strični	, I!
t
V	Chishaim, Mion. je nedaiv-no bil pokopan Frank Orešek, star 38 let. Umrl je v Butte.1 Mont, potem, ko je bil začasno odpuščen iz vojaške službe. Za pušča starše, tri brate in tri sestre.
. . f . !
\ Chisliolni, Minn, je umrl,
Frank Rihtar, samski, star .°>8 let in rojen v Lučan {n*i Ljubnem na Sixxlnjeni! Štajerskem. V Ameriko je prišel kot 6 letni otrok z materjo. V Minnesoti zapu-.šča <«v,eta. mačeho in dve sestri, v Milwaukee pa brata.
t
V	Eniimelnw, Wash, je pred nedavnim umrla naglo Fran-j ees Gore. v starosti 81 iet. Za-pai^ra hčer Frances Ram«šald; Štiri vimke, dva pravnuka in 2 sestri-
;
V	Forest City, je pred nedavnim umrl Anton Dralšler star GO let in roje« v Borovni-ei pri Vrhniki. Bil je star naseljenec in zapušča ženo, ]>et sinov in dve hčeri.
t
V	tS^eramjento, Cal., je dne 27. jan. umrl John Jenič, ki zapušča ženo. sina in hčer.
+
i
V	Chicagu, 111. je dne 5. febr umrl George Husič. star 48 let in rojen v Adlešičih »v Beli Krajini. V Ameriki je bil 30 Hot in zapušča ženo, štiri sino-\ e in pet hčera.
ogenj mu je uničil vse
Dne 5. februarja je ponoči izbruhnil ogenj v stanovanju rojaka Jerneja Verbiča v G ran ville. 111. Zgorela je hiša, irn-ra/a, kokošnjak s kokošmi vrcnl polna <i'šenda*, mesa ii^ vse drugo, kar je d nižin a imela: niti denarja ni-o mogli rešiti A'erhi.y«. njegova žena in hčerka so si skoraj napol nagi komaj lvŠUi življenje. Poslopja niso bila zavarovana in tako «n Verbičevi postali veliki reveži
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane« Slovenskemu Pomožnemu Jdboru
Hininiler in Miliajlovi-čev delegat v sestanku
.lugos lova listka slanica Svobodna Jugoslavija je poročala o .-e-taiikn nacijskega uotra-njeira ministra lleiurictia Him-ml.-rja ter "nemških vojaških i |>r«'d-,tavni'kov / Doibroslavom -r vd.ievir-m, Mihajloviču vim delegatom in si-wr se j»' s(;-.t;i-iiok vršil v lioJelu Continental v Trstu, dne feflirnarja.
Jugoslovanski radio i*- poudaril. da skušajo Xemci do^e-<"i kak > po razum /. nasprotnimi strujami v Jugoslaviji, ker jiui ure trda v bojih na jugoslovanski fronti, vsled česar čez«lalj« pritiskajo na satelitske jn i-t >taš«'.
'liLil HAiBIIA* — HKH Wti
1 1.....———■———m
FRIDAY, MARCH 3, 1944
t- -.i*
p
OD SVOBODNIM SONCEM
_BOMAK — Spisal: F. a FTKŽGAB......
----
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA
Piše Matija Corel, Brooklyn. N. Y.
(Nadaljevanje)
TA MESEC je posvečen Rdečemu Križu
Rdeči križ Vam posveti \ S Y!\ mesee!
ZŽT NOVO ZALOGO I KUAKI IKMO SREDI MARCA
NOVA IZDAJA '
iiHia iVJ
Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljwide vse,ara sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "O L A S lT NARODA". 216 West 18tb Street. New York 11. N. Y.
H \ M M 0 \ D S -'
IV o Hi P ATLAS
4*t>	TSK
uv


.e'Vi
rt''


KNJIGA. KI STE JO YF.DN'O ŽELELI \
New Modern Encyclopedia \
Knjigarna Slovenie Publishing Company t
2lfi West lHtli Str»*e!. New Varit II, N. V.	{r
TO KNJIGO BI MORAL IMETI TT I »I VS AK HMAK NA RAZPOl.AOO j
tW V A N O I- E S V I N I 22,000 Razlag . . . 1.100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj St.-
< Poštnina in zantrorslnliu) plačana.i
Knjiga vM'hii j«- 1171» strani in je okusno r platno vrlini. — Sl»«»r« neverjetno jr. da j«* nmgiiff tako najpopolnejšo knjiga dohiti za lako
iimrno če««,
Ako bi prišla Snoj in Šuba-šič v Ameriko z principom, da' bi prinesla s seboj spisane de-j klauaeije, pod to ali ono izjavo, se naj deluje, za jugoslo-l j vansko sloaro, potem čisto go-J ; tovo jc ,da bi ta vladna zastop-j r.iika in pozneje kralj, žela sla-' vo. Ampak prišla sta sem z1 j mačko v žakfju. Kralj in tisti .ministri, med katerimi je bil I tudi napihnjeni balonček (Mi-ihajlorvič) — to je bil princip.
Zda.i za kakšen princip pa delujejo združene slovenske •župnije? Kje »o bili takrat, za, časa kraljevega obiskat Zakaj niso takrat združevale soven-ski narod in ga pripravljale na sprejem, ko je bil k? tal j na poti v Ameriko* Nasprotno, očitali so se nevol jni izrazi da se kralj ni predstavil slovenskemu narodu :n da ni prišel v imenu jugoslovanskega naroda, ampak 'v imenu Velesrbov. Pisalo se je ravno v katoliških časopisih e€-z neko glasilo Srhobra-
Ina. da ta razdira jugoslovansko slogo in ako bo šlo po vol ji ISVlwbroTia. da .se bo Slovencem slabo godilo. Xn vendar. Ali ni bil na e-elu te stranke naš vladni za si opni k Fotič?
Ja! Pa kaj pranim: katoliško časopisje? In vi pravite ■Združene katoliške župnije! Ali ni to smešno? Kaj smo Slo-j venci razdeljeni na katolike in; krivoverce? Ne! Kremo, kaj-, ti vsi smo krščeni m nobeden izmed nas se še ni prekrstil v pravoslavno niti v iuteransko vero. Ako je kateri komunist.1 socialist ali svobod om i sle c, /.a ,to Se ni krivoverec. Ako ste | nas naredili vse krivoverce. j nas še niste izločili iz rimsko katoliške cerkve in ako nas bi, bi mi ostali še vedno principals i kristjani, k: stremimo )>o Odrešenikn, po tistem, ki je bil križan ravno zato, ker se je po-teirova'! za svobodo in pravico j siromnsno-iya naroda.
1 In bratje, mi vsi smo kristjani in mi vsi stremimo samo po enem in istem, principu, da '-"e osvol>odimo krivih naukov in krive veie. in da vzklije v naših sroih krščanska ljubezen.
Ampak ako se vi odcepi jate j na levo ali desno, vam ne moremo siediti, ako ne vemo, kam ■j greste, ako ne vemo, kam nas .mislite zapeljati, kakšni so vaši perdlogi, ail kaka je vaša -(Zastava.. In ravno zdaj v tem kritičnem položaju je važno,
■	da jugoslovanski narod ve pod kakšno zastavo naj se zbira. I
'Ja, pravite, partizanski boji t so brez pomena. Čakati hi
■	morali zaveznikov. Ko se ti 1 izkrcajo, potem bi mogli skup-' * no udariti, ko bode večja sila.
j Visi pa priznavajo, da pantiza-_ ni zadržujejo 20 nemških divizij in te divizije bi Hitler lahko porabil v Italiji ali na ru«*-ki fronti. In bratje, kaj pravite? Kako se to tolmači? Ali ne diši tukaj po tisti peti koloni: America First! Ali nas ne j mislijo zapeljati pod zastavo I /*n«lbe rgh—'Fa ther McCou srh -Ima, ki so kričali: roke proč.
Hitler ni nevaren za Ameriko! In kako so takrat hvalili Nemci Lindbergh a in tistega Tim-ske~a patra! Ja,s o rekli: Lindbergh, to je učenjak! To bo prihodnji prezident (seveda ako Hitler dobi vojsko).
Ja, bratje, spefkrflanti nimajo zastave, njih principi so: mošnja in kadar se gre za mošnjo, takrat so osebne koristi v ospredju. In takrat poštenje in clovečanski principi zgubijo svojo veljavo. . Videli ste to v zadnji svetovni vojni. Ruski vojaki niso bili za nič. Puške so v stran metali in se kar na debelo predajali Avstriji in Nlemlčiji. Mislilo se je, da bodo tudi v tej vojni tako delovali, pane. Borijo se. Zakaj? Zato ker vidijo pred seboj princip.
KNJIGARNA ■==-
Sloven?c Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Cm« M Mitov
Babul« in romatiefl
3. izdaja — A. Aškerc
Cm M rento v
Ko smo ill v morje bridkosti
Spisal Iter. K. ZakraJAr«
Knjiga pri[>oveduJe. kako Je Hitler nastavljal llmanlre U> ■anjke In prtiiraTljnl "wimp" aa Jngusiuvatie in njihovo dr-iaro te dolgo prej ko« lo Je napadel.
,roL C.M SPISI
j Pohorske poti
Spisal .Janko <ila<er
Cena 50c
Knjiga Je v 207 etranl.
platna *eman> In Itn«
Cena $2.-
2ivi izviri
Spinal lean
KoJIkU Je W«JfTr»(W( |«|J»» • Movfn^kl književnosti, kajti t * uji Je t trinajstih dnlglb e»»-tlavjlh opisanih trlndj« •Imenskega naroda <*! davnih ffičetkov v starem si" trn«.-t dn danaftnjega dne 13 [MticlavlJ — «1» -trant V ftiarnn vrtino
evna ti— j Brezposelnost.
Spi^i! Kr«n Erja*#-<*
Angleško
t K J Keru
Duhovni boj
t Izdata družha sv. Mohorja« L Skui«oll
Ona rvv
Slovensko Berilo
\ Hf/nm knjlirn ('-»i,
Cena 50**
Ako naroNte knjigo. prUoiitr k nw» HI11 U. S. Minum Canadian Money Order ta omenjeno svoto. ManJAe atole, lahko pošljete t U. S. mamkah po Z 3 rente.
BMIrhTtW mi «»ro#Ua
"HOW TO BECOME A CITIZEN
.OF THE UNITED STATES" V tej knjigi ao m pojaanlla la aakool aa naseljenca.
Državljanski priročnik
(V aloventičlnlt
Knjižim daje poljudna navodila, kako poatatl umerlfikl d rtfl vi Jan.
Cena M rento*
Problemi sodobne filozofije
.-<lti<.i! l»r. France \»r
Cena .>«><•
Mlekarstvo
S|I<h! AufiM)	S allkaml.
<triM - Knjica )• mlfkar-le tn fariuerl* v •i»l.«toen»
Črn* M reniov
Obrtno knjigovodstvo
atranl. eaaii« - Knjtir* |e oam^njena » pni »r«t1 «• »t»»-hnn, nnt**m<> In utrojno kljn^av-nhHrutvo ter teleanllraratvo
Cena II—
Iztok je stopil med ?tarca in razpaljenega mladeniča. , '«ado van pa je hitd. s pove-t jo, kako je iskal Ljubinico, kako , 1 >Iedil in našel celo 'konja, ki je poginil, nje pa ni našel. O ] volkovih je molčal.	}
liBogovi jo čuvajo! IlSe jo Nhi-mida," je lagal v strahu, ] 14 išče jo in jo najde, kakor je načel Ireno."	j
Radu so omahnile roke, napete mišice so odnehale, po ( bimzu se je razlila bolest. Škrtnl' je z zobmi. .	j
*4 Izgubljena! Maščujem te, Ljubinica! Iztok, jaz grem f za Tunjnšem in za njo!"	g
i Iztok ga je prijel za roko. .	(
"Ne pojdeš sam, vsi .crremo!"	j
Še tisti dan je Iztok pe>zval vse starešine v posvet. So- J asno in hrupno so brez ugovora spre.jeli njegove nasvete, i latj narod je veroval vanj radi zniag, ki jih je izvojeval pcvl 1 "govim poveljem. Slepo bi šel za njint, eeprav Morani v 1 iroeje. .	"
Drugo jutro se je divmila vojska na sever proti Donavi, ketajoče in mukajoče blago so 111 ali pred seboj, dolga vrsta f tnikov je h!'a obložena z naplenjeni 111 žitom, platnom, oro£- j i in orodjem. Brez skrbi, brez opreznosti in brez bojazni I -•o giK»li proti domra, pijani in nasičeni z bojnim, plenom, ^
Iztok ni šel z njimi. Odibral je petdeset najboljših konje- 1 \ov in kremi! z njimi nazaj proti vzhodu, da morda zajame 1 injrfia. Badovan je preračunil, da se utegne v desetih < kh že vrniti iz Bizanca. Zakaj mudilo se nui bo k Ljubiniei. < **ln kam ti, oeka?**	)
Ko so že sedeli n« konjih in je zadnja tol^pa odhajajočih 1 ■inikov ginila v daljavi, je vprašal Iztok Radovana:
"Ali greš v gradišče, aii z nami? Koiisten bi nam bH." 1 Radovan, odet v nove prteno haljo, z razpuUčenimi, ne- : nV:i jenimi larmi in z belo, kratko brado kakor s trn išče, s 1 '.'Ttko oprtiv na konju, obremenjen z obilnim brašnom, je ' d rovoril naglo in odločno:	{
"Ne grem ne v gradišče in ne grem z vami."
"Zakaj bi ne šel? Ljubimo te, očka. Ne lx> ti sile!" "Ne grem v gredišče, k**r s takimi kVičači j>evec ne po- 1 Oghišil bi. Ne grem pa z vami, ker greste nad Tun-j ' » Prevelik je moj srd na tega nnrdljivea. Ko bi ga za-'4 drl. kako bi se premneal? Od jedel bi sladkost temu-lej pok.rial je na Bada — ki ima edini pravico do tega pasjega^ tanca. Perun z van ; In Morana naj Tanje. Pevec gre;' v >10 pot.	udaiite na jng, se snidemo. Na bogove, da':
» tedaj veliko naše veseije!"
I •
Crodec ji' zamahnil v ^lovo in enfjezdil v veselem diru ^ 1 roti jugozatpadu.
Vojaki so gledali za rjiin. Ni s^ ozrl. Mislil je na uka- . " h! trpljenja. .
"V gradi-če da bi se vračal? Ali da bi hodil z vami, idl volkovi! Oj ne! Radovan ne nosi zastonj modrosti v -Ha
vi! Tako blizu serr., prav za prav Epafroditu in njego-j ■nu vinu, pa bi hodil v gradišče po sesirjeno mleko, ali kar še bolj nespametno Ilunom |kx1 nož Nisem udarjen po ■-.»neti K njemu!"	%
Pognal je konja in s" zažvižgal okrogfo pesem.
Osem dni jo čakali Iztok, Rado in vojaki ob cesti, ki drži ' Bizanca, na Tunjuša. Tztok je te dni užival naslado po-< Ijnika. Majčkena jc bila njegova legija, komaj pol ko- i • ►rte. Toda poslušna brezpogojno. £e misel si ni upala •diti se v teh glavah samih junakov, ki bi nasprotovala Izto-| vetnu povelja. In mladi Sva run i č je razmišljal ob dolgih! nih Ktialah in po jezdili. I>ve jezieri takili vojakov! Ha! trkal bi na odrinska vrata. Po Osrednji cesti v Bizanou zaklepetala kopita. Pred hipodromom bi zarezgetaii »nji Slovenov.
THaj bi si ne želel biti Ujpravda! In de?pojni bi bilo je, da je grška cvetličarka na Kampu, kjer bi ponujala rože ;»a1atii*>kim častnikom.
Napočil j« deveti dan preže in čakanja. Od vseh ve-t rev M) se vračali ^jezdeci poizvedevalci. Samo nevesele i 'Vire so pripovedovali. Tunjušev ta'bor je bil prazen, po-: »n, kakor bo ga razdejali Sloveni. 'Čez Donavo so se selili
•	vilni rodovi Antov. Od vzhoda so oritiskavali Varhuni. kdo je celo zvedel, da ;e vojska Hemfov dvignila kopja in
'' preti Slovenom. Samo o Huniih, o Bafambaku, o Tunjušn n i bik) sleda.
IztoVa je zaskrbelo. .
"Da se selijo Anti čez DtonavoT Bratje, ali ni to izda-ialstvo?"
"I-adajalstrvo!" je za mrmrala četa in se začudita.
"lVmjuš je bil v Bizancu. Piehod Antov je njegovo
drlo. Če
se gibljejo Hendi, jih je naščuival Upravda. NJji-l v» zemilja je bogota in prostrana. Ne bi hodili ra vo^o. •V ti zmotijo Slovene, so pogubljeni. Bratje, sojenice še o doplele življenja Tunjušu. Domov moramo! Na/3a /. tdja je v nevarnosti!"	4
Samo z Badovega olbraza je bli^nil v tem trenotku upor. ^ i samo blisnil. Hitro je upognil giavo Četa je zaobr-m la konje in pognala za Iztokom proti severu, proti Donavi.
X Ugodnem diru je jezdila konjenica, nema in zamišljeni za poveljnikom. V«soli »e je polotila tiha žalost, neza-
♦	voljnoFt. Praznih ro k se nvuajo vrniti. Zastonj so tra 1 čas. zaanan bedeli ponoči. Tunjuš jezdi kdo ve kod in
meja ter preš-^va izdajalsko zlatxi, ki mu ga je dal Uorav-Najnearečnejši med	je bil Rado. Brez misli, brez
le je topo zrl na koaijevo grivo. Roka ni vodila povod-Konj je nese4 gosp»-»darja za te»variši, kakor bi dirjal irejs njega. Ko ni mogel nnfladi S oven preliti biidkosti -po '-u bi jen i, presivno ljubljeni v gnev in nasititi lačne duše v-a j s curki sovražne krvi,
so mu omagale peroti in kakor 1 oleh^n sofol na veji je v;m>1 v sed'Iu.. Kakor je ljubil Iztoka, a nra jš s donna zajedria v srce zavist. .
"D« ie Irena oteta! In Ljubimca morda ugrabljena in r k ranjena, tepena sužnja! Morana, daj mi ki vi! Perun nase j vojsko po vsej zemlji!"
(Nadaljevanje prihodnjič)
Vsi veste, da so prihajali v Ajmeriko agenti in nas vzpodbujali v priiog Jugoslavije. Eni so prišli s prav dobrim na menom, drugi zopet pa z bolj slabšim. Bil je tukaj Čok in j Furlan, oba sta prišla kot Pri-: morska Slovenca, nobeden morebiti ni prišel iz sebičnega namena. Ampak njih glavni j cilj je bil, da se združi Pri-, morje z Jugoslavijo. Prišla pal sta tudi minister Snoj in bani Šubatšič. Tfudi ti -so prišli z ilobrim namenom, da navdušijo jugoslovanski narod za jugo slovansko misel. Amrpaik prišla sta po čisto drugi poti, nam teč pod krinko jugoslovanske vlade; Subašič naj bi navdiVse-val Hrvate Snoj pa Slovence.
Tud« to ni tako slabo, ako sta prišla kot mlada zastopnika. Vsaj takrat ni bilo dvojne vlade in vsi, ki smo se narod n o zavedali, smo Mi jim na roke. Mi se nismo takrat zavedali, zakaj se gre. in morebiti s-am Snoj in- &ubašiČ nista ve-i tlela, kaj imata v ozadju, ampak vlada v Lemdonn, ta je sdu tila, ela se v Jugoslaviji nekaj kuha, namreč da se je začelo porajati partizansko gibanje in zato ^o bili poslani v Ameriko možje da: 1), pridobijo narod za jugoslovansko javnost; 2) da pripravijo pot kralju, ko pride v Almeriko na obisk.
Ampak svoje misije nista izvršila ne Snoj, ne Subašič. Šu-bašič je seveda kmalu sprevidel, da med Hrvati ne bo uspeha in zato je pustil tudi vlado na cedilu. Zato polomijo krivijo seveda Adamiča. Shoj je, imel malo več uspeha, ampak' ni se nm uresničil o, da bi želj slavo. Krive so temu bile seve da razmere in pa vlada v Londonu, ki ni mogla nikamor naprej. .
Vise je bilo dobro do Teheranske konference in stvar ne bi bila tako huda, ampak odi onega časa, ko sta se srečala1 R.->osevelt, Stalin in Churchill, se je politično ozračje popolmo-ma spremenilo. Sieen ne vemo, kaj je konferenca določila, ampak lahko nekaj s'utimr).
Stalin se je odrekel osvojevan-ja na Pacifiku, zato so mu morebiti pa namignili, da lahko dobi kako krpico morebiti tanl nekje v Perziji ali pa na Balkanu. Sicer Stalin ni zahteval meje, niti je -ne bo, ampak veste, tisti belogardisti v Jugoslaviji — ž njimi bi naredil rad račun. .
To je pa tudi iznenadilo nekatere rodoljnlbe, ki -so takrat sodelovali, namreč so si prizadevali ohraniti Jugoslavijo. In tem se je mogoče obljubljalo, ali so si pa sami predstavljali, da bodo gotovo za njih trud dobro nagrajeni, ako pride nazaj tista stara vlada. Zdaj pa, ko se t He nade i žici mi le, pa besnijo in se zna&tajo nad A-damičem in SANSom. Ja, pra vijo: Kje je bil Adamič pa poprej? — In veste, vojska je vojska, ta povzroča gorje ampak ni zlo za vse. Eni trpi je in izkivavijo, drugi se ž njo pa izkoriščajo. Ako bi vojska n-darila vise, potem je morebiti ne bi bilo. Zato pa, ker se gre za '^Jpekullacije, so v vojsko vragu na široko odprta vrata. .
Ne poznam Adamiča, ne poznam Tita In mi vsi ne poznamo boljševikov, vsaj ruskih načrtov ne vemo, zato je lahko mogoče, da je tudi tam kaka špekulacija. Zato norci bi bili ako bi se fanatično potegovali za osebnost, ko ne vemo, kakšno orodje ima. Aimpak veste, dane,5 se gre za princip. Slišal sem osebno ministra Snoja, ko je rekel: * 'Dames se ne bijemo za zemljo, kakor se je to do gajalo v prejšnjih vojnah, ampak danes se bojujemo za princip. " Kakšni princip, tega Snoj ni povedal . .......
Za princip se rad Slovek boju-j ;e in tudi umre.	t j
(Kakor sem rekel, jugoslovan ■ska vlada nam ni pokazala principa. Niti tista deklaracija, ki jo je spisal Limanič. nam ni znana, vse, kar samo imeli, so bili tisti ministri v Londonu in pa kralj. Ali ne veste, da so ki al ji in cesarji največkrat brez principa 111 nimajo druge nobene veljave kot samo, da podpišejo deklaracije. .
Imeli smo aivstrijskega cesar ja, ki ni bil državnik. Drugi so vodili njegove posle. Napo- j vedail je Srbiji vojno, pa ko so padali pozneje v Galiciji avstrijski regimenti, pa ni vedel, kaj se godi. Pa so mm prišli sporočit toliko in toliko vojakov je padlo. In tedaj se je začudil: "Oh! Joj!P — Siromak. 86 let star, spodtaknili so mu pakt, podpisal ga je .pa ni vedel, kaj je v njem. Rečeno je bi'lo, da tako dolgo, dokler bo Prane Jc-ef živel, vojske ne bo, kajti da se je izjavil da on j nikdar nobene vojske ne bo podpisal..
In ravno tako je zdaj v Jugoslaviji kralj ki ni državnik. Simovič ga je naredil poCnoletj nega da je izpodrinil Pavla in! potem več kralja niti Simoniča ni bilo. Ali veste da smo danes (v kritični dobi ko potrebuje Jugoslavija državne može? Kdor hoče biti danes kralj, ta mora biti tudi državnik, mora hoditi z ljudmi, kajt*; ! tisti časi so minuli, ko je ljrid-1 I s t vo vrelo za kraljem. Ako bi i 1 kralj zadosti pameten, bi >«• moral izkazati kot narodnjak Obiskovati bi moral Slovanske (kongrese, vsaj ga je imel pred nosom v Londonu in tukaj v Ameriki in v Moskvi je Slovan ski kongres. Pomeriti bi moral malo k Mo>lavi, pa tudi aiko ne bi vsaj nni je Moskva sama pred dvemi leti ponudila prijateljstvo, da =e siki ene rusko-jngoslovanska. pogodba — pa jo je odklonil.	j
In kaj mislite, ako bi se talk ra-t Jugoslavija malo ganila pa bi bi rekla: bratske države smo, dajmo si roke! In bi Rusi rekli, da se moramo .Jugos4 o van i poboljŠeviti? Ne! Vsaj tudi od Čehoslotvaške ne zahtevajo da morajo biti boljše viki.. Ako j^ v Jugoslaviji kralj gospodar ali pa prezident, to ni tako važno, ampakk važmo je.| kakšen je ta človek, kakšne nm lie ima v glavi. In zakaj se ni to storilo? Zato ker so biil vi Jugoslaviji belogardisti in med njimi je bila kraljeva žlahta in ti so šteli več kot pa jugosTo-Ivansk: principi.
j (Nadaljevanje nrihe>dnjič)