Štev. 16. V Ljubljani, torek dne 16. januarja 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na # dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30"—. — Naročnina se !’ pošilja upravništvu. ::: Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravniitvo: p Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it & Telefon številka 118, ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• • •• Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračalo. Za ogla*# se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. Kulturni program češke napredne stranke. Na III. zboru češke napredne stranke so se obravnavale izredno interesantne in pomenljive programatične točke. Sodelovali so največji učenjaki češkega naroda in položili za podlago smeri bodočega naprednega dela na Češkem svoje najbolj dovršene in znanstveno najbolj utemeljene nazore. Zdi se nam umestno, da tudi mi večkrat razpravljamo o progra-matičnih stvareh in da tudi mi spopolnjujemo že pri nas obstoječe in z napredkom časa korakajoč preprečimo okostenelost in zastarelost našega naprednega piogrtma. Razprave na III. zboru češke napredne stranke raditega ne moremo prezreti in danes prinašamo dobesedno referat vseučiliščnega profesorja dr. Drtine, ki je na tem zboru razvil kulturni program češke napredne stranke kakor sledi: »Kulturnemu in šolskemu programu pripisuj češka napredna stranka velik pomen in dela na to, da se predela skozi in skozi. Cilj kulturnega ojačenja češkega naroda je povsod kjer stanuje in živi češki človek, živeti kulturno, da bi bil v duhu nove dobe fizično močan in zdrav, gospodarsko razvit in kulturno pro-bujen. Vprašanje narodne naobrazbe je nam jedro političnega delovanja, jedro notranje Havličkove politike, ki vidi v mogočnosti nravnosti in svežosti naroda jamstvo za lepšo njegovo bodočnost in politično samostojnost. Svesti smo si, da so narodi v dobi političnega upadka potom duševnega preporoda, reformne vzgoje in šolstva ojačevali svoj obstoj. Komen-sky se poteza v dobi največjega upadka češkega naroda za reformo šolstva, Nemčija organizira svoje šole po Napoleonovih zmagah in pripravlja zmago pruskega kantorja pri Sadovi in Sedanu. Šolski zalogi Jules Ferrya v Franciji, kulturni napredek in gospodarski razvoj Amerike, politična samostojnost Danske, zmaga Japonske: vse to zavisl od kulturnega napredovanja teh narodov in razvoja njihovih šol Narodna naobrazba v zvezi z njegovim telesnim zdravjem je predpogoj zavedanja občanskih pravi j, čut prave odgovornosti. Na-obraženi človek ni lahkoveren, ne veruje v čudeže, ne pričakuje nadnaravne pomoči, veruje v tlelo, zna delati in delavnemu prinaša blagoslov. Novodobni individualizem in socijalizem dotikajo se ravno v pojmu naobraženosti. Samo naobražen posameznik se more udejstvovati v družbi, z družbo in za družbo. Ta naobrazba pa je organični razmah ljudskega bitja, ni samo nagrmadenje znanja, ampak preporod celega človeka in dela ga zmožnega, da izpolnuje dolžnosti svojega poklica in zavesten član občanske celote. Temelj vzgoje In naobrazbe naroda se nahaja v rodbini. V nji so korenine in predpogoji vse narodne kulture. In ravno mal narod mora obračati največjo pozornost poplemenitovanju narodnega življenja in mora mladini zagotoviti tudi izven rodbinskega življenja smiselno nagrado za to izgubo. Zato mora biti skrb za slaboumno in bolno mladino ter pomoč slabim na prvem mestu v kulturnem programu naroda, ki je poskusil prvi v Evropi obnoviti pravi humani smisel evangeljskega kristijanstva. Telesna vzgoja in skrb za zdravje, organizacija šolske higijene in stik mladine s prirodo morajo vzgojiti močno mladino, sposobno za živ-Ijenske radosti. V duhu šolske vzgoje zahtevamo, da bi bil temelj šole položen v poplemenitenju srca in ojačenju volje učeče se mladine. Nravna vzgoja je pravo jedro vzgoje, samo izurjenje razuma in pameti nam ne zadostuje. Določno omejujemo tudi svoje stališče do verske vzgoje. V šolo ne spada konfesijski verski pouk, ampak posvetni učitelj ima skrbeti v laični šoli za versko vzgojo, oprto na psihologijo verskega čuta in zgodovino verskega razvoja narodov. V šolski upravi zahtevamo popolno upoštevanje naroda. Šolstvo stoji v službi lastnega naroda in bodi upravljano le po pristaših lastnega naroda. Zahtevamo dalje v šolski upravi stro^ kovno delitev šolstva v tem smislu, da bi bilo administrativno nadzorstvo odločeno od vzgojnega nadzorstva in poverjeno učiteljstvu in kulturnim činiteljem v narodu. Najvišji narodni šolski svet mora biti posebna inštanca naroda pri vzgoji in poučevanju narodne kulture. Jamstvo za moderno češko šolo je smiselna naobrazba učiteljstva. Učitelji ljudskih in meščanskih šol naj bi imeli vsesplošno naobrazbo s srednje šole, strokovno pa naj bi dobili na visoki šoli, na učiteljskih akademijah, ustanovljenih na univerzah ali pa samostojno v večjih mestih. FRAN RADEŠCEK: Nekoliko zgodovine socijalnega gibanja med Slovenci. Tržaška takozvana jugoslovanska socialna demokracija je bila proti svojemu lastnemu boljšemu prepričanju faktično le »rdeči rep« belo-rdče-zelene socialne demokracije v Trstu in nikakor ni mogla soodločevati niti o svojih lastnih notranjih zadevah, kamoli, da bi nastopala samostojno v narodnostnih stvareh, kakor n. pr. pri zahtevi slovenskih šol v Trstu. Število organizirancev pri slovenski soc. demokraciji se je krčilo, krizi se je umikala kriza in »voditelji« jug. soc. dem. poskušali so pridobiti kolikor toliko pravic pri laških sodi ugih. Pri bolniški blagajni je bilo izpraznjenih nekoliko mest in z upravičeno nado so pričakovali slovenski sodrugi, da dobe njih pri-poročenci ta mesta, kar bi bilo brezdvomno tudi socijalno pravično, ker je slovenski jezik v Trstu priznan kot drugi deželni jezik, toda laški sodrugi so drugače računali in celo Ivan Regent, vnet agitator za socialno-demokratič-na načela je ostal na ulici in le uredništvo tedanjega »Rdečega Prapora«, ki je bilo pred par leti prenešeno v Ljubljano, se ga je usmililo, da je prevzel uredništvo za Trst. Vse to pa je moralo roditi odpor med za-\ednejšimi sodrugi in leta 1907., ki je za Slovenstvo sploh in za tržaške Slovence zgodovinske važnosti, nastal je naenkrat preobrat, ki je presenetil javnost. Slovenski sodrugi, podkrepljeni in navdušeni po izidu državnozborskih volitev, izstopili so iz jugosl. soc. demokratične stranke in ustanovili »Narodno delavsko organizacijo«. Vstrajnost in neizprosnost članov pripravljalnega odbora je premagala skepticizem in malodušnost in že meseca velikega srpana 1907. vršil se je v Narodnem domu prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen predsednikom dr. Josip Mandič. S tem činom se je začela na Slovenskem nova era v domači politiki in klerikalni zmaj je bruhal ogenj in žveplo na mlado slovensko sobojevnico N. D. O. Karakteristično je, da je na javnem shodu pri sv. Ivanu proglasil neki kaplan, da raje priporoča organizacijo soc. demokratov, kot N. D. O. Kljub temu je N. D. O. premagala vsa nasilja in natolcevanja ter prezirala posmehovanja slovenskih soc. demokratov in »Lavora-tora«. Konsumne zadruge in vrsta podružnic o-tvorilo je plodonosno delovanje v prid slovenskega delavstva ne samo na vročih tleh tržaških, ampak tudi v jedru slovenske domovine. Spominjam le stavke v Ajdovščini, stavko voznikov v Trstu, stavka uslužbencev električne železnice in gibanje užitninskih paznikov v Ljubljani in zvezda sreče je spremljala N. D. O. pri vseh njenih podjetij. Med tem pa se je pojavljala na hc^izontu nova socijalna tvorba v slovenskem narodu — »Zveza jugoslovanskih železničarjev«, ki je z roko v roki z N. D. O. začela udejstvovati pro-roške besede našega pesnika Prešerna: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Z nenavadno intenzivnostjo in občudovanja vredno vstrajnostjo je šla N. D. O. v Trstu od boja do boja, od zmage do zmage in krepko odbijala tudi napade socijalnih demokratov, dokler jim ni, z odprtim pismom na državnega poslanca sodruga Pittoni-ja, zaprla vsaj začasno, iz bojazni izvirajočo gostobesednost. V Gorici ji je krepko sekundiral narodni socijalist Knaflič proti sodrugu dr. Tumi. Toda tudi tu so prihajale krize, ki niso zapuščale za seboj nikakih dobrih posledic. Padel je dr. Mandič, dasi je ostal še vedno njeni aktiven sotrudnik. N. D. O. je postala čisto brezbarvena strokovna organizacija. Mislim pa, da bi mogla kot taka le tedaj vzdržati ravnotežje, če je njena neodvisnost nedotaknjena, ker mora pač zasegati v interesu svojega članstva čestokrat globoko v politični kaos, v katerem je pač težko najti pravi izhod. Mnenja sem. da manjka N. D. O. strogo določenega programa, ker sama društvena pravila pač ne odgovarjajo duhu časa in potrebam slovenskega naroda. Današnja oblika N. D. O. ni zmožna prisiliti slovenskih socijalnih demokratov na to cesto, na kateri se nahaja sedaj češkoslovanska socijalno demokratična stranka po zaslugi češke narodno-socijalne strake. Vprašam le, ali je kdo videl slovenskega sodruga. da bi vrnil nemško pisanje dotičnemu, ki mu je izroči, dasi bi tudi prejemnik nemščine ne razumel. Na Češkem pa celo politična organizacija socijalnih demokratov zavrne na nemški blan-keti češko pisano železniško vozno vsprejem-nico, považuje tako postopanje za provokacijo narodnega čuta češkega delavca. To kar je češkemu internacijonalcu v ponos, je slovenskim sodrugom v sramoto, dasi je rudeča cerkev povsod enaka. Slovenski sodrugi bi pač mogli končno črpati vzgled narodnega ponosa ne samo od svojih čeških pristašev, temveč tudi od svojih bližnjikov v Ljubljani sami, kjer so nemški soc. demokratje oddali vsi do enega svoj glas pri občinskih volitvah za nemške kandidate, kar se jim more šteti le v čast njih narodne pripadnosti. Nasprotno pa so pri občinskih volitvah v Trstu slovenski sodrugi pustili pasti dr. Gregorina pri ožji volitvi in rajše volili renegata in buržoazijca (da govorim v žargonu soc. dem.) dr. Mracha. Istotako je v Zagorju pri občinskih volitvah priporočal M. Cobal rajše nemčurje kot slovenske narodnjake. V korist slovenskih socijalnih demokratov iii v korist splošne slovenske demokracije bi bilo, da krenejo drugo pot. S tem si bodo pridobili veljavo in vpliv, število njihovih pristašev se bi večalo, ker z narodno zavednostjo narašča tudi smisel za skupnost, z ubijanjem narodnega čuta pa ne škodujejo le narodu, kateremu pripadajo, ampak tudi sami sebi, kot stianki, katere načela zastopajo. Z ustanovitvijo dnevnika »Zarje« je sicer razmerje slovenskih socijalnih demokratov postalo v poslednjem času nekoliko zboljšano tudi v narodnem oziru, zlasti je zabeležbe vreden nastop slovenskih sodrugov v Trstu, ki so se končno vender otresli jarma laških socijalnih demokratov. Prvi javni politični razpor med češkoslo-vansko socijalno demokracijo in nemškimi so-drugl je nastal v državnem zboru pred par leti pri glasovanju na predlog agrarnega poslanca Stanka za podporo šolskega društva »Komen-sky« na Dunaju. In vsi ti znaki narodnega »okuženja« pokazali so se »en miniatur« tudi v občinskem svetu v Trstu, kjer je šlo za glasovanje podpor »Družbi sv. Cirila in Metoda« in »Lege N z onale«. Slovenski socijalni demokratje se sicer niso mogli vzdržati pikrih opazk na našo »P. užbo«, vendar je njihov odločen nastop proti Puecherju in sodr. uvaževanja vreden in dalo bi se iz tega izvajati razne zaključke. Dasi visi med sedanjostjo in bodočnostjo neprodirna koprena, vendar se rišejo na njej, sicer megleni in nerazločni, vendar tolažljivi zn; ki. Glavni steber avstrijskega klerikalizma na Dunaju je omajan, na Češkem deloma iztrebljen, na Hrvatskem je v službah sovražnikov nrroda, ki bo obračunal svoječasno tudi z njimi, na Slovenskem pa zapušča generalni štab na vrhuncu se nahajajočo S. L. S. Iz dalje pa prihaja sicer počasi, narodnostno reformirana revolučna socijalna demokracija, poleg nje pa zmerna evolučna armada nove dobe — narodnega socijalizma. DOPISI. Iz Bleda nam pišejo: Marljiva podružnic4 Slov. plan. društva v Radovljici je priredila dne 6. t. m. nad vse lep in dobro obiskan ples v »Zdraviškem Domu« na Bledu Obširna plesna dvorana je bila kaj krasno opremljena. Predstavljala nam je pokrajino izpod Triglava z »Aljaževim domom« dovršeno delo Blejskega učitelja g. J. Erbežnika. Poleg dveh koč — ena poleg odra, druga pri vhodu, ki je služila blagajničarju — si videl mnogo pravih smrek, dokaj skal in po stenah, svetilnikih in po vratih se je spenjal sivi planinski mah, pomešan z br-šljenom, ki je dajal celi pokrajini slikovit prizor. Na galeriji se je nahajala Kredarica, kjer je prodajala ljubezniva gospa Brovčeva pecivo, imela je vedno dosti obiskovalcev. Na Trenti, kamor je vodila prav nevarna pot, a vestni Trentarski vodnik g. Brovč je pripeljal vsace-ga brez poškodb tja, je stregla opešanim not-nikom brhka planšarica gospa Šegova, ki je imela polne roke dela, da je zadovoljila vsem. Po dvorani — v planinski koči je gospodarila ljubka gospa Marušlčeva — je vrvelo na stotine plesa željnih planincev in planink; tu je t LISTEK. Relikvija Napoleona III. Potem je stisnil Efraimu roko ter sedel na ponujani mu stol nasproti gospej Etelki. »Predvsem, dragi prijatelj, sprejmite našo najiskrenejšo zahvalo, da ste se zaradi nas posvetili tako velikim naporom«, je izprego-voril Efraim. »Niso bili tako veliki«, je odgovoril Shre-lock Holmes. »Potovati po lepi Alzaciji ni baš tako naporno.« »Ali ste kaj odkrili? Ali ste zadovoljni z uspehom svojega potovanja?« je vprašala razburjena gospa Eetelka. »Lahko trdim, da sem vse razkril«, je odvrni! Sherlock Holmes, — »in pravzaprav mi ne manjka ničesar več; takoj bi ga lahko dal zapreti morilca, ker ga poznam.« »Toda dovolite mi, cenjena gospa, da vam vkratkem predočim sliko dogodkov, ki so povzročili umor vašega dragega soproga.« »Nekako pred tridesetimi leti«, — je začel Sherlock Holmes, ko je gospodinja nagnila glavo v znak dovoljenja, — »je živel v Varšavi ugleden bankir z imenom Edelstein.« »Imel je ženo, ki jo je zelo ljubil, in dva majhna otroka, dečka, starega dve leti in deklico, ki je imela šele par mesecev.« »Edelstein je imel jako obširno kupčijo; med njegovimi odjemalci niso bili samo Židje, nego tudi odlični Rusi, ki so bankirju brezpogojno zaupali, ker je bil znan kot skozinskoz reelen človek.« »Sčasoma je prišel Edelstein v dotiko z rusko vlado, in nekega dne je bil izbran za posel, ki ne zahteva samo človeka velikega poguma in preudarnosti, nego tudi izredne zvitosti.« »Ruska vlada je namreč zvedela, da je v posesti Napoleona III. košček sv. križa, ki je bil last nekega, od vlade protežiranega patri-jarhijskega samostana.« »Edekteinu je bilo raročeno, naj potuje v Pariz, kjer je mogel skrivaj prebivati pri svojih sovernikih ter se pod roko trudili, da se polasti dragocenega zaklada.« »Košček sv. križa — če je bil sploh pristen, to je seveda še veliko vprašanje! — je bil 'icč dragocen zaklad za ruske menihe, ker je donašal njihovemu samostanu velikanske dogodke. Menihi so bili namreč raznesli po vsej Rusiji vest, da se gode ob tem koščku lesa velikanski čudeži. No, da, saj poznate več takih čudodelnih relikvij in pojavov na svetu, ki imajo v resnici vedno vsaj to dobroto, da so na korist njihovim posestnikom. Včasih je kakšen studenec, včasih kakšna slika, včasih kakšna kost, včasih celo trhel les. Trpeče človeštvo išče pomoči vselej v misterijih, ako je ne najde v realni medicini ali pod k ' 'trgovini nožem. Ali so ruski menihi sami verjeli v čudotvornost tistega koščka križa, ali ne, to je negotovo. Gotovo pa je, da so dohodki samostana strašno adli, odkar je izginila relikvija; zato je bilo vsekakor treba dobiti košček križa nazaj.«. »A kako je prišel ta košček križa v posest Napoleona III.? Stvar je silno romantična!« je pripomnil Efraim. »Baje ga je med vojno Francije z Rusijo ukradel francoski grenadir iz armade Napoleona Velikega ter ga je prinesel v Pariz. Tam ga je prodal cesarju in končno je po ovinkih prišel v last Napoleona III. To veste, da je bil Napoleon III. genijalen državnik; a kakor vsi francoski vladarji je bil svoji ženi — cesarici Evgeniji večkrat zelo nezvest in pri tem vendarle velik pobožnjak. Nikdar ni bila duhovniška in cerkvena moč silnejša na Francoskem, kakor pod Napoleonom III., nikdar ni bila na Francoskem vplivnost in ošabnost škofov večja. kakor pod Napoleonom III. Nikdar pa tudi praznoverje med ljudstvom ni bilo močnejše, kakor v tej dobi, ko je bil pravi vladar Francije pravzaprav papež Pij IX. Narod Voltaira je doživel čudovite prikazni Device Marije. L. 1853. se je prikazovala Marija v La Salette in 1. 1858. v jami Lurda. In Napoleon III. je te pojave celo podpiral saj so mu »čudeži« privabljali vsako leto na stotisoče tujcev iz daljnih dežel ter so puščali na Francoskem ogromno denarja. Rusija pa je gledala to dobička-nosno kupčijo s čudeži seveda le z zavistjo; najbolj zavistni pa so bili ruski samostanci, ki jim je bil ukraden košček križa. Tega so torej hoteli dobiti za vsako ceno nazaj, kajti ž njim so upali, da napravijo hudo kupčijsko konkurenco francoskim čudežem.« »Bankirju Edelsteinu, inteligentnemu možu, je bilo seveda vse to hrepenenje ruske duhovščine zelo smešno. A ker mu je bil obljubljen velikanski zaslužek, še bolj pa, ker je hotel dokazati, da doseže duhovit in vstrajen človek včasih tudi najtežje, se je lotil nevarno težavne naloge, da odnese malemu pobožnja-škemu praznovercu in velikemu Don Juanu na francoskem prestolu dragoceno relikvijo.« »Ker je bila ta relikvija Rusiji od Francozov ukradena, ni bilo nepošteno, ako jo je šel Edelstein Rusiji zopet rešit iz posesti Francije.« »Šel je torej v Pariz in je izvršil svojo nalogo s toliko obzirnostjo in spretnostjo, da je kmalu dosegel cilj svojih želja.« »Naletel je namreč na človeka, ki se je o njem prepričal, da bi bil za denar vsega zmožen.« »Ta človek je bil mlad tajnik v enem tajnih dvornih oddelkov, skozi katera so šla vsa cesarjeva pisma.« »Tega tajnika je podkupil žid Edelstein, da ukrade dragocenost in jo izroči Edelsteinu.« »Takoj, ko je Edelstein prejel to dragocenost, je odpotoval naglo s Francoskega.« »Bil je precej brez skrbi, ker si ni mogel misliti, da bi usumili njega, tudi če bi bili takoj zapazili, da je izginil dotični predmet.« »Vkljub temu je potoval o mesta do mesta v dolgem kaftanu, kakor jih navadno nosijo Židje ter se je izdajal za trgovca, ki ima povsod svoje kupčije.« »Seboj ni vzel niti svojega voznika, in dasi je bila huda zima, je sam vozil svoje sani.« »Naenkrat je opazil Edelstein ves prestrašen, da so preganjalci za njim. « »V nekem alzaškem mestu je bil že v veliki nevarnosti, da ga ujamejo, ali v zadnjem trenotku se mu je še posrečilo skočiti na sani in uiti.« »Odpeljal se je v strašnem vremenu v zimski metež in je srečno dospel v majhen kraj, v Novo vas blizu Strassburga.« Ali od tukaj ni mogel dalje. »Konj se mu je utrudil, Edelstein je bil sam napol zmrzel ter je moral hočeš-nočeš poiskati prenočišča v vaški krčmi.« »In v resnici je prebil noč od 23.—24. februarja v oni gostilni, ki je brez vsakega vzroka nosila ime »K dobremu angelu«, ker dober angel tamkaj ni bdel nad Edelsteinom. Nasprotno je moral slutiti že one noči. da je izgubljen.« pač prevladala narodna noša in deloma si opazil lahko mnogo turistavskih oblek. Posebno pozornost je vzbujal stric Trebušnik s svojo rdečo marelo. Med navzočimi smo opazili za-s;opnike Blejske občine, na čelu mu g. župan Rus, ki je kaj zvesto stal na strani odbora, d.r-lje zastopnike Tržaške, Goriške, Tržiške in drugih plan podružnic, samo osrednji odbor Slov. plan. društva v Ljubljani — je menda nalašč izostal. Niti enega odposlanca nismo opazili. — Godbo je oskrboval oddelek vojaške godbe pešpolka 47. iz Gorice, ki je prav pridno igral. Razpoloženje za ples je bilo toliko, da je bila plesna dvorana zjutraj ob 5. uri ravno tako napolnjena kakor zvečer ob 9. uri. — Pohvalno moramo še omenjati pridne gospodične, ki so kaj vrlo pomagale pri razprodaji cvetic, razglednic itd. ter so vneto stregle gostom. Imenoma imenujemo gospodične: Sirnikovo, Jegličevi, Kržišnikovo, Peternelovo, Černetovo, Cerarjevo itd. — Kaj srečna misel je bila, da je podružnični odbor poveril gostilniško postrežbo znanemu oštirju g. Vrhuncu, hotela Jekler. Na Bled prihajajočim izletnikom priporočamo najtopleje ta hotel. Glavna zasluga, da se je ta ples obnesel tako sijajno, ima pač podružnični tajnik g. Kušar. Ni se bal nikakih zaprek, vstrašil sc ni tudi vseh malodušnežev, ki so prerokovali: fijasko bo! — Obči glas gre po Bledu, da tako krasne, fine, a obenem tako ljubeznivo domače veselice še ni bilo, kar pomnimo Blej-čani. In to priznanje naj služi marljivemu odboru kot spodbuda za bodočnost. —m—. SPLOŠNI PREGLED. Kolin ob Labi. Tu se vrši med uradništvom Kolinske tovarne kavinih primesi in njenim u-pravnim svetom, že več kot mesec dni trajajoči spor za zvišanje in ureditev plač z ozirom na današnje obupne draginjske razmere. Narodno-socialna stranka je vzela ta boj za svoj in izražamo nado, da se v interesu podjetja to kočljivo vprašanje reši v popolno obojestransko zadovoljstvo v najkrajšem času. Konflikt med mohamedanci v Bosni. Med mohamedanskima strankama v Bosni je nastal . ster“ konflikt, ki zna imeti dalekosežnih političnih ter gospodarskih posledic. Že leta 1910 so Mohamedanci pri proračunski debati zahtevah leformo mohamedanske višje dekliške šole in ustanovitev mohamedanske ženske učiteljsk šole v Sarajevu. Bosanski sabor je sprejel t * zahteve Mohadancev soglasno Me to 'a bi vlada takoj ?vrš la ta sklep, je istega predložila v cenzuro SKinjno nazadnjaškemu P' asetu, ki tvon eno najnovej^ih cerkvenih inštanc v Bosn Ta korporacija se je izrekla odločno proti tem šolskim zahtevam. Zanimivo je, kako se ie ta crekvena oblast izrazila o šolskih zahtevah Mohamedancev. Rekli so: Mi ne potrebujemo nobene reforme dekliške šole, ker je ta, kakor sploh ljudska šola nepotrebna. Našim dekletom ni treba po 12 let obiskovati sploh nobenih sol. Edina reforma, ki je potrebna je ta, da se v ti šoli podučuje samo krščanski nauk in ženska ločna dela. Vsled te izjave se vlada brani izvršili sklep sabora. Med ir;pred >o in konservativno mohamechnsKo stranko se je vnel radi tega oster časnikarski boj. Glasilo naprednjakov ostro napada vlado, češ da še vedno noče razumeti, da je stari absolutizem prenehal, da je B jsna sedaj ustavna država. Vlada je po prepričanju napiednjakov nalašč in popolnoma protizakonito predložila sklep sabora Rijasetu, ker je vedela, da ta zahteve naprednih mohamedancev odkloni. Konec kitajske monarhije. Mandzu dinasti-j je končno vendar uvidela, da je nje položaj ucvzdržljiv, poraz za porazom, ki ga je dožive- I, v boju z močno republikansko stranko jo je prepričal, da se ne more več vzdržati na svojem mestu; zadnji čas se je vršilo posvetovanje % seh princev in članov dinastije, v katerem se le sklenilo, da se odpove prestolu in preseli u dižave; na ta sklep je posebno vplivala izjava cesarskih generalov, ki so izjavili, da ie vsa odpor nemogoč, ker se poveljnici ne morejo prav nič zanašati na svoje čete in njih zvestobo. Pogoji, katere je stavila dinas.ija na svojem sestanku, so še tajni, a upati je, da jih republikanci sprejmo, da bo torej končno zadeva uravnana. »Če je bil tudi v gostilni varen, se je moral bati, da ga naslednjega jutra dohiti njegovi preganjalci.« Slutil je, da ga ujamejo. »V tem slučaju bi imela posest one dragocenosti zanj najhujše posledice. Zaraditega je Edelstein sklenil, da se iznebi zaklada, a ga vendar ne uniči.« V sobi, kjer je prenočeval, je odločil na steni tapeto, skril je za njo majhen zavitek in prilepil tapeto zopet na steno. »Nad vzboklino, ki je nastala vsled tega, je visela slika in je zakrivala dotično mesto.« ------------------ (Dalje.) Catulle Mendes: igralec Lepi igralec z bledim profilom mladega Rimljana je vstopil po gledališču v svoj elegantni salon in ponosni obraz se je razjasnil — nasmehnil se je opazujoč cvetlice, ki so napolnjevale prostor z dehtenjem. Dasi skrajno razvajen s sličnimi priznanji, razveseljevala so ga vedno iz nova, Obsežni šopki gardenij, bledih lilij, lavorjevih Vencev z njegovim monogra-mom iz spominčic, cvetlične košare vseh oblik, ogromna ročna košara z belimi vrtnicami, do vrha polneč jo z dehtečo belino, in tu pa tam in povsod manjši zvezki vijolic, poklonjeni v skromnem čaščenju, družeč se s svojimi nežnimi prošnjami vzhičenim in strastnim zaklinjanjem najžlahtnejših cvetlic. Smehljal se je, a čudil se ni. Vedel je, da je zmešal vsem ženskam glave in ni semu zdelo vredno le eno misel potratiti pri njih. Kadar je nastopil na odru — kot plemenitaš v beli z zlatom vezeni svili ali pa v Edini pogoj, ki ga stavijo republikanci, pa je ta, da Juanšikai izgine za vedno raz politično pozo-rišče, ker je uloga, ki jo je igral ves čas ustaje skrajno nečastna. Republikanci hočejo pretrgati popolnoma s starimi tradicijami, kar dokazuje že dejstvo, da mislijo zap- stiti Peking kot stolno mesto ter proglasiti Nanking za novo presto-lico. Rusija pa pridno izrablja zmede v Kitajski, sedaj je zahtevala ustanovitev šesterih novih ruskih konzulatov v Kini, tako da bo imela Rusija 13 konzulatov. Seveda te ruske zahteve nimajo samo gospodarskega značaja, temveč tudi političnega, ker ima Rusija na podlagi konzularne pogodbe z Kino pravico, da v vsakem mestu, kjer se nahaja ruski konzulat namesti po en regiment kozakov. Tako si Rusija pridobiva počasi teren na vseh poljih. DNEVNI PREGLED. Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani so prve volitve, ki stoje pred durmi. Razpisane so za nedeljo, dne 28. t. m. in sicer za volilni razred delavcev. Volili bodo delavci v treh skupinah — delojemalci veleobrti, male obrti in trgovine. Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 22. IX. 1909 so se udeležili volitev narodni delavci, socialni demokratje in klerikalci. Narodni delavci so šele zadnji trenotek postavili kandidate. Vzlic temu so dobili častno manjšino. V III. skupini pa so končno popolnoma zmagali trgovski uslužbenci potom Merkurja. V splošnem je bilo zanimanje za volitev jako klaver-no. Seveda so se pa tudi pri teh volitvah klerikalci posluževali sleparstev, a vzlic temu niso dobili prav veliko glasov. Gtede volitev v trgovsko in obrtno zbornico piše »Gostilničarski vestnik«, da je S. L. S. baje razposlala glede teh volitev na svoje zaupnike, predvsem pa župniščem »navodila«, v katerih se med drugim priporoča, da naj zaupniki že takoj sedaj poberejo pri upravičencih pooblastila, s katerimi jim ti dovoljujejo, da smejo zanje dvigniti na pošti legitimacije in glasovnice. Ne bomo se spuščali v nikaKO kritiko takega manevra, pravi G. V. zadošča naj, ako povdarjamo, da bi bilo za razsodnost, neodvisnost in možatost gostilničarskega stanu pač prokleto žalostno znamenje, ako bi se na ta način posluževal po zakonih mu zajamčene svobodne volilne pravice. Gostilničarji vemo, da volimo kot svojega zaupnika v trgovsko obrtno zbornico stanovskega tovariša Lavoslava Bučarja iz Kostanjeve in temu hočemo dati tudi svoje glasove. Zato pa tudi s podvojenimi močmi na delo! Napredna misel med dvema stoloma pod tem naslovom hoče »Slovenec« delati zdraž-bo v narodno napredni stranki. Potolaži pa naj se in prepričan naj je, da se mu to ne posreči. Narodno-napredno stranko ne smejo primerjati klerikalci s svojo. Pri njih odloča le ljudi, pri njih se mora cela stranka klanjati enemu človeku — škofu. Narodno-na-predna stranka pa je politična organizacija, kjer veje pristen demokratski duh in v kateri lahko vsak nristaš svobodno izraža svoje mnenje. Surovost in »Slovenčev« ton pri nas nikomur ne imporiirata! Da bi danes še kak posJ»'”^zen n^i^^novan škof teroriziral celo stranko, je čisto izključeno. Moč stranke ne leži več v dveh, treh osebah, marveč v političnih in prosvetnih organizacijah ter v širokih nlasteh našega naroda. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke je solidaren, enoten in klerikalci, naj le sanjarijo o dveh svojin stolih. Na enem sedi škof, na drugem dr. Šušteršič, med njima pa Povše. Klerikalna učenost. Klerikalci bi radi videli, da bi se »Slovenec« smatral za resen list, njegovi uredniki pa za učenjake. Vendar pa vsak hip stoji v »Slovencu« kaka budalost, ki kaže, da se zbirajo okoli »Slovenca« izredno veliki ignorantje. Včerajšnji »Slovenec« se v tem oziru zopet odlikuje. Piše namreč, da so »bacili po navadi živeli«, ki se rede od kakega drugega organizma dočim danes vsak šolarček ve, da so bacili rastline. Pri »Slovencu« naj sprejmejo v redakcijo še tistega skritega klerikalca, ki je kot narovoslovec, v šolski knjigi napisal, črnem fraku — zašumela je dvorana v občudovanju in v poželjenju, od lož do galerije, od visokih dam do male modistke. Ah! ta prožna in obenem mišičasta vitkost, te zastrte, rujave, sanjave oči, žensko-mehka usta in dolge lepe roke, ki jih je rad ogledoval pri govorjenju! V ložah so začele dame živahnejše gibati pahljače in si hladile z njimi vroča lica ter mirile hitro dihanje, stoli so se premikali v nervoznem tiktaku čeveljčkov. Debele meščanke so globoko zdihovale na balkonu, da je skoro pokala svila njih prazničnih oblek in gospodične na zadnji galeriji so pošiljale vroče poljube. Zdelo se je, da ne opazi razburjenja, ki ga je sam povzročil. Niti en pogled, ki bi razumel, niti ena kretnja, ki bi zahvalila, triumfiral je takorekoč, ne da bi vedel; in je dostavil ponosu zmagovalca večji ponos, ponos, ki zaničuje. Bil je miren, skoro hladen, in da ne bi nobena gledalka mislila, da so njej namenjeni izrazi nežnosti, ki jih je imel v svoji ulogi, je rekel polglasno, mirno svoji soigralki: Obožujem Vas!« in si ogledoval lepe, dolge roke. Pa tudi v zasebnem življenju ni bil ognje-vitejši. Nikdar ni odgovoril na vroča ljubezenska pisma, dišeča kot cvetlice in skrite v cvetlicah, Zdaj jih sploh ni več čital, pustil jih je z nedotaknjenim pečatom na mizi za šminke med sto pušicami. Vrata njegove garderobe kot tudi njegovega stanovanja so bila zaprta vsaki prošnji s tremi ključavnicami. Služabniki so imeli strog ukaz. »Cvetlice — da, ženske — ne,« je dejal nekoč, ko je ravno čistil svoje nohte. Zaman je čakala Markiza de Portalegčre tri mesece vsak večer v svojem vozu pred vhodom na oder, zaman mu je poslala Madame de Lucry-Sevi šatuljo iz želtovine, ki je bila do roba napolnjena z dragulji in pisala poleg: »Ni da ležejo gadje jajca in katoliška univerza se lahko otvori v Ljubljani, mesto v Solnogradu. Doslednost Nemcev in klerikalcev. Na nemški gimnaziji imajo neprijetno zadevo. Nek klerikalen dijak je denunciral svojega profesorja, češ da je v šoli pri pouku zanikal čudeže da je zaničljivo govoiil o spovedi in dogmah. Pri današnjih razmerah ko cvete po srednjih šolah posebno bujno denuncijantstvo se gospodu profesorju ni pripetilo prav nič čudnega, ako je bil ovajen. Zanimivo pa je pri celi zadevi to obnašanje klerikalcev in Nemcev. »Slovencu« je afera do podrobnosti znana, a on molči, čeprav je žaljen verski čut gospodov, ki se zbirajo okrog njega. On molči, ker je profesor Nemec, Če bi bil Slovenec 100 krat manj povedal bi pisal »Slovenec« že uvodnike in zahteval discipliniranje. Ravnatelj nemške gimnazije in celi nemški »Volks-rat« si brusijo pete. da zadevo zakrijejo in rešijo profesorja. To delajo ker je profesor Nemec. Če bi klerikalci preganjali slovenskega profesorja — četudi po krivici in brez podlage — bi liberalni Nemci prvi glasovali za njegovo obsodbo. Taka je doslednost slovenskih klerikalcev in nemških liberalcev! Blamiran nemškutarski uradnik. Na državnem kolodvoru je nastavljen nemški asistent Holm, ki se ob vsaki priliki prav rad ponaša s svojim nemškutarstvom. Nedavno je umrl železnični oficijal Unger, kateremu so darovati tovarišu veno" s slovenskim napisom. Ker ;e tudi Hohii prispeval majhno vsotico k vencu, ga je slovenski napis na vencu seveda zbodel in radi tega je nnpadel v »Grazer Tag-blattu« svoje slovenske tovariše na prav neumesten način. Slovenski uradniki se sicer niso dosti omenili zt ra pr *di z^n napad, vendar pa so nemškega uradnika hudo blamirali s tem, da so mu takoj vrnili vsoto, katero je on daroval k vencu. S-ikolstvo praznuje letošnje lefo znamenit jubilej polstoletnega obstoja. Pred 50 leti (1. 1862) se je ustanovilo v Pragi prvo sokolsko društvo »Praški Sokol«. Majhen je bil krožek ustanoviteljev in prvih zagovornikov, velike pa so bile zapreke, ki so skušale od vseh strani preprečiti razvoj sokolske misli. Toda požrtvovalno in resno delo za plemenito nalogo Sokolstva je premagalo vse nasprotnike, število pripadnikov Sokolstva je rastlo od dne do dne; iz malega ustanovnega krožka v Pragi se je razvil mogočen krog, ki obsega vse slovanske pokrajine in jih združuje v svrho telesne in nravstvene vzgoje. V jubilejnem letu 1912 se vrši v Pragi VI. češki oziroma I. slovanski vse-sokolski zlet, za katerega se vrše že sedaj priprave. Visoko ministrstvo je dovolilo 10.000 K podpore. Poleg vseh slovanskih narodov bodo prihitela na zlet tudi zastopstva vseh kulturnih evropskih narodov. Tudi Slovenci bodo zastopani v kar največjem številu. Sokol I. je v soboto priredil svoj »Sokolski Raj«. Dvorana Mestnega doma je bila jako o-kitsno dekorirana v smislu gesla »v sladkem zavetju pod rosniki«. Za dekoracijske predmete se moramo zahvaliti naklonjenosti gospodov Iglič, Vidmar in Tonejc. Obisk je bil nrav dober, vendar pa nekoliko manjši kot druga leta; draginja in pa sreda meseca zadržuje od boljšega obiska. Prireditev so posetili g. deželni poslanci prof. Reisner, dr. Triller in tržni nadzornik Ribnikar. Šotori in gostilna je bila v društveni režiji. Cvetlični šotor je vodila gdč. Mila Kendova, kavarno ga. Podkrajškova, bu-let ga. Vidmarjeva, vinarno člani društva sami. Po pol devetih se je razvilo živahno vrvenje po dvorani. Prodajalke cvetk so z ljubeznivo zgovornostjo prodaja e knsno pomladno blago, salonski ork .S koli I. je priIno piodnašal več koncil'tn h točk r'rkester se krasno i zvija, sliša1 smo .reč '0\;h, d’>vršero igranih ko-vndov. Orke^er, ki iteje danes 14 bratov, je poklonit svojemi' požrtvovalnemu ka-peln ku g. Jakelju lavorikovi venec s slovensko trobojnico Pri šaljiv1 spnoigri so igralci pokazali mnogo dobre volje, sicer pa ta »čevljar -ga velcra in formeltn ni bil zadostno pripravki i učenec« vsebinsko m spndal v prograr' te-ljen> _ Žive slike iz VI. vsesokolskega zleta so zelo ugajale. — Prosti vaji brata Vidmarja na francoski način sta bili dovršeno izvedeni in sta pokazali vsestransko visoke telesne zmož- toliko draguljev na svetu, kolikor solz sem prelila za Vas!« In ravno tako se je zaman zarotila baronica de Villabianca, krasna blondinka iz Brazilije, ki je stegovala vsak večer svoj globoko dekoltirani vrat iz lože v proscenij, da se usmrti, če se ji ne posreči ž njim ponoči se-stcinok Ostal je neomajan lepi bledi umetnik in še isti večer je ravnodušno opazoval cvetlice, ki so polnile njegov salon in mu dihale svoje nežne prošnje. Vendar se je usupljen obrnil, ko je hotel vstopiti v spalnico in ko je slišal lahen vzdih. Iz prevrnjenega koša se je vzdignila ru-deča blondinka, drgetajoča in trepetajoča v prosojni srajci — baronica Villabianca. Gledal jo je brez presenečenja. »Česa. želite, madame?« »Tebe!« je šepetala in ovila svoje gole roke okrog njegovega vratu. Ali njegove lepe roke z blestečimi nohti so potisnile od sebe te nežnosti sladke nesramnosti. »Vse, kar lahko za Vas storim,« je rekel, »je to, da Vas ne pošljem domov ob tako slabem vremenu in v tako pozni uri.« S tem je stopil v svojo spalnico, zaklenil dvakrat vrata in uboga baronica, ki se je tresla od mraza, je gledala v zadregi okoli sebe. Potem je vzdignila koš, zavlekla se vanj in zmrzovala do jutra v svoji beli srajci iz batista med belimi rožami Zahtevajte „Dan“ po vseh go- stilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah! nosti, ki jih vzgoji sestavna sokolska telovadba. — Kvartet Jež-Štamcar-Pip-Mohorič se je odlikoval s priznano finostjo in preciznostjo. — Po polnoči se je pričel ples. Društvo Sokol I. ie od vlade in klerikalcev preganjano društvo, vzlic tem pa raste vedno bolj in je vsestransko oiganizirano. Dokler bodo člani požrtvovalni, dokler bodo razvijali toliko dela, kakor nam ^a kaže do sedaj vsak njegov nastop, toliko časa se ni bati nobenega pritiska od zunaj. Prijateljski sestanek »Matičarjev", ki se je vršil v nedeljo po koncertu v restavracijskih prostorih g. Zupana na Starem trgu, je nov dokaz bratstva in kar najiskrenejše in odkritosrčne družabnosti med pevkami in pevci »Glasbene Matice" in ljubezni ter spoštovanja, ki ga ti čutijo in tudi izkazujejo svojemu vodji — koncertnemu mojstru g. Mateju Hubadu. Med ubranim petjem mičnih moških in mešanih glasov so se vrstile razne iskrene napitnice in pozdravi, izmed katerih naj omenimo le glavne: zastopniku zagrebškega »Kola“ g. prof Andeli, skladatelju g. dr. A. Schvvabu iz Celja, predsedniku podružnice »Glasbene Matice" v Trstu g. dr. Slaviku, prof. A Lovšetu in njegovi soprogi — »Uršiki" ter »povodnjemu možu“ g. Leopoldu Kovaču. Največ napitnic pa je veljalo g. koncertnemu mojstru, ki je s svojim dvajsetletnim delovanjem in trudom Dri Matičinem pevskem zboru vzgojil izborne domače pevske moči, pripomogel slovenski pesmi k popolni umetniški višini, skratka: dosegel tako prasne in častne vspehe, da je ne le on lahko ponosen na svoje dolgoletno plodonosno delo. ampak je na svojega vodjo ponosna tudi cela njegova „družina“ — »Matičarji". Za I. porotno zasedanje v 1 1912 pri c. kr. dež sodniji v Ljubljani so izbrani za predsednike, gg preds. dež. sodn. A Elsner, kot njega namestniki dv. svetnik Jos. Pajk, nadsvet-nikt dr. Kočevar pl. Kondenheirn in J Vedernjak. Velikodušni dar. Gospa Minka Hrašovec v Radovljici je darovala 50 K mesto običajnih novoletnih koledarjev »Društvu za oskrbo in varstvo sirot sodnega okraja Radovljica«. Za ta velikodušen dar se ji zahvaljuje najtopleje odbor. Potni listi za Tripolitanijo in Benghasi. Laške oblasti delajo velike zapreke pri izdavanju potnih listov in potnih dovolil za Tripolitanijo in Benghasi. Pri tem so ženske načeloma izključene od takih dovolil. Na c. kr. gimnaziji v Celovcu je napisan . mesto suplenta za klasično filologijo za II. tečaj 1912 z 19 urami na teden. Prošnje do 18. januarja 1912 na ravnateljstvo. Mesto poštnega odpravnika je razpisano c. kr. poštnem uradu (III/4) v Dovjem proti pogodbi in kavciji 400 K letni plači 300 K uradnemu pavšalu 175 K in letnemu kavšalu 630 K za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev in za vzdržavanje peš-pošte na kolodvor. Prošnje tekom treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno lavnateljstv . v Trstu. LJUBLJANA. Garderoba v Unionu. Od vseh strani nam prihajajo opravičene pritožbe radi prevzkih prostorov v unionski dvorani. Zlasti so morale ta nedoslatek čutiti dame pri nedeljskem koncertu. Prostor je bil nabito poln, vse je rinilo naprej in suvalo se je na vse strani. Vrhu tega so bili nekaterniki tako neprevidni, da so v tej gnječi še kadili. Če hoče ravnateljstvo »Uniona", da se še bodo v naprej vršile tako velike prireditve v unionski dvorani, potem si bo že moralo na nek način glavo beliti, kako da se odpravi te nedo-statke, a odpravljene hočemo imeti. Nasvetov dajati ravnateljstvu, ne čutimo potrebno, pač pa bi se lahko pričakovalo, da se v garderobi nastavijo vsaj take g a r d e r o b i j e r -ke, ki poznajo številke. Mestno drsališč*. Mestno drsališče pod Tivolijem otvorilo se je z današnjim dnem. Izvršile so se ondi vse"potrebne poprave in je obiskovalcem drsališča tudi na razpolago buffet v garderobnem paviljonu. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču. Cene za drsanje ostale so lanske. Popadljivi psi Psi, ki radi napadajo, morajo biti privezani. Te dni je popadljiv pes zgrabil nekega hlapca, ga vgriznil in mu vrhu tega še oškodoval obleko. Zopet drug pes na Karolinški cesti je nekemu možu raztrgal hlaše. Hude ženske. Predsinočnjem je kričal na Zaloški cesti na ves glas nek vinjen mož, ki se je nahajal v spremstvu dveh od nežnega spola. Ker ga je stražnik opozoril, da ne sodi kričati po noči, ga je to še bolj vjezilo in pričel je razsajati. Pri tem ste mu pomagali tudi obe ženski in se tako usajali, da jih je stražnik le komaj pomiril. — Sploh je bila noč od nedelje do pon-deljka precej živahna. Nekega stražnika so hoteli ponočnjaki s Karlovškega mosta vreči v strugo Gruberjevega prekopa. Na St. Jakobskem mo •.tu so se stepli hlapci do krvavega tako, da so morali jednega ranjencev prepeljati v deželno bolnico. Umrli so v Ljubljani. Dne 13. prosinca: Peter Melik, posestnik, 52 let, Crna vas 42 — K. Gabršek, delavkin sin, 4 mes., Streliška ul. 15. — Dne 14. pros.: M. Ravnihar, zasebnica, 78 1., Radec-kega c. 11. — Dne 15. prosinca: Josip Ciperle, delavec, 64 let, Radeckega cesta 11. — V deželni bolnici: Dne 10. prosinca : Josip Škerjanc, železniški mojster, 28 let. — Dne 11. prosinca: Martin Rataj, mestni, delavec, 35 let. -- Une 112-prosinca: Anton Celešnik, delavec, 34 let. Une 13. prosinca: Josip Štrekelj, vpokojeni delavec tobačne tovarne, 61 let. — Dne 1 . piosinca : Helena Slamnik, posestnica, 37 let. Tujci v Ljubljani: 13. prosinca: Horvat, odvetnikova soproga, pl. Pisarič, Zagreb. — Kovačevič. notar, Karlovec. — Dr. G Stiasny, profesor: Fritsch, inžener; Brakun; Flamberg, trgovec, Dunaj. — Tomsig, Milan. — Carič, lekarn, asistent, Novo mesto. — Stibil; Milavec, trgovca, Gorica. — Arh, davč. oficijal, Mokronog. — Kri-vanec, inžener; Dolžan, profesor, Kranj. — Oblak, trgovec, Cerknica. — Strnad, Vipava. — Dne 14. prosinca : Ana Lenarčič, veleposestnica, Vrhnika. — Dr. Matko Lsginja, odvetnik, Pulj. — Wolf, Barmen. — J. Cvetnič z ženo, gostilničar, St. Peter. — Jos. Bole, trgovec, Reka. — I. butej, trgovec, Jelendol. — A. Šutej, industr., Zagreb. — K- Mally s soprogo, tovarnar, Tržič. — Fr. Kastelic, trgovec, Toreblje. — Dragotin Duller, trgovec, Inomost. — Peter Miklavčič, živinozdrav-nik, Kočevje. — Tomo Tavčar, davčni oticijal, Brdo. — Iv. Majaron, trgovec, Borovnica. — N. vitez Gutmannsthal, grajščak, Hotemež. — Jos. Badiura, davčni asistent, Postojna. — Pl. Lind-heim, general, konzula vdova, Rlickers. /Branibor«. Odbor narodno - obrambnega društva »Branibor« se je v svoji včerajšnji seji sestavil sledeče: predsednik notar g. Hudovernik, podpredsednik g. Rasto Pustoslem-3ek, tajnik odv. koncipijent dr. Franjo Lipold, blagajnik prof. A. Jug. Elektroradlograf „Ideal“. Popoldanski spored : Črno morje. Slabo plačan rešilec. Cutnica. Pipa za opij. Rozalijina sabotaža. Večerni spored: Sreča je. — V petek specijalni večer. V soboto 5375 prebivalcev. Satirična malomestna tragikomedija in Zigoto. Za revne šolske otroke. Piše se nam: G. dopisniku članka z dne 14. januarja t. 1. nekaj v odgovor. Gospod dopisnik. Vaše ideje nočem pobijati, saj imate prav, da bi se pomagalo revnim Solarjem in napredku šol, toda iz Vaše moke ne bo kruha! Kar takole naj se vsedejo davčne oblasti na nas samce, kakor si Vi domišljate. Samec je že tako revna para na svetu, vse ga sku-be in molze, kjer in kadar more. Nimamo domačega ognjišča, ne ljube ženice, ne nežnih otrok, ki bi nas božali. Zato naj pa nas božajo v korist revnim šolarjem davčne oblasti. Ne pa ne! Kaj pa še, še tega je treba. Ne boš kašo pihal z našimi mošnički. Sicer pa, kdor ima otroke, on naj zanje skrbi. Če pa nimajo revni ljudje sredstev, naj jih da država. Kdo pa ima koristi od šole?! Država! Ta naj daje, saj tako požre ogromne ljudske vsote za svoje igrače, zakaj bi ne naklonila male mrvice svojim nedolžnim podanikom, revnim šolarjem! Naj se osnuje mestni ljudskošolski zaklad, saj je prav, ali nas samcev pustite v miru! Potem pa še tisto o alimentacijah. Vraga, kar kri mi zavre, ko to slišim Naj poleg tega, ker |že tako lamentiramo radi alimentacij, še davčnim oblastim pripovedujemo svojo mizerijo. Ali naj svoje nadloge na veliki zvon obešamo radi doneskov za revne šolarje! ‘G dopisnik, Vi nas samo najbrže sovražite, ker ste se tako kruto ob nas obregnili. Kje ste pa pustili samice? Te bi znale imeti več grošev in manj potreb od nas samcev. Toda vse kaže, da imate le na nas samce piko! — Ne, ne, iz tega ne bo nič. Dobite denar kjer hočete za revne šolarje, ali nam samcem pa dajte mir in aicer iz »laslednih vzrokov: 1. Smo že tako reveži, ker nimamo svojcev. 2. Nimamo svojega ogojišča in smo sirote, kakor revni šolarčki. 3. Nas alimentacije more skoraj od kraja, ne bo tedaj dohodkov. 4. Bi se znalo zgoditi, da pade kateri izmed nas, ter uide v zakonski jarem na stara leta, kar bi bilo gotovo zelo obžalovanja vredno. 5. Smo tudi navadno v velikih denarnih stiskah in bi se težko kaj od nas dobilo. Toliko v odgovor. Star samec." PROSVETA. Edini list za starše in vzgojevalce slovenske mladine je »Domače ognjišče« Vsaka s'o venska mali, ki noče dob o v gojiti svoie otr-i-H mora 6t'-ii ta l.st. Poleg po:lučnih člankov, prinaša tudi zanimive novice in drobtinice iz celega sveta. Stane za celo leto samo 2 krono •Sl vinarjev in izhaja mesečno. Naroča se: Domače ognjišče. Ljubljana. Frančiškanska ulica -št. 8. Glasilo napredne slovenske mladine je Naš i bodočnost. List prinaša podučne članke ° vsakem novem pojavu na svetu in prinaša tudi slike. List stane letno 3 krone, za dijake 2 krom. Starši, naročite za svoje otroke ta list, ki ne sme manjkati v nobeni napredni družini. Uoravni-štvo »Naše Bodočnosti« je v Ljubljani, Fran £iškanska ulica št. 8. »Slovenski Ilustrovani Tednik« je izdal slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, ki so 47/63 cm velike in krasno v dveh barvah tiskar e. Dobijo jih naročniki brezplačno kot nagrade. Slike so res lepe in bodo v kras bodisi kmečki sobi. kakor tudi gosposkemu salonu. Slovenci, proslavite spomin svojih velmož, s tem, da okrasile svoja stanovan:a z n:ih slikami. Znak naše nezavednosti in mlačnosti je, da ne krasimo svojih stanovanj s slikami svojih zaslužnih mož. Dosedaj žal Slovenci nismo imeli lepih in cenih slik naših velmož, a sedaj se nudi vsakomur lepa prilika, da dobi lahko brezplačno krasne slike Prešerna, Jurčiča ali Gregorčiča. Naročite se torej na »Slov. Ilustr. Tednik«, ki prinaša vsak teden mnogo slik in zanimivega čtiva o znamenitih dogodkih doma in na tujem. Letos sta izšle že dve številki in vsebujeta 32 slik in sicer o rusko-perzijskem sporu, turško-italijan->ki vojni, o kronanju angleškega kralja in kraljice indijskem cesarjem, zavetišče za reveže L ez strehe, tri slike iz dobe narodne Pr°buie (narodna slavnost v Tolminu in Božidar Rajč), narodni slog pri pohištvu. Krnsko jezero na G;Zeit« poroča: Pred svojim odhodom na Seme-ring je bil grof Aehrenthal v daljni avdiienei pri cesarju. Pri tl priliki je podal Aehrenhtal radi zdravstvenih razmer svojo demisijo, katero je ce:ar vzel na znanje. Med ce-arj.-P! in Aelircn-thalorn se je nato dosegel sledeč' sporazum: Zunanji minister Aehrenthd ne vrši do sestanka delegacij več svojega posla, temveč ostane na Semmeringu. Ko se delegacije sestanejo, te tega zasedan a udeleži, a nato tJroj odstopi. Kot njegov namestnik bo imenovan bivši avstrijski poslanik v Petrogradu groi Leopold Bercbtold. V ošicijelnili krogih se ta vest ne dementira, trdi !e, da jt. orišla vsa zadeva prehitro v javnost. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. POSLANO*). Na ljubljanskem gradu 14. jan. Prejel sem to-le pismo: »Gospod Berce! Pomilujem Vas, da ste »udovec« pri tako živi »nevesti« kot je Sorška fara... Sicer pa škoda papirja za odgovore — na Vaše do skrajnosti podle in blazne dopise. Velja Vam samo pregovor: Vsaka mrha brca kadar crka! Vaš nekdanji pristaš v Sori«. Anonimno pismo mene ne more ne hvaliti, ne grajati, vržem je tje, kamor spada. Na Sori so pa nekatera pisma brez podpisa bila svoj čas poučna, pisci so imeli precej proroko-valncga daru. Zabavljali so čez nemškutarje in zaujude ter čez visoke c. kr. uradnike na klerikalni podlagi, pa so tudi napovedovali prihodnje reči, katerih mnoge so se izpolnile, dokaz, da so stali pisci v tesnem stiku z znanimi klerikalni^5 rabelji. To anonimno 0i,_ javljam zato, ker svedoči po svoji vsebini, da se je rodilo v brlogu somiš!jeniko,r mojega su-plenta g. Finžgarja, ki pa označuje tudi dostojnost teh pristašev, ki brcajo, kakor crkajoče mrhe. Težko mi je ponavljati te surove izraze, storil pa sem, da vidi javnost, posebno še moji dobri Sorani, na kak način se popravlja opis — preteklosti velikega klerikalnega bojevnika. Prihodnjost pa bode pokazala, v koliko korist in komu je zalegel ta udarec. Grobovi tulijo ... Anton Brce, župnik Sorški. *) Za to notico je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor to zahteva zakon. Mali oglasi. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna dela. Hi *v. odprto odprto Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani. Trgovina cvetlic: Šelenburgova ulica štev. 3. "Vrtnarija,: Cesta na Rožnik štev. 25. Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50 MIHAEL KASTNER, Ljubljana :::::::::::::::::::::::::::::::::::: Kongresni trg štev. 10 ::::::::::::::::::::::::::::::::::: dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živinsko sol; petrolej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin za motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi. Prodajalka za delikatesno trgovino in vi-narno se išče takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. _______________ Dobro idoča trgovina s hišo na Dolenjskem ob hrvaški meji se takoj proda. Pontid-be »Prvi anončnj pisarni«. Šivilja želi hoditi po hišah šivat. Ponud-be »Prva anončna pisarna«. »Prva avstrijska zavarovalnica zoper vlom« sprejme v stalno službo nekaj izurjenih potovalcev v življenski požarni stroki, kakor tudi zoper tatinski vlom. Ugodni službeni pogoji! Ponudbe na Generalni zastop v Ljubjlani, Volfova ulica. _________ Na prodaj je sledeče: 2 vagona ovsa, kaso-ni in konjska oprava pri Fr. Tomažiču v Ši-ški pri »Anžoku«.__________________________68—4 Bernhardinki dobri za stražo stari 6 mesecev se prodasta v Kolodvorski ulici št. 7. 66—2 v: Zaradi inventure prodaja Angleško skladišče oblek Ljubljana, Mesini trg št. 5 vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno. O. Bernatovie. n. Prva anonena pisarna v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8 sprejema vsakovrstne oglase za „DAN“ kakor tudi za vse druge liste in koledarje. Najcenejše in tudi najuspešnejše inseriranje! Na željo pride zastopnik na dom. Slovenci, trgovci in obrtniki, poslužujte se v vseh anončnih zadevah samo „Prve anončne pisarne" v Ljubljani ki vas točno in najku-lantneje postreže! Anonsirajte v „Danu“! IM »M II o a cd > h Naslovna knjiga 1912 za mesto Ljubljano po uradnih virih najboljše sestavljena objednem celoten stanovski izkaz in zaznamek protokoliranih tvrdk in drugih obrtov v Ljubljani Cena 4 krone. |e ravnokar izšla. Cena 4 krone. Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. M < P 2 O IS Vdikn pohištva in tapstmškeoa blaga Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.) iHIIIIM Hillu 111'IHii 'HHUl ■ Velika izbira vsakovrstnega pohištva n | spalne, jedilne iu gosposke sobe. Divane, oto-i m ■ m mm im iuKMiiimiiirmn!* mane, žimnice, modroce iz morske trave, zrnednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo. Sprejeme se tudi oprema hotelov. Zmerne cene. Izdelki solidni. 4* * IH Sli msmmam. Ivan »L U^L.Adku JiAJa. sJ^iLJSLil p^J v Ljubljani, Hunajska e. 17 priporoča svojo bogato zatopi voznih koles. ** » O Šivalni stroji za rodbino in obrt Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER“. Specialna trgovina finih ročnih del ^ I l> ,, »j V** V Ljubljani, Židovska ulica Stev. S. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje JULIJA ŠTOR Dra^ai-MAim kII.a X* Prešernova ulica štev. 6. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih jgoisserskih gorskih ^evljov. 1 Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. m Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti ,Zlate kaplje4 založnica tiebušnih pasov v luk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljjno sprejemajo. * tr—“ ....... C. kr. avstr nil konto KMmZ * BREZNIK c. kr. izvedenec in učitelj Glasbene Matice. Največja In najstarejša trgovina In Izposojevalnica klavirjev In harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, strun In muzikali]. iffiJS- Ljubljana, Kongresni trg 15 (23.ewspioti 33.ian.slre ceilsva.) Klavirje dvorne tvrdke 86-sendorfer, Czapka, HOlzl A Heitzmann, Stelzhammer In Manbore (amer. harm.) imam le jaz izključno edini zastop-[nik za Kranjsko v velikanski ^zalogi hi izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, | vsiljivem »pofelnu*, osobito, | ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument z resnično pismeno 10 letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina najnilja. Popravila in oglaševanje vseh glasbil naje en«je. Preigrani klavirji vedno v zalogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonik«, rogovi in stran e po tovarniških cenah. — Ves dan odprto! v Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče: Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Turki pri Sv. Tilnu, llustrovana knjiga. Cena 120 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. Igre za mladino. 1*50 K. Stupar: 0 prvinah In spojinah, iluslrov. Cena 150 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mvšiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin. Marolt: Zgodo- vinske učne slike. Cena 2 K. Vizitke Kaj izide zopet 9 Kuverte s firmo Kaj izide zopet 9 Trgovske račune Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in III. zveze!*. Cena & 1'50 K. Rape: Mladini. Cena 150 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Žirovnikove narodne pesmi. I. in H* zvezek. Cena & 20 vin. Bretl: Kako si o-liranimo zobe. Cena 20 vin. Uradne tiskovine za županstva. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Razni napisi na lepenkah za šole. Stcreotlpija Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Litografija Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Muzikalije Vse tiskovine za knjižnice. Založba knjig STaša Bodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec.