I Naj večji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3873 ik i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 no. 158. ŠTEV. 158. NEW YORK, MONDAY JULY 8. 1929. — PONDELJEK, 8. JULIJA 1929. HISS-=n—IT.-. -.-T-^ny The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NOVA KRIZA V OKRAJIH TRDEGA PREMOGA 7000 PREM0GARJEV PA. COAL CO. JE BILO TEKOM MESECA JUNIJA KOMAJ TRI DNI ZAPOSLENIH Cappelini snuje novo unijo ter nudi velike ugodnosti novim članom. — Lewis si je baje izposodil iz okrajne blagajne $50,000. — Število članstva okraja štv. 1 UMW se je znižalo za petdeset tisoč. SCRANTON, Pa., 7. julija. — Tukaj se je vršila seja izvršilnega odbora United Mine Workers za okraje trdega premoga. V Pittston-Dupont okraju med Scrantonom in Wilkesbarre je izbruhnila nova kriza. Kakih sedemtisoč delavcev, ki so zaposleni v štirih rovih Pennsylvania Coal Company, je delalo tekom meseca junija komaj po tri dni. Bivši predsednik okraja štv. 1 United Mine Workers, Rinaldo Cappelini, skuša izrabiti ta položaj, da bi znova oživel Anthracite Mine Workers Union. Vsled tega je odločno nastopil proti "trem Johnom", ki so člani okrajnega izvršilnega odbora. Ti so john L. Lewis, John Boylan in John Kmetz. Cappelini sklicuje velika zborovanja, na katerih dokazuje, da se je blagajna okraja štv. 1 v enem letu znižala od $2 1 0,000 na $56,000. Vse kaže, da bo tudi teh petdeset tisočakov kmalu porabljenih. Cappelini zatrjuje, da si je Lewis izposodil iz o-krajne blagajne $50,000 ter da je od celokupnega števila 78,000 ostalo komaj 28,000 čla nov. Cappelini skuša pridobiti v svojo unijo nove člane s tem, da je znižal pristojbino od $1.00 na 50 centov ter odpravil $2 asesmenta za okraje mehkega premoga . BALKANSKA NAMERAVAN GOSPODA ! ATENTAT NA NA BLEDU; LJAPČEVA ............................ " ■ i Na Bledu se zbirajo člani Atentatorji so ubili detek- jugoslovanske in ro- tiva, ki se je nahajal v munske kraljeve druži- vladnem avtomobilu. — ne ter politični voditelji. Ministrski predsednik se je vozil z vlakom ter beograd, Jugoslavija, 6. juii- ostal nepoškodovan, j a. — Danes se je udeležil ministrski predsednik Peter Živkovič kabinetne seje, nakar je odpotoval na Bled v kraljevi grad Suvobor. Bled bo tekom prihodnjih par tednov središče balkanskega dvornega in političnega* življenja. Večina kabinetnih ministrov sc je že podala iz Beograda na počitnice. Na Bled bo vkratkem dospel romunski kraljic Mihael s svojo materjo princesinjo Heleno. Nje- pa vozl1 2 železnico. SOFIJA, Bolgarska. 6. julija. — V bližini Philipopolisa je bil zavr-šen danes zjutraj napad na uradni avtomobil, v katerem se je nahajal vladni detektiv Fileon Aleksandrov. Detektiv je bil pri priči mrtev. Atentatorji so najbrž domnevali, da se nahaja v avtomobilu ministrski predsednik Ljapčev, ki se je TEDEN DNI NEPRESTANO V ZRAKU Na stotisoče ljudi je pozdravilo elevelandska letalca, ki sta dosegla nov rekord za vztraj-nostni polet. P0VRATEK MEHIŠKIH AMANULAH SREČNO DOSPEL DUHOVNIKOV V FRANCIJO gova stara mati Marija je že dalj časa na Bledu v družbi princesc Ileane. _ Na Bled bo dospel tudi bivši romunski prestolonoslednik Karol, da obišče svojo mater. Pričakujejo tudi grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki se bo posvetoval z generalom Živkovičem. Kraj Alekander bo najbrž podpisal amnestijsko proklamacijo ob priliki rojstva svojega tretjega sina. Pomiloščeni pa ne bodo politični zločinci, ki so bili obsojeni izza proglasitve diktature dne 6. januarja. MIR - CILJ MACD0NALDA Angleški ministr. predsednik je ponovil obljube delavske vlade pred zborovanjem žensk. DURHAM, Anglija, 6. julija. — Tukaj se Je vršilo zborovanje, kise ga je udeležilo p-t tisoč žensa.. Kot govornik je nastopil tudi ministrski predsednik, MacDonald, ki je ponovil obljube delavske stranke, da bo skušala uveljaviti trajen mir med narodi sveta in prav posebno sporazum z Združenimi državami. MacDonald je dospel semkaj iz I ondona z letalom ter ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Na čelu velikega sprevoda delavk so ga odvedli v mestni park, kjer je imel svoj pomembni govor. Glede nalog svoje vlade je izjavil: — Rečem vam, da smo že pričeli Izvrševati obljube, ki smo jih dali. Eden prvih ciljev, za katerimi stremimo. Je uveljaviti mir med narodi ter jim zajamčiti varnost. Tega jamstva ne more dati narodom no- | beno orožje, da ga pa lahko zavest, da je naše delo Iskrene in pošteno. — Zaenkrat te ne vem. če se nam bo to posrečilo. Rečem pa lahko naslednje: — Vztrajali bomo pri svojih prizadevanjih, dokler se nam ne bo- < do posre&lU naši napori. Naloga ki smo si Jo nadeli ter jo hočemo J izvršiti. Je: opcijska klavzula za razsodiščno ravnanje; sodelovanje v Ženevi; problemi glede razorože-vanja, ki ne bodo le zadeva med nami in Zdrutenimi državami, pač bo pa tudi vključevala Japonsko, Francijo, Italijo Jn vse druge na ro: ov. MEXICO CITY, Mehika, 7. julija. — Nadškof Pasquale Diaz, Ki je vodil pogajanja med Vatikanom ;n mehiško vlado, je danes čital v Profeso cerkvi, ki je začasna na- | rodna katedrala dežele, zahvalno | sv. mašo ža ozdravljenje angleške- i sa kralja. Povabljeni so bili vsi di- i plomatični zastopniki. ROCKEFELLER STAR DEVETDESET LET Prejšnji afganski kralj se je izkrcal v Marseillu, odkoder se bo napotil v Italijo. MARSEILLES, Francija. 6 julija. Štirje veliki avtomobili so čakali na pomolu, da odvedejo v mesto prejšnjega afganistanskega kralja Amanulaha in njegovo spremstvo. Amanulah je dospel semkaj s parnikom "Multan". Izkrcanje je bilo nekoliko zavlečeno radi zdravniške preiskave, kateri se morajo podvreči vsi potniki iz Orienla. Kralj, njegova žena in taš< a o se izprehajali po krovu. Vsi so navidez precej postarani. TECUMSEH, Okla., 7. julija. — Danes so bili obtoženi umora štirje moški, med njimi tudi zvzeni pro-hibicijski agent W. Thomason. ker Pa bo razdelila vlada večje število so ustrelili James Harrisa in njego- 1 sprejemnih in oddaljnih aparatov, s katerimi bo mogoče v sili, s posebnim kratkim valom, pozvati tu- vega svaka Oscarja Lowery-ja. Ustreljena sta bila tekom prohibi-cijskega pogona, katerega je vodil Thomason. Krajevna organizacija Ameriške Legije v Shawnee. Okla., je strogo obsodila ravnanje vlade ter poslala Hooverju protest, v katerem je rečeno, da krši vlada svetost ameriških domov. di zdra%-nika iz najbližje večje naselbine. Zdravnikom ne bo treba osebno do bolnikov, temveč jim bodo dajali svoje nasvete istotako po radiu. VOLSTEAD V BOLNIŠNICI ROCHESTER. Minn., 7. julija. — V tukajšnji kliniki dr. Maya se nahaja Andrew J. Volstead, oče pro- CALLES ODGODIL __POTOVANJE MEXICO CITY, Mehika, 7. julija. General Calles je odgodil svoje potovanje v Evropo za več dni. Naj- lrče dežia ob osrednjem teku V ®ierra Madre pogorju par dni za- j hibicijske postave. Semkaj je do- j brž bo odpotoval šele koncem julija. tem, ko je vprizoril roparski napad spel, da preiščejo njegovo zdrav- ( v inozemstvu se namerava muditi na El Tigre ter ubil tri osebe. Jangtsekjanga. Deževalo je zadnje tri dni ter dežuje še naprej. Letos se ni po javila deževna se-zija v centralni Kitajski, ki nastopi običajno junija meseca. Krajevni vremenski observatorij je ugotovil, da že petdeset let ni bilo take suše v severnem delu Kitajske. Dež so prav z veseljem pozdravili farmerji, kajti pridelki so začeli že resno trpeti. Čeprav je padlo v centralni Kitajski nekaj zaželjenega dežja, je na Jugu še vedno veliko pomanjkanje vode. V Hongkong provinci so aaloge vode pod strogo kontrolo, in vsak je dobi na dan le določeno množino. FERRAZ BO STVORU PORTUGALSKI KABINET LIZBONA, Portugalka, 7. julija. — Predsednik Carmona je naprosil generala Ferraza, prejšnjega kabinetnega ministra, naj stvori novo vlado. Ministrstvo, kateremu je načeio-vol de Freita, je v četrtek odstopilo. stveno stanje. več let. PRVA BALA BOMBAŽA PRODANA N A DRAŽBI Petrolejski magnat John D. Rockefeller je dosegel danes starost devetdesetih let. Nahaja se v Po-cantico Hills. N. Y. Najbogatejši mož na svetu bo vstal danes kot običajno ob sedmih in zajtrkoval ob pol osmih. Na to mu bo tajnik prečital dnevne novice. Ob devetih po začel igrati golf ter ga bo igral do poldvanaj-stih, nakar bo obedoval. Popoldne bo sprejel časnikarske porocevalce in fotografe. Zvečer bo večerjal s svojimi sorodniki, nakar se bo podal k počitku. Ko so se izkrcali, je nosil« kraljica v naročju svojo osemindvajset dni staro hčerko. Kralj sc bo podal v Italijo. ki«. r se namerava zastalno naseliti CEHOSLOVASKA ZAHTEVA ZADOŠČENJE BUDIMPEŠTA, Madžarska, 7. julija. — Tukajšnji češki po.^laink je vložil danes ofieljeln protest pri ministrstvu za zunanje zadeve dr. Louisu Woiku radi aretacije železniškega uradnika Vaclava Peciv v nekem madžarskem obmejnem mestu. Poslanik je izjavil da jo Madžarska. kršila dogovor glede meja trr za teval od Madžarske zadoščenje. Dr. Wolko je odvrnil da Madžarska tega ni storila, vendar pa je ! obljubil, da bo zadevo natančno | preiskal. D'ANNUNZIO ZOPET BOLAN GARONE, Italij?a, 7. julija Zdravstveno stanje Gabriela D An-nunzia. ki je bil pred kratkim opc- ----riran na slepiču, se je obrnilo na ROJAKI, NAROČAJTE SE A4 siabše. Pesnik je moral ostati v jv>-"GLAS NARODA", NAJVEČ , stelji. Njegov zdravnik, profesor JI SLOVENSKI DNEVNIK Donati je rekel, da potrebuje par V AMERIKI i dni počitka DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. M v Jugoslavijo 600 ........ $ t.S0 1,000 ........ $ 18.40 8,500 ........ $ 45.75 6,000 ........ $ 90 50 10,000 ........ |180.00 v Italijo Lir 10C ......................9 » 71 " S00 ......................$11.80 " S00 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 M 1000 ........... $04.26 Slik« nam kaže notranjščino newyorske borze za bombaž. Vzeta je bila v trenutku, ko je bila prodana prva bala letošnjega bom baža. Bombaž je bil prodan po tri dolarje funt.. 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma • nahm evetam * starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na %%, Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za upla&lo večjih zneakor kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljšo pogoja. Pri velikih oakft-rilih priporočamo, da se poprej ■ nam rporacmnete glede IZPLAČILA PO POtTI SO REDNO IZVItftCNA V DVBH DO TKKN TKDNIk. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER 94 PRISTOJBINO 73o. 5AKSER STATE BANK «2 OOBTLANDT STREET, NEW JOBK, & JL Telephone t Barcl&f 0380 MIEilBIM^^ t 'GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY JULY 8, 1929 The L AR G EST SLOVENE DAILY in U. S- A. ■■■■■■■■000001 Glas Naroda i ' 'MP'-1 k: fmpti r Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business o t the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street. Borough of Manhatan^ New Vork City, N. Y.| GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ...................................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto _______$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Madridski sklepi o manjšinskem problemu. Mala antanta in Madžarska. Madžarskemu vnanjemu strstvu se nič ne mudi 2 obljublje ■.ram.- Advertisement on Agreement. "Glas Narpda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 BR^r 1MB iiBMM8H2W 'C;;«-!, li.iM.iiiiiflNTOtllfrHi MUSSOLINI CISTI Beograjska "Politika" objavlja izjave naših delegatov pri zasedanju sveta Društva narodov v Madridu dr. Kumanudija, dr. Šumen koviča in Konstantina Fotiča, ki so jih podali jugoslovenskim novinarjem v Parizu na svojem po-vratku iz Madrida. V svojih izjavah pravijo med drugim: Glavni preamet, s katerim se Je svet Društvo narodov vabil v Madridu, je bila razprava londonskega poročila o manjšinah, ki so ga izdelali bivši angleški zunanji minister Chamberlain, španski poslanik v Parizu De Leon, japonski poslanik v Parizu in sedanji predsednik Društva narodov Adači. To poročilo je razdeljeno na dva dela Svet Društva narodov ni sprejel nim Pismenim odgovorom na pro te osnovne zahteve ter je obdržal dosedanjo prakso, po kateri se more postopek o zaščiti manjšin uvesti samo v konkretnih slučajih obtožbe, motivirane s peticijami. Z zadovoljstvom se more ugotovi testne note maloantantnih držav. Seveda se temu nihče ne čudi. Ministrski prcdsedink grof Beth-len se je mudil te dni v Parizu; da-si se oficijelno sporoča, da njegov pcvratek v Budimpešto ni v nika- ti dejstvo, da je Nemčija sedaj pr-!1" zvezi 5 sestavljanjem odgovora. vič formalno priznala dosedanjo, na opisani način reformirajo pro-i ceduro v manjšinskih vprašanjih, ' ki je temeljila na zgoraj omenje-i nih načelih. j Prihodnje leto izstopijo iz sveta j Društva narodov Rumunija, Polj-{ ska in Cile. • Poljska ima pravico do ponovne I izvolitve. Ni znano, katera država i bo prišla na mesto Čileja. Rumu-i nijo bo zamenjala naša država. — Tekom zadnjih volitev so bili izvoljeni v italijanski parlament le tisti kandidati, katere je izbral Mussolini oziroma njegovi trabantje. Volilnem j«' bil predložen vladni seznam, in glasovati je bilo treba z 4'ja" ali "ne". Ver i noma vsi so z "ja" glasovali, kajti one, ki so zapisali na glasovnico t4ne", je u-vrstila vlada v razred nezadovoljnežev in puntarjev ter so pod stalnim nadzorstvom. In tako bil "izvoljen" parlament ter začel izpolnjevati Mussolini jeva povelja. Y parlamentu je nad štiristo poslancev, in med njimi so bili trije, ki so imeli toliko poguma, da so odkimali, ko sod njegovi tovariši prikimali. Mussolini je napravil kratek proces. Trojico je krat" konialo izgnal iz parlamenta. Da, je že tako. Med najbolj izbrano čredo ovac se vea !-i kaka gar je v a vrine. RDECEK0Z1 STRAH ALASKE na Zgodovinsko-pravni del in na predloge za izpremembo sedanjega! Smatra se kot normalno do vstopi postopka pri manjšinskih peticijah. S sklepi poročila, ki predstavlja zboljšanje dosedanjega postopka v korist manjšin, so bile skoro vse delegacije zadovoljne, čeprav pomenijo te izpremembe za države, podpisnice konvencije o manjšinah nova odrekanja, ki gredo preko sprejetih obveznosti. Zgodovinsko-pravni del poročila, čigar najvažnejša točka je ta, da se odklanja nemška zahteva po ustanovitvi stolne komisije za manjšine pri Društvu narodov, je naletel na opozicijo nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna, kanadskega zastopnika Danduranda in finskega zastopnika Prokopa. Ker je za vsak sklep sveta Društva narodov potrebna soglasnost, so si prizadevali dr. Stresemann, Dandu-rand in Prokop doseči, da se ne glasuje za te določbe, temveč da se samo sprejmejo na znanje, na drugi strani pa so posredovali pri delegacijah držav podpisnic, da bi ne vztrajale na svoji zahtevi, naj se o poročilu glasuje v celoti. Tako je došlo do kompromisne rešitve, ki se pripravlja, jc vendarle jasno, da je v takih kočljivih zadevah sodelovanje vladnega šefa zelo primerno, če ne celo potrebno. Bethlen je takoj po svojem po-vratu podal novinarjem izjavo gle- antante de protestne note Male Značilno je, kako nedolžnega sedela v njej. Pravi, da ne najde v svojem govoru ničesar, nad čemi*, bi se mogla Mala antata tako zgražati, da je napravila demaršo v Budimpešti. Saj je govor le ono, kar naša država kot zastopnica MaleiJe povedal žc pri mnogih drugih antante v svet Društva narodov,' prilikah in sicer, da je trianonska ker je že prej bila Češkoslovaška! pogodba krivična za Madžarsko in članica sveta tekom pet let, Ru- da stremita on in njegovo vlada za munija pa tekom treh let. I tem- da se ta krivica popravi. Ne najde pa v vsem svojem govoru pasusa, ki bi bil naperjen proti katerikoli od držav Male antante Iz Bethlenovih izjav moramo sklepati, kakšen bo približno odgo- minl- jonistične težnje, osobito ko vidi. ' da se je razen nekaterih praktično malih važnih simpatij ne more v 1 madžarsko korist beležiti ničesar ' konkretnega v tem pogledu. Mala antanta je pokazala ob priliki madžarskih izzivanj toliko enotnost in toliko soglasja, da se ne more prav nič dvomiti, kam bi vodilo, ako bi Madžarska na katerikoli konkreten način poskusila z realizacijo svojih revizijonističnih načrtov. V tem pogledu ne more biti govora o možnosti popuščanja. Evropa se je mogia znova prepričati, kako slabo uslugo opravljajo ineresom miru oni. ki javno ali prikrito dajo potuho budim-peštanskemu šovinizmu. MEDIJ V SLUŽBI POLICIJE 2e devet let strahuje rdečekožec v°r madžarske vlade na protestno Clew Točk vso Alasko: potika se! neto Male antante. Zadovoljiv pač križem prostrane dežele in umori j ne bo in morda bo Budimpešta ce-vsakogar, ki ga sreča. Pred 10 leti lo toliko predrzna, da bo izzivala je bil krvoločnež navadni indijan dalje. Sicer prihaja Bethlen iz Paski lovec, ki je mirno nastavljal! riza. kjer se je mogel poučiti, da si pasti divjačini ter vsako zimo pro-; tako politiko, kakor jo vodi nje-dajal krzna v mestu Nome. A ne-' gova vlada, že dolgo in kakor se je koč poleti se je naselil v njegovi,"' posebno kričeči luči pokazala ob bližini beli lovec. Clew Točk se je priliki trianonske obletnice, v kmalu navadil na soseda, kljub Franciji ne bo vzbudila simpatij, temu. da je z njim malokdaj govo- Toda Bethlen samo naglasa, kake ril: saj sta imela oba dovolj po- lepo in prijazno so ga sprejeli f ran- sla. A nekoč je našel Indijanec svojo ženo zaklano, in belega soseda ni bilo več. Vdovec se je napotil po sledovih belega morilca in jih zasledoval do parnika: zločinec je moral pobegniti v Zedinjene države. Indijanec coski državniki. Njegov namen pa je preveč prozoren. Kdo ne bi mogel opaziti, kako se Madžarska trudi, da bi si prodobila naklonjenost Pariza in na drugi strani, kako hoče vzbuditi vtis, da ima v tem svojem stremljenju uspehe. Ob prili- Prrci dnevi je iz Budimpešte pos-bcgnil tvorničar likerjev Dczidcr Hecht. Ostavil je velikanske dolgove. Upniki so ga naznanili oblasti, ki ga je začela takoj zasledovati. To pa je bila zelo težavna naloga. O pobeglem je namreč manjkala vsa-kla sled. Naposled se je policija poslužila hipnoze. Hipnotizer Franc Wolf se je ponudil za posredovalca. Hipnotiziral je neko zasebno uradnico, ki se je že ponovno izkazala kot medij. Hipnotičnemu poskusu sta prisostvovala dva zdravnika. M dij je v transu izpovedal, da jo je Hecht najprej ubral proti Bukare-šai. potem pa se je obrnil proti Dunaju. Na Dunaju je medij točne označil ulico in hišo ter pribežali šče fabrikanta in njegove žene. Detektivi so sli tja in so resnično zalotili oba beguna, ju prijeli in odvedli pod policijsko zaščito. Dogodek je zbudil v detektivskih krogih veliko zanimanje, tisk pa je napram "odkritju" skeptičen. Peter Zgaga Pismo. Pismo je važna reč. Jaz vselej malo vztrepečem, kadar dobim pismo. V kak kot se spravim in ga prečitam v božjem strahu. Pisma imajo včasi dobro, včasi pa slabo vsebino. Včasi je vsebina hudobna in iz-ivalna. da človeka rani v dno srca. Norčevanje v pismih naj bi bilo postavno prepovedano. Istotako izzivanje in vzbujanje pregrešnih želja. Zadnjič naprimer mi je nekdo pisal iz Colorada: Cenjeni Peter Zgaga! Kako pa kaj? Ali si še kaj pri moči? Jaz ga imam še tri sode in pet sodčkov, nekaj pa v steklenicah. v pesku zakopanih Je pristna californijska roba brez cukra in vode Nekaj dve. pa je letos nekam čudežno blagoslovljeno, da noče in noče biti manj. Tudi črno je poleti dobro, toda en sam kozarec po dobri jedi, po kakem pa-priciranem guljažu, kislih Jeter- PROHIBICIJA IN LETALSTVO Znani izdeloval* r avtomobilov Henry Ford je velik zagovornik proliibieije. ".Mi moramo imeti priiliibieijo,"" — izjavlja pri vsaki priliki, "že zastran našega letalstva jo moramo imeti. Oe l»i ne imeli prohibicijp. bi sh vozili po zraku pijani pilot jo, kar bi povzročilo nebroj nesreč." Kenu-i j a nima proliibicije .pa ima najbolj razvito zra~ •koplovno službo. Y primeru s številom po zraku transportiranik osel), je število nesreč izredno nizko. In doslej se še ni slišalo, da bi kako nesrečo povzročil pijan pilot. Ogdejino si pa drugo plat zadeve. Amerika ima proiiibicijo. Ima tudi izborile pilote, m vi katerimi je zavzemal Wilmer Stultz eno prvih mest. Poslavil se je bil, ko je preletel z Miss Amelijo Eai-Jiart Atlantic-. Zadnji teden se je dvignil s svojima dvema prijate-lua v zrak ter počenjal z aeroplanom v razmer ma nizki višini vratolomne komedije. Naenkrat se je postavil aeroplan navpi1 , šinil nizdol ter treščil ob zemljo. Stultz in njegova dvr spremljevalca so bili mrtvi. Državnemu pravdniku Pbilipu Hur ringtonu se je zazdela stvar sumljiva. Dr. Alexandru O. Gettleru trxicologistu Bellevue bolnišnice je naročil, naj preišče F cult z ov o tniflplo. Dr. Gettier je po natančni p1 oiskavi dognal, da je bil .Stultz pijan, ko ga je zadela sn rt. Ta slučaj bo gotovo zelo zanimal Forda, ki tako vztrajno zatrjuje, da proizvaja suha Amerika trezne pilote. da je svet Društva narodov, ko je , , , . , . . . .. . . ___ .. , ni vedel njegovega imena. Na par-1 ki. ko je poljski vnanji minister " j niku je bilo več sto lovcev, ki so sc' Zaleski posetil Budimpešto, so ma- vozili domov, v staro domovino, ka- džarski listi napovedovali, kako kor pravijo pravijo Aljaski v Ame- bo Zaleski prevzel vlogo posredo- riki. Od tedaj umori Clew Točk valca med Madžarsko in Francijo. Ob priliki glasovanja je rumun ski zastopnik v svetu Društva narodov Titulescu izjavil, da glasuje sprejel naznanje londonsko poro čilo, glasoval samo o predlaganih izpremembah, katere je sprejel soglasno . SP0VEDN1 PEČAT vsakega človeka, ki ga sreča, naj bo bel ali rdeč. Večkrat so ga žc hoteli vloviti, a vedno brez uspeha. L. 1927 so ga res ujeli trije lovci. A dva sta šla po vodo, in medtem je ujetnik zaklal tretjega in pobegnil. Domačini pravijo, da je njegov edini spremljevalec — zve- cah. ali mastni pečenki. Toda samo en kozarer ali dva. No. tudi trije ne škodujejo, če je guljr-ž res zelo papriciran. če so jeterca res kisla in če je pečenka le preveč mastna. Takole med obedi je pa belo najbolj priporočljivo. Kot sem že rekel, mora biti belo na ledu. in ga je treba piti iz takih, visokih kazarcev. Če se ti mudi in če ni- Dunajski odvetnik dr. Pressbur-ger je poslal papežu v Vatikan ne- tako da se je mor'al ce'lo" Zaleski [nadno prof.njo: Bre Za | maš visokega tankega kozarca pri sam izjaviti zopet tnko interpreta vedne molčenosti spovedniku v cijo. Tudi sedaj, po pariškem pose-tu, se Bethlenu ne bo posrečilo zmesti pojmov in nikogar ne bo mogel prepričati, da je merda pridobil francoske državnike za revizijo trianonske mirovne pogodbe. sti pes. Ima tudi puško, a ljudi O tem je škoda izgubljati besedi vedno umori z zastrupljenimi puščicami. Vlada je razpisala 500 dolarjev nagrade na njegovo glavo. Clew Točk pa je še vedno na prostosti. Ne le iz ozirov do prijateljske in zavezniške Male antante, marvčč tudi iz povsem egoističnih, speci- j v imenu svoje države, s čimer istočasno tolmači tudi razpoloženje drugih držav podpisnic konvencij napram tem izpremembam, ki jik smatra kot neločljiv del poročila. Te izpremembe se morejo reasu- j mirati takole: Po dosedanji praksi je vse peticije proučeval odbor trojice, ki se jc določal ad hoc. O delu tega odbora se ni poročalo ostalim članom sveta. Društva narodov. Sedaj je izvršena izprememba. po kateri glavno tajništvo Društva narodov, obvešča po zaključenem delu vsa-j kega odbora trojice vse člane sve-j v južni Nemčiji opazujejo zad-ta Društva narodom. Države imajo , dni v najvišjih zračnih plasteh vso pravico, da predlože posa-: belkasto meglo, ki ne more izvira -mezne slučaje samen\u svetu Dru- od vodne pare. Ravnatelj zvez-štva narodov, ako smatrajo, da ob-, darne na Koenigsstuhlu Wolf do-stoji prekršitev obveznosti na pod-jmneva, da tvori to meglo drobno lagi sprejetih konvencij. V na-' razdeljeni pepel, ki je ob zadnjem sprotju z dosedanjim postopkom se bljuvanju ognjega Vezuva zašel v določa, da more glavno tajništvo te plasti in se tam razširil. Če je je Madžarska silno opasna točka za r^kah, je tudi iz galone dovoljeno kaznilnici Stein. ki baje lahko po- napraviti par požirkov. da se člo-mčre nedolžnemu človeku do svo- yck okrcpca in da medtem pripra- bodc- ven kozarec poišče. Jc pa že ta- Svojčas je bil v Korneuburgu u- i Ra kaplja da prc kar po žiiah in morjen orožnik. Morilca niso na- j da pregan}a polcti pot z obraza, šli. a osumili so Martina Maycrho- do-im žene pozimi kri v lice in jc ferja. katerega je ovadil zločinec^ ^ bcsedQ olmjt Kaj pa vinsk, ' Weiniger. Ta je pred kratkim o- • zos. ali kaj obrajtaš. Zgaga? Vin- zavezniške Male antante. marveč ?raviI s Smrtj°: ^j"1 je ^ pred ' ski zos. polit po tenstanem krom- smrtjo je izpovedal, da je bha nje- VEZUVSKI PEPEL NA NEBU fično francoskih razlogov, Francija ne bo nikdar aklamirala madžarskim težnjam in se ne bo nikdar zapletala v zelo kočljivo revi-zijonistično igro. Brez te, brez možnosti praktične izvedbe revizije trianenske pogodbe pa pade ves Po t hI en o v program. Ostane tedaj samo še propa-gadni pomen madžarskih izzivanj. Budimpešta je hotela o priliki trianonske obletnice svet opozoriti nase; hotela jc svet prepričati, da Društva narodov objavljati v službenem listu Društva narodov po- res, bomo v bližnjih dneh bržkone opazovali tiste krvavordeče solnč- ročila o delu odbora trojice, ven- ne vzhode in zahode, ki so se po MELLON IN NOVI BANKOVCI Sredi tekočega meseca bo izdala ameriška zakladnica nove bankovce, ki bodo manjše od dosedanjih. Baje bodo bolj pripravni in tudi na papirju se bo precej prištedilo. Državni zakladnicar Mellin je rekel te dni, da je novega denarja toliko natisanega, da ga bo lahko dobil vsak, ki bo vprašal zenj. Če Mellc^vo izjavo dobesedno tolmačimo, lahko reče" nio, da Amerika ni že nikdar imela tako dobrega in radodarnega državnega zakladnicarja. Škoda, da se s Hooverjem prepira ter so mu vsledtega dne\i r kabinetu šteti. dar pa je za to objavljanje potreben pristanek prizadete države. Določa se. da more predsednik sveta Društva narodov v slučaju izjemne važnosti dodeliti sebi čet-vorico tovarišev namesto dveh, ki naj z njim prouče peticije. Na ta način bi namesto odbora trojice dobili odbor petorice. Istotako se določa, da morejo odbori zasedati izven zasedanj sveta Društva narodov. Končno je urejeno vprašanje objavljanja peticij. To objavljanje se bo vršilo izključno v statistični obliki brez omenjanja države, proti kateri je bila vložena peticija, ter vlagatelja peticije. S tako reformo postopka je svet Društva narodov odklonil sprejem ideje in predlogov, ki jih vsebujejo nemške, bolgarske in druge spomenice, katere so strmele za tem da se vprašanje zaščite manjšin postavi na povsem drugo podlago, različne od one, ki je bila običajna od postanka Društva narodov do sedaj. Ena glavnih zahtev v teh spomenicah je bila ustanovitev stalne komisije za manjšine pri Društvu narodov, ki naj bi vršila stalno nadzorstvo nad uporabo pogodbe o manjšinah v posameznih državah podpisnicah in ki naj bi izvajala zaščito manjšin tudi takrat, kadar ne bi obstojal direkten j povod za uvedbo postopka o za- I ščiti manjšin. i javljali že ob prejšnjih vulkanskih izbruhih in zlasti po katastrofi vulkana Krakatoja leta ko so ti pojavi objemali cele . .lne vso zemljo. evropski mir. Toda ne morda v pravilnem pomenu, marveč pod fik-cijc, da leži nevarnost v določbah trianonskega miru, v oni toliko raz-kričani krivici, ki se je baje takrat zgodila državi svetega Štefana. S tem hoče zastrašiti Evropo in jo in-drektno pridobiti za svoje revizi- pirju? Jaz ga imam vsak drugi gova obdolžitev Meycrhoferja ne- daR AU pa jagodc 7 beJim vinom? utemeljena. Mayrrhofcr pa sedi še | DokJcr sq bjle japodc scm si jih danes za temnimi zidovi. Obsojen ysak (]an priVoščil. odkar pa ja- je bil na dosmrtno ječo. gQd ni yeč cvrknem na jobolčni Zgodovina tega dogodka sega tri j aJ. hruškov kompot par kapljic Ti leta nazaj. Stvar je že v toliko do- rcčem to je ncbeško. Sploh se pa zorela, da se je Mayerhoferjevo i sorodstvo na podlagi spovedniko- vih izjav obrnilo potom odvetnika na papeža Rim. ki bo menda u-godil prošnji dr. Pressburgerja in pripomogel, da se nedolžni obsojenec po obnovljenem procesu izpusti iz ječe. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE O G L AŠ U J T E "GLAS NARODA" ne cita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE pozdrav: Rojak Frank Zaje s soprogo, Mrs. T. Zaje in otroci. Christina, Frank, John in Albin so potovali s parni-kom 'Tie de France" v Evropo v petek zvečer, ter pozdravljajo vse rojake sirom Amerike, posebno pa one v New Y. City in Brooklynu. ZAČE JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Čiiatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. G 1 a s Kdor naroči " Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. v vročini vsaka taka stvar jakc prileže Jaz sem še najbolj opres-nega vajen, ker sem skozinskoz o-presen človek. Ko ga natakam. me vedno premagata želja in radovednost, da se koj v kleti prepričam, če sem iz prave pipe natočil. V hladni klrtti najbolj tekne. Malo strese človeka in šine prav v oba palca na nogah. Toda to je šele predpriprava za pripravo na užit-kapolni doživljaj. Ko ga točiš, iz soda v galono. najprej brezumno ropota — kloklokloklokloklok — ko je čez polovico, jo ubere za oktavo višje in pravi — trilitritrilitri-litrili, — ko se pa vrhu bliža, začne sam sebe miriti in pravi — sišisišisišisišiš — in te končno sune v nos. če ga imaš zraven. Nos imaš pa itak vedno zraven Pismo ima osem strani, ki so v i tem duhu pisane. Objavil sem sa-[ mo tri. ker se mi je skujal moj prijatelj Ivica, ki stavi to mojo kolono. Ves slinast mi je vrnil rokopis in na toplomer pokazal, češ. da take stvari niso temu letnemu času primerne. Toplomer kaže šestinosemdeset stopinj v senci. Na pisalni mizi je pol kozarca sparjene vode, na mizi pa pismo take kriminalne vsebine. Je že res od sile. kar počno nekateri. Ali se res ne boje postave? Osemnajsti amendment je osem-njasti amendment, ne pa figa, da bi jo človek z nogo teptal. Če ne bo drugače, bo res treba stopiti v su-haško stranko (kajti suhači niso brez njega* in malo zatrobiti v metodistovski rog. Ne za dolgo. Samo za s to petindvajset dni. Kajti samo stopetin-dvajset dni je do sv. Martina. Bog bo spregledal našo ukano in nam bo odpustil greh. ■wwpi|irttr"iinnrrtnir iirrimnr' ¥"~iiiMMiiiiiniirinirriMffwmii 'Imiihbii 11 "GLAS NARODA* NEW YORK, MONDAY JULY 8, 19» ' " 1 - ■ ■«!■ The LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. V. De BAILLEHACKE: LI IN TO Oni zvečer smo proslavljali u- je bil podjeten gostilničar postavil ne. Oficirji so odšli, postavili so speh nekih svojih tovarišev, ki so klopi in mize In je vojakom pro- bili diplomirali za doktorje medi- dajal čaja, alkoholnih pijač, riža cine. Na banket je prišlo nekaj in- ln kruha. stražo, jaz pa sem z vsem svojim znanjem ,z vso pažnjo, z vsem pokojem opravil injekcijo, po kateri tern is tov in eksternistov. več štu- Ob svitu električnih žarnic, vi- je Ling Fo hrepenel... dentov m oni strogi, molčeči Azi- *ečih na žicah, ki so jih iztakni-; Potlej sem sel. Zaprl sem za selec ki s, je bil vtepel v glavo da 1* kaj vem kje, je popival in se go- boj vrata voza, se popel na oko-hoče doktorirati na pariški medi- stil oddelek uporniških čet. K^ motivo, jo dal ^odklopiti in ukazal cinski fakulteti. IZ JERUZALEMA Bilo mu je dobršnih pet in tri deset let. Le redko mu je obraz preletel nasmeh; občeval ni z nikomur. Na potnem listu se je i- so bili postavili v ozadje svetišča J pognati z vso paro. . Nedaleč od nas se je grohotal in V pozlačenem vozu pa je ostalo menoval Louis Tsojoun. Obraz mu je bil brezizrazen, skoraj bedast; preklinjal zajeten možak, ki so se truplo Linga Foja, ki sem ga bil mu že oči svetile od použite pija- otroval s smrtonosnim strupom. .. te Ko je lokomotivi pošla voda, sem "To je Ling Fo," mi je šepnil e- pot nadaljeval peš, ves vesel, da den izmed sopotnikov. "Gorje nam; sem bil opravil svojo dolžnost. 4 strašen človek je!" Evo, zato se nekaj časa še ne toda kadar je bilo treba pogoditi ^ ^ hnila in se smem vmiU domov k svojim dra_ diagnozo, zapisati zdravilo ali ob- j vezati rano. je bil med vsemi. .. splazila v oddaljen kot. Toda kr- gim.-najspretnejsl i voločnež naju je bil že opazil. Po-j Zakaj sem vam nocoj to pripo-klical je enega svojih miljencev in vedoval? Ker sem včeraj zvedel, da se zarezal: Is0 usmrtili Yenga Tinga, prijate- "Yen Ting." pil sem in vidim lja generala Linga Foja, in da so dvojno. Oglej si onale pritepenca: njegovi mezdniki prešli k upornikom. Zato, vidite.... Kdo ga je bil neki povabil na večerjo? Nihče nt vedel. Bil je tu. s svojim plehkim obrazom, ki mu je na njem igral jed v a zaznaven. ^ aU sU dva?, neopreljen nesmesek "Dva sta, Ling Fo! Dva. ki sta Louis Tsojoun se je neopredelji- Aii je res. Tsojoun, ga je ne- na mQČ podobna drug drugemu! vo nasmehnil in dvignil kozarec: kdo vprašal, da si bil že v domo- Ne Ling Fo ne vidiš fcriVOi» — Na vaše zdravje, častiti tova- "Yeng Ting, ti si pil; samo eden 'riši! vini dovršil zdravniške nauke? Kitajec se je za drobec sekunde obotavljal. A zakaj si se potem vpisal na pariško univerzo? — Da si izpopolnim znanje. — In se ne misliš vrniti domov? — Ne vem. je!" Tedaj je junak potegnil revol-; ver in ustrelil. .. in moj biat To sc je. zadet v vrat. zgrudil na tla. i Poslednjič se je še zvil in izdihnil.! paz pa nisem mogel odvrniti oči od \ Linga, tega generala, kakor ga i-, ŽALOSTNA USODA NEZAKONSKE MATERE . Kje ti je prav za prav domo- menujejo vaši listi. Zagrohotal je na ves glas: "Res je, nista bila dva! Zdaj. ko je samo eden. ne bo nikogar več zavedel v zmoto!" Pograbil sem nož na mizi in se i 22. junija zjutraj je je Dila pripeljana v celjsko javno bolnico z nekim osebnim avtomobilom jeava 20-letna deklica iz Št. Petra v Savinjski dolini, katero je kot mlado in neizkušeno nezakonsko mater vrgel nanj. Vojaki so naju takoj! prehitela ponoči njena težka ura I ločili, vendar sem ga ranil v ra- j in je brez vsake človeške pomoči . - ____. _ - ______nrncfnm nlnH CVAIO — Nocoj vam hočem svojo povest. vina? Droben usmev je Tsojouau razširil nosnice. — Za zd&j mi je domovina Pariz. Vi vsi ste zelo dobri z menoj. Nekaj časa me rojaki že še ne bodo videli... Po kratkem premisleku je dodal:'mo. V splošnem metežu se je so-j porodila na prostem plod svoje povedati potnikom posrečilo, da so me od-; mlade ljubezni. 21. junija okrog vedli s pozorišča ... I polnoči se je pojavila v Št. Petru Misel na osveto mi ni dala miru.1 v Savinjski dolini mlado dekle, ka-Bila sva dva brata, dvojčka. To Zvedel sem. da je general Ling To! teremu se je na prvi pogled poznale študiral z menoj na veliki uni-' zbolel in da mi pripravlja smrt J ^ da se nahaja ze v konem dobi verzi Politike nama ni bilo mar; češ, da sem jaz kriv njegove bole- nosečnosti. Ker so jo popadli zc kupila sva si samo stekleničk*' zni. Raztrosil sem govorice, da se težki porodni krči se je zgrudila rdečila, da pokaževa svojo naklo- mu res jaz zavdal in da mu edino sredi dvorišca na tla in kmalu brez njenočt novi vladi. j jaz lahko pomorem s protistrupom. To in jaz sva se učila medicine Težko pričakovani trenutek je ta sva v naukih dobro napredova- naposled vendar napočil. Ob belem j ki ff uslužbeni v sentpavelski tekla. m Pred nekaj leti sva se pozimi vozila k roditeljem v poset. Iznenada je vlak ustavila četa upornikov in vsi potniki smo morali izstopiti. Ker je bil zelo mraz, smo se ponoči zatekli v neko staro svetišče. Tam Stavba, ki jo vidite na sliki, je bila zgrajena nad Jezusovim grobom. Kot največjo dragocenost hranijo skalo, na kateri sc baje pozna Jezusova stopinja. Pet mesecev vožnje skozi vročo Afrika. Pravkar se je vrnil preko Trsta cer je bila princu in njegovemu na Dunaj princ Ferdinand Lich- spremstvu lovska sreča mila. U- tensteinski, o katerem so se nedav- strelili so dva nosoroga, štiri bivo- no raznesle vesti, da je vzel konec le, dva leva. več antilop in drugih svoji več mesecev trajajoči vožnji pristno afriških živali. Vse to je po-' skozi gorečo afriško puščavo. O nazorjeno v filmu, ki ga sedaj izdo- tej odiseji pripoveduje kaj zanimi- lujejo v Berlinu in bo na svojem Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk bo. rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko-modnosti, hitrosti ter uJjudnosti in postrežbe. Izlet ha vmlil :oj>ct osebno naš n roti n ik — Mr. ./ o //.v Ki:i;rir \'jrtf"l'f i~k'uš.VJt (n l ltti.it tu It'll II Ltk'i III lit Itlt Ik' II 1 tl >11 j stefancič,, Mr. vožnja skozi Sudan. Na obeh stra- ^ Mrs F susha. Mr. in Mrs. Joe neh Nila se namreč razprostirajo. skalla, Mrs. Kastelic. Mrs. J. Me-močvirja, časih tako globoka, da! nard Mr in Mrs Butchar. Mr. in se človek pogrezne do vratu. Ma- Mrs j PrimCt Mr. in Mrs. Joe Go-larija je tod česta spremljevalka (renc Mr Markelj, Mr. Repenšek človeka, njena veoaa sestra pa jej^ Lawrenz Shoe Co., Young La-spalna bolezen. Tretja epidemična j dies sodality, Mr. in Mrs. J. Ka-šiba je neke vrste črna mrzlica j keš ter hvala vsem. ki so jo spre-* ki je pobrala nekega prinčevega so- i ^^ k zacinjemu počitku. potnika. Draga hčerka. Tebi naj bo lah- i ka zemlja in v miru počivaj! Na- Ekspedicija je v dobrih petih me-. secev absolvirala 12,000 km pota in|5Videnje nad uzdami! napravila kakih 6000 m posnetkov za film. Najimenitnejše se je posrečil prizor slona, ki lomasti skozi goščavo. Žival je padla zadeta od Liechtensteinove krogle in se je sesedla v vodi, kamor je hotela zbežati pred zasledovalci. Tudi si- Žalujoči ostali: Frank in Antonia Rajk, stariši. Frank, Louis, Joe, bratje. Daniella, Josephine, sestre. Greenwood, Wis., R. 4 I Pošljite nam 1 1 in mi vam bomo pošiljali 2 meseca jj Glas Naroda" j lin prepričani smo, da boste potem || j! stalni naročnik. j MSIR 'GLAS NARODA" NEW YORK. MONDAY JULY 8, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY In V. S. A. Mlada ljubezen. ROMA N Za Glas Naroda priredil G. P. JAGODA, ZDRAVILNI SAD POLETJA (Nadaljevanje.) Psovka "caRot" je najhujša žalitev, katero se more storiti prebivalcu Plrenej. Silver pa jo je moral prenašati radi svoje mrtve matere, ki Je imela golšo, kot vsi potomci tega prokletega rodu. Ze od mladega vajen porogljivosti dečkov in zaničevanj deklic, je postal Silver plah prebivalec gora, kojega usta niso poznala nobenega smehljaja in iz kojih svetlomodrih oči sta zrla ponižnost revnega ter otož-nost onega, ki se mora odreči. Za dvesto frankov je kupil od abeja Bordesa kos zemlje na griču. Ta zemlja je ležala južno od cerkve na kosu opustošenem od plazov, na katerem ni zrasla niti ena bilka trave. Na travniku, katerega je sedaj namakala izobilica vode iz Slapa, si je zgradil iz neobdelanih kamenov ter brez vsake malte, kočo. Tam je stanoval le štiri ali pet mesecev v leta, kajti drugače so ga ogrožali plazovi ob vsakem mokrem vremenu. Preostali del leta je preživel Silver Montguilhelm s svojo oslicn na višje ležečem osamljenem kraju, v prostorni ter udobni duplini, v kateri so v prejšnjih časih najbrž stanovali le medvedje. — Hej! Vi spodaj! Ali se hočete nekoliko pobrigati za svojega osla? Tako je zaklicala sedaj Jakobina. ki je naenkrat stopila iz svojega skrivališča. — Heda, mladi mož, ali ne čujete, kar vam pravim? Mladenič se je ozrl po svoji živali, ne da bi se niti malo ne razburjal ter nato delal naprej svojo preslico. Tedaj je planila Jakobina naprej ter rekla: — Vi ste pa zares nesramen! Ali hočete spoditi osla? — Moj osel ne dela nikomur ničesar zalega! Pase se na moji njivi. ne pa na vaši! — Kako neki! Tukaj je meja vaše lastnine. Izgubite se! —• Ne, gospodična, vi se nahajate na mojem posestvu. Na tej strani tvori potok mejo in vsied tega leži za vami! Jakobina se je zmotila ter bila raditega zelo jezna. — Dobro, — je rekla — To bomo ugotovili! Mladi mož pa se je zopet lotil svojega dela, ne da bi jo pogledal.* Tako je poteklo par minut. Konečno pa je zopet vzkliknila Jakobina: — No, in sedaj? Ali sem se zopet zmotila? — Ne, gospodična, — je priznal Silver Montguilhelm, ki se je takoj dvignil ter pohitel k svoji oslici. — Ah. torej priznavate, vi nepridiprav! Le počakajte! Nečakinja abeja Bordesa je pobrala medtem kamen ter ga vrgla proti živali. Ni pa zadela, vsled česar se je še povečal njen gnev. Takoj nato je vzela drugi kamen in v tem slučaju je imela srečo. Kamen je zletel živali v rebra. — Zelo prijazno bi bilo od vas. gospodična, če bi ne storili mojemu oslu nikake škode! Jakobina pa je bila preveč v tiru, da bi tako hitro prenehala. Raz-ventega je metala kamenje s tako elegatno kretnjo. In poleg tega so plesali njeni lasje tako gracijozno v tilniku! — Gospodična! — je vzkliknil tedaj mladi mož z gora. — Oprostite mojemu oslu, prosim vas! Sedaj ni več na vašem ozemlju! — On je še vedno — je vzkliknila mlada deklica prešerno. Zopet Je priletel kamen mimo glave vodnika. — Vi mu boste še izbili oko! Prosim vas, gospodična!«- Kamenje pa je letelo še bolj pogosto in osliček je letel pred svojo zasledovalko. Končno pa je postalo celo Silverju vse preveč neumno. — Ha! Ali hočete prenehati s tem? — je vzkliknil preteče, ko je stopil proti Jakobini. ! — Na pomoč — je vzkliknila prestrašena ter zbežala proč. Nato pa se je obrnila, dvignila več>i kamen ter ga vrgla proti fantu. Slišati je bilo zamolkli udarec. Mladi vodnik je bolestno zakrik-nil ter se prijel z obema rokama za čelo, kjer je privrela kri izmed prstov. — O, moj Bog! — je zamrmrala Jakobina — Kaj sem storila? Tudi Silver je obstal. Njegovi roki sta bili popolnoma okrvavljeni. Ko Je deklica zapazila to, je zakriknila od groze ter zbežala, pokrivajoča si obraz, proti župnišču ter kričala: — O, jaz reva! Ne da bi se ozrla, je letela tik do vrta a si ni upala vstopiti, da bi morala priznati Pupoti svoje slabo dejanje in mogoče celo zločin. —O, moj Bog! — je zopet mrmrala ter stopila preko skale, sredi robldovja, da poišče kak teman prostor, kako skrivališče, kjer bi zopet lahko odprla oči, ne da bi videla rdečih prstov in krvavih rok majhnega prebivalca dupline. Končno je našla odtrgano skalo, ki je ležala poševno na tleh. Tjakaj je splezala, počepila v kot ter ostale nepremična. Bližnji vodopad je pošiljal ledeno-mrzlo soparo na njeno čelo, a ona ni čutila tega. Bil je tih in miroljuben večer. Za golim grebenom na iztoku, osvetljen od zahajajočega solnca, se je dvigal zasnežen grič, dočim je prodirala, iz globine tema noči kot črna roka. Povsod naokrog ni bila ničesar drugega slišati, kot jezno grmenje vode, padajoče preko skal. Jakobina se je tresla kot otrok. Ne da bi pomislila, je tukaj poiskala pribežališča, prevzeta od sramote in ganutja. Kmalu pa se ji je vrnila zavest. — Moram ga poiskati, — Je rekla sami sebi, — moram mu prinesti polnoč! Hitro je vstala ter se vrnila tako naglo, kot je mogla na pašnik. Malega vodnika pa ni bilo več videti. Pašnik je ležal zapuščen. Deklici se je skrčilo od bolesti srce. Odkorakala je naprej ter prišla na breg potoka. Tam je našla zopet mesto, s katerega je metala kamenje in deset korakov proč je razkrila v trati rdečo lužo. — Odšel je! — je mrmrala Jakobina ter sledila rdeči sledi, ki je vodila preko travnika na vrhunec gore. Neprestano zasledujoča rdeče kapljice je korakala pogumno naprej. Na ta način je splezala po dveh. strmih ovinkih na visoki, naravni zid, ki se je kupičil za pašnikom in ko je splezala tudi nanj, so se prikazale zopet krvave kapljce na tleh. Sledeč nJim, je dospela do neke zaseke, v kateri je šumela voda. in konečno pod duplino, koje vhod je bil zaprt od črvivih vrat. Pred temi vrati je Jakobina obstala. — Tukaj je! — si je mislila in srce se ji je bolestno skrčilo. Še par trenutkov je pomišljala, nakar je stopila bližje ter pokukala skozi razpoko v vratih. Ničesar pa ni videla. Slišala je le udarjanje konjskega ali oslovskega kopita. Silver Montguilhelm je moral torej priti gori s svojo živaljo. Takoj nato je je vprašala z zelo skesanim glasom: — Ali ste vi. gospod Mountguilhelm? Odgovorite mi, pro^m vas! Odprite mi. če morete! Nobenega odgovora ni bilo. Nobena stvar se n^ zganil v duplini. — Čujte me, jaz tukaj s?m na kolenih pred vami! —je pričela zopet Jakobina. — Ostala bo tako. dokler mi ne odprete! Sklenila Je roki ter jokala od kesa ter obupa. Vrata pa se niso hotel* odpreti in noben glas ni prodrl iz temne dupline. (Dalje pr;hodnjič.) Jagode, katere so poznali žc najstarejši narodi zgodovine, so prijeten in poživljajoč poletni sad Vendar ni videti, da bi jih bili ljudje že od nekdaj cenili kakor v resnici zaslužijo. Vsaj umetno gojenje jagod ne priča o tem. Šele v 16. stoletju so spoznali sladkokusci na Francoskem izbornost jagode in odsihmal jo najdemo med sadeži. katere gojijo vrtnarji z največjo skrbjo in ljubeznijo. Jagoda pa ni samo prijeten, ampak tudi zdravilen sadež. Čeprav se nekateri ljudje pritožujejo, da jim povzroča zavživanje jagod nekakšne izpuščaje, ki preidejo v iz-vestnih primerih naravnost kopri-vasti opah, drži, da pomeni to u-godno reakcijo krvi. ki se presnav-lja in ozdravlja. Posebno so jagode v čislih kot učinkovito sredstvo proti lišaju. V jagodah je mnogo zeleza. apna in natrona. zato velja sadež priporočati v prvi vrsti takšnim bolnikom. ki so bledolični in trpe od slabokrvnosti. V Švici imajo posebna zdravilišča, kjer lečijo bolnike samo z jagodami. Tada zdravljenje z jagodami ni tako enostavno, kakor bi kdo mislil: bolnik, ki se podvrže tej kuri, mora prevžiti na dan do 2 kg jagod, in tega ne prenese vsak želodec. Zato tudi predpisujejo ponekod zdravniki zmečkane jagode v mleku. Splošno pa je jagoda zelc zdrava. Znano je,da pomagajo jagode pri protinu, kjer ga izganjajo in o-miljujejo. Tudi pri boleznih obisti so se jagode večkrat dobro obnesle. Sam slavni prirodoslovec Lin-ne poroča o vrednosti jagod zoper protin, katerego je lečil z velikanskim uspehom. Slednjič je jagoda tudi praktičen in koristen pripomoček za rdečico nosu. So ljudje, ki pravijo, da svež jagodov sok odpravi rdečico nosa. Največja redilna vrednost jagode pa ne tiči v mesu sadeža, ampak v jedrcih, ki so tako drobna, da jih čutimo šele pod zobmi. Posebnost jedrc je v tem, da vsebujejo zelo mnogo dušika. Glede vitaminov pa stoji, da hrani jagoda v obilni meri vitamina A in B. Že zaradi tega je koristno poleti uživati jagode v kolikor mogoče o-bilnj meri. Ugodne posledice v pre-osnovi celotnega organizma se kmalu pokažejo in dobro izplačajo. RAZBURLJIV PRIZOR PRED SODIŠČEM Pred dunajskim kazenskim sodiščem v Hcrnalsu se ie prošle dn obravnavala tožba neke bivše služkinje proti gospodinji. Pred sodniki se je morala zagovarjati tvor-ničarjeva soproga Josipina Luner. Obtožena je bila izsiljevanja in o-mejevanja osebne svobode. Sodišče jo je obsodilo na 6 mesecev ječe. Lunerjeva je-vzela svojčas v službo 16-letno služkinjo, ki je podedovala nekaj imetja po svoji babici. Služkinja je imela slabost, da .je večkrat kaj malega izmaknila. To priliko je gospodinja izrabila, da jo je prisilila k podpisu zadolž-nice. Listina je bila celo overjena po juridičnem izvedencu in je nalagala dekletu težka bremena. Poleg tega je Lunerjeva služkinjo pretepala. Procesu, ki je bil za Dunaj svojevrsten dogodek, je seveda prisostvovala številna publika. Opazke niso izostale. Po razsodbi pa je je bila Lunerjeva tako razkačena, da se je obrnila k ljudem in jim zabrusila v o-braz: "No, sedaj ste zadovoljni!" Med občinstvom so se pojavili protestni klici proti obsojenki. "Fej. kanalja", so kričale ženske, "prenizko si ti odmerili kazen!" Pred poslopjem pa se je zbralo več tisoč glav in množica je hotela obsojenko naskočiti in linčati. Sodni sluge so ji pokazali izhod skozi stranska vrata, kjer jo je čakal njen mož z avtomobilom. Vozilo je morala spremljati policija do stanovanja, sicer bi bila v ppiJocru obravnave še tekla kri. NAKOC/VJ NA GLAS NARODA'M SMRT IZ STRAHU PRED SMRTJO. Neki družini v Malagi je neznan človek poslal zavoj. Ko so odvili papir, se je pokazala mala krsta. Odprli so jo in videli, da -je razdeljena v toliko polj. kalikor šteje družina članov. V vsakem predalčku je bilo napisano ime. poleg imena pa je stal datum smrti. Vtis, ki ga je ta pošiljatev napravila na očeta, je bil strašen. Družinski poglavar se je v nekaj dneh razbo-lel in je od strahu pred smrtjo umrl. Ker je smrt nastopila natančno tisti dan. kakor je stalo v mali krsti. so se ostali člani družine prestrašili. da si tudi oni zboleli. Strah se jc pri nekaterih stopnjeval do težke melanholije. Preostale družinske člane muči strahovito razburjenje. Posreduje seveda redarstvo, ki išče neznanega krivca, da ga po zaslugi kaznuje. Pozor, rojaki! b BMlon D£ Hitu, katere gs -rejnnaU ]• ragvidmo kdaj Vam io naročnina poila. Re čaka it« to. aj, da Vat opominja, temveč bnovita naročnino aH direktno, »ti pa pri enem sledečih naiih AstopnikoT: AIJFORN1A Kun t »na, K. H<» nora. Kmtrlura, Ja«-«>b I^ukIu. »MIRAIMI Denver. J Sciintr* PueMo, Peter Culi«. -ohn <}er*r> r Jaiieah. A. Saftlč Balida, I,«ni* Contello. Wa|nenhnrc. M. J Hay nt INDIANA Indianapolis, Loali Baold M.1NUIK tnrora, J Varnicb Chicago: Jnaepli Pi' ^ J. tier«* lr* ¥ Laiirii'h deem. J Puhtim De Po«. Andrew Spi liar Joliel, A. Anzelc, Mar? Ramhlrn Zaletel. John Kren, Joaepb Brovtl La Sal le. J. &>i«*ltrh. VlaMfoutali, K ran k Anguatln North Chicago. Anton Koha* Springfield. Matija Barbori<-b summit, J. Hnrvath. U?«nlcccan. Frank Pctkovš. k in Jože Zelene. Glrard, Agues Močni* Kansas City. Frank Pittsburg. John Report Euclid, F. Bajt. Glrad. Anton Nagode. Lorain, Loul* Bslarf In J. KamA*. Nilea, Frank Kugovfek. Warren. Mrs. P. P " Youngstown, Anton Klkclj ttARYLAND Steyer, J. fie me. Kitzmiller. Fr Vodo-ivM. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Karlih. Ant, Jsneslch MINNESOTA Cbisboim. Frank Uouže. A Panla^ Frank Pncelj. Kij. Joe. J. Pesbei. Fr. defcjla XveWh. Louis Onufte Gilbert. Louin VeweL Hibbing, John P«»vfte. Virginia. Frank Hrvaticb MISSOURI Hi. Loafs. A. Nahraol. MONTANA Klein, John R. Rom Waahoe. 1-. Champa NEBRASKA Omaha, P. Rroderlrk. NEW YORK Gowanda, Karl 8t«rn<** a VJttle Fall a, Frank M a-la. OHIO Barber«on. John Balant. Joe Hltl. Cleveland. Anton Rol>ek. Charle> Karlinger, Louis Rndman. Anton Klm-• irh. Math. Slapnlk OREGON Oregon Cftv, J Kohla*. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakJIe. Dxwwnfr. Louts Hribar. Rraddoek. J. A. Germ Brougbton, Anton Ipavee. Kretan je Parnikov — Shipping News — 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cievt-iand. Cherbourg. H»Ji>bur§ 12. Julia: far ia. Havre Vulcan ta. Trat (Iztet) I,»pl;tn<1, Cherhour*. Anlw»»rpen Volendam. Isouluugne our Ms ttupaučit A. KkerM Farrell. Jerry Okorv for eat City, Matb Kamin Greensborg, Frank Novak. Homer City In okollro. Frsak 1» rwwhm-k Irwin, Mike Paushefc Johnstown. John Polanc, Martin tr roaheta. Krayn. Ant. 1 angel] Lnseme, Anton Oaolnlk. Manor, Fr I »emsbar. Meadow Lands. J. KoprUAefe Midway. John Žuat Moon Run, Fr. PodmilAek Pittsburgh, Jaksbe. lg. Maglatei Vin«. Arh In D. Jakobich. J. Cleric J. Pogačar. Prmto. J ltemanar Reading. J. Peso ire. Steelton. A. Hren Unity Sta. In afceUro. J. Ske.y, n Hchlfrer. West Newton, Jiwph Jovaa WlUoek. J 1'etemei. UTAH Helper. Fr. tr«M wikminhi" Milwaukee. Joseph Tratnik In Jr. Racine In ofcolim, Frank Jelen« Sheboygan. John Zorman West AIIin. Frank Skok. WYOMING Rock Springa. -X>ul* Taurliet Diamond vil ie. A Z Arko 1S. JuMja: 8tuttgi*rt. Boulogne »ur Mer. Bra- men it. julija: Kram*. H »vre Olympic. ChertMMirg IVnnland. Cherbourg, Antweryen 20 Julija: M innft onU«. Cherbourg A'b«rt rta?lln. Cherbourg. Hamburg Cont«' Bian« amario. Na poli. CJenova «. julija: Berlin, Cherbourg, Bremen 24. Julija: Mauretanla. Cherbourg (;*■<.m* Washington Cherbourg, Br«-m*-n 3«. Julija: lie d»* Kranoe. Havre (Clavnl poletni izlet) H<>m«-ric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Rfnrn Ne a Amsterdam. Boulogne »ur Mf r Kiima, Najtoll, Oei jvt 27. Julija: H*-!genland. Chor1>ourg. Antwerpen St I, FRANCE ID. julija: 15. augusta 'Ob polnoči) ILE DE FRANCE 26. ju!.; 20. an«;. 17. P. M. i N« Jkr«i j Aa pot p.. t^lexnirt. Vaakd. Je v poBfbrl kabini a veemi modernimi udobnontl — P1Ja«'a In alavna fr»nrr>«k» kuhinja Izredno nizke cene. VpraJlaJte kateregakoli pooblaHenega agenta FRENCH LINE 11 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Vssk aaatopnls lads potrdilo aa avto, katero Je prnjel "uatnpnlke roja <"m tonlo prl|Mtro^amo Naročnina ss -Hla» Nsrous eno leto M.m»: aa i»ol leta J.TOO j 'a »tiri meaoe »2 OO; aa Ser rt let* ll.BO Naročnina aa dvrnpo > 11 sa STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevid«. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepis j a, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim Čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli aveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. r" CENA SAMO SI. (Za C&nado $1.20 t poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Rfllnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se marata posluževati atlasa, morate listati po njem in pred no najdete, kar iWe-te. mine ponavadi dosti fesa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se »a lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMKLJEVIDU lahko natanCno nrotove, kje se je zcodlta kaka nesrefa, kje je porušil tornado, l$am je dospel letalec itd. Tudi •trod potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uit zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav sknplna zemljevidov. Ima «eat strani, ki vsebujejo pribtiioo COM kvadratnih ln dragih stvsreb. Vsied nsše dolgoletne ta knšnje Vam ml ssmoremo dati najboljša pojsflnils In priporočamo redno le prvovrstne br*cparnlks. Tudi □edriavljanl samorejo potovati v atsri krsj, tcds preskrbeti rt morajo dovoljenje ail permit la Washingtuna. bodisi za eno leto aH • mesecev i d se mora delati proicjo vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnost v Washington, D. G, aa generalnega aaseLniikegs komisarja. Glasom odredbo, ki J« stopila v veljavo ti. julija 19£f se nikomur več ne pošlje permit po p*>Atl. ampak ga mora iti Iskat vesk prosilec osebno, bodisi v najbližji aaselnlfikl o-rad ali pa ga dobi v New Torka pred od potovanjem, kakor kdo v profeijl zaprosi. Kdor potnje ven brec dovoljenja, potuje aa svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABEQA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi a» va ameriška priseljeniška postav«. Glanom te poatave ssmorpjo amo-rfftkl državljani dohiti svoje tens Is neporočene otroke Izpod 21. leta ier amerlfike državljanke svoja mole a katerimi tu. bile pred 1. Jnnl-tein 1328.1 p ta poročene. Izven kvota Jngoslovaaskt kvota cicSc Jte rasno «71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni «ta-rttl ameriških državljanov, mr4j« ameriških državljank, ki so se p« 1. jnnija 1028. teta poročili tn po tjedelri. odroma Sens In ne por* •eni otroci Izpod 21- leta onih no> državljanov, ki ao bili poeta vno prlpnJičettl v to deželo za stalno M. vanje tn. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto br*v vaake prednosti t lati. pa se atf sprejema ni kakih profcaj aa aaao> ifkaaakc viae jc STATE BANIT