"Proletarec je ; delavski list za misleče čitatelje. ROLETAR OFFICIAL ORGAN JUCOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. *>T " MaB.TTmmrnmmd.mlmmm----- NTf Ur" I. U|j it tj. mI tU _ S=!*=!aB™= __ __ HO. - ST. 1321. a« CHICACO, ILL. 5. JANUARJA (JAN^RYStj_lM3^ ^ LETO J V 28. LETU BOJEV IN KRIZ GLASILA JSZ NEPRESTANA BORBA PROTI REAKCIJI IN ZA OBSTANEK Gospodarska panika in delavski tisk — Bodočnost Preletarca.—Agitacija in organizacija edino sredstvo S to prvo številko v januarju stopa "Proletarec" v osemin- • dvajseto leto. Za delavski lisft v Zed. državah, neglede v ka-teB*

rom "Vojan" pa "Internacionalo". Slovensko delavstvo se v slavlju 25-letnice Americkich Delnickich Listov pridružuje češkim sodrugom in jim želi v njihovem podvzetju enake in še večje uspehe v bodoče kot so jih imeli v prošlosti. "Glavni dobitek" Chicago, III. — Kajne, kako prav bi prišel v tehle vražjih časih kak dobitek, čeprav ne bi bil glavni. Da bi le bilo za rent, ali vsaj za hrano in obuvala ter slične potrebščine. Naš junak v igri, ki jo vprizori klub Št. 1 v nedeljo 5. februarja, pa zadene kar glavni dobitek. In to je velika reč, oziroma visoka vsota.' Veliko je veselje v hiši junaka—kar naenkrat ima prijateljev nič koliko—ampak—številka je bila pomota. Joj joj, kako se je spet vse spremenilo! Kako in kaj, >pa bosta videli na predstavi. "Glavni dobitek" imenujejo kritiki eno najboljših komedij, kar jih je bilo vpri-zorjenih v Ljubljani prošlih par let. Vzemite vstopnice v pred. prodaji, ker so cenejše. Dobite jih pri članih in članicah klubs št. 1 in v uradu Prolctar-ca. — P. O. drugemu v isto naselbino. "Bom poskusil," je odgovoril, "pošljite mi navodila in koledarje." Dasi je naselbina majhna, je iztirjal $21.00 za naročnino in prodal 17 izvodov Ameriškega družinskega koledarja. "Ljudje pri nas res ne morejo kupiti koledarja ali se naročiti na list," piše sodrug iz neke druge naselbine. Sama od sebe pa se je ponudila za agitacijo sodružica, ki je v istem kraju prodala enajst koledarjev in dobila tri naročnine. Preveč jamranja in caganja je med nami. Kjer ni, cesar ne vzame. Ni pa pravilno, če bi delali vtis, da so vsi brez zaslužka ali den&rja. Slovenski delavci še vedno preživljajo o-krog s to duhovnikov, zgradili so v tej krizi cerkev, ki stane kakih $300,000, vzdržujejo mnogo šolskih sester, cerkvena ^lopja v Teč ko 50 naselbinah, in trosijo težke tisočake za liste in knjige, ki so nasprotni delavskemu gibanju. Ali naj v očigled tem dejstvom resigniramo in razobesimo belo zastavo? Socialistično gibanje bi bilo že davnaj zatrto, če bi bili njega agitatorji mehkočut-ni in bi obupali nad delom še predno bi se ga lotili. Se vsako gibanje za preobrat, za napredek in osvoboditev je. bilo združeno z napori, ki so nemalokrat zahtevali o-gromne žrtve. Zato pa so v stanju vztrajati le močni duhovi, le tisti moški in ženske, ki so prežeti idealizma in se zavedajo, da grade most čez reko sedajnosti v bodočnost. POGREBI V MOWEAQUA Prosli teden so v premogarski naselbiitf Moweaqua v IIK-noisu pokopali žrtve eksplozije, ki se je dogodila v rovu. Na sliki je množica pred pogrebnim zavodom, V katerem je ležalo 50 ubitih rudarjev. Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskei PRIREDIL ANTON KRISTAN tNčnlaljcvanje.) ______________ _ Danes pripada večina teh rudnikov T*i boveljski premogokopni družbi. L. 1860 sS? šteli vsi ti rudrnški okraji 15 podjetnikov in% sicer: Trbovlje 2, Hrastnik, Ojstro, BreZno Huda jama, Store, Vinez in Karpaim po ga podjetnika, Zagorje dva podjetja 7n Zabukovica pri Gnžah 4 podjetnike. Rudni-ka Velenje in Kočevje sta se odprla pozneje i Danes pripada deset zgoraj navedenih rud> nikov trboveljski premogokopni družbi do. zneje pričeta dva rudnika pripadata uZ vim naslednikom, ostanejo torej le L triZ samostojni podjetniki. Ce prištejemo *e ral nike ki jih je pozneje pričela južna železni ca v bližini Konjic in par drugih manjših pod V*1 U rudnjk| morejo producirati skupne produkcije rujavega premora na slovenskih tleh. A veliki TitbovelMi or? mogokopni družbi s0 tudi ta mala podjetja izročena na milost in nemilost, ker jih lahko potom konkurence takoj uniči. Delavstvu se je v začetku godilo boljše, kakor v poznih S časih celo boljše kakor dandanes, čera^i bi 16 takrat tako velikih mezd. Prvič so de lavci pri dvanajsturnem delu veliko manj delali, kakor danes pri osemurnem. Priganja, čev je bilo za 80% manj kot danes. P ril*. katerih rudnikih tudi ni bilo akorda. V Za- i gorju se je pričelo akordno de:o šele 1. 1857 ki ga je uvedel ravnatelj po imenu Augner' ki je prišel iz Pruskega. Ob enem je tudi veljalo, da-se delavcem, tudj če na pogojenem delu niso dovolj zaslužili, vseeno vsaj toliko izplača, da so mogli prehranjati sebe in družino. Ko se je v prvem začetku v Zagorju uvedeli akord, so delavci že koj takrat deloma zaslužili toliko kakor danes. Posebno je bil dober zaslužek od leta 1866 do 187^ Najdejo se še rudarji, ki se te dobe spoirviH njajo. Zaslužili so pri nekaterih morijah celo do sto goldinarjev mesečno. O kak*ft» organizaciji pri vsem tem ni biio govora. Ce se je delavcu zgodila krivica, je imeli še u-godnost, da je menjal podjetnika, kar mu danes ni tako lahko mogoče. Ker ni bilo or-Jknizacij, so rudniški podjetniki vedno bolj priganjali delavstvo k napornejšemu delu in večji produkciji. Na drugi strani pa so se dražile življenske potrebščine. Tako so seveda postajali rudarji vedn0 bolj nezadovoljni in je nezadovoljnost vedno bolj naraščal«. Tako je prišlo pri raznih plačilnicah v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju večkrat do *iS£. kruhov nezadovoljnosti, kadar se je delavcem, diktirala velika globa ali jim odtrgalo na akordu. Rudniški ravnatelji so imeli celo navado obešati ob pisalnih mizah pasje biče, v miznicah pa imeli pripravljene samokrese. S pasjimi biči so odpravljali delavce, kedar so se prišli pritožit radi nizkih plač. Samokrese pa so imeli pripravljene za iste delavce, ki so odpovedali delo in odhajali trajno iz službe ob 15. in 1. vsacega meseca. Rudarji takrat niso pqzna)i druge reakcije proti takim surovostim in šikanam, kakor da so odpovedali j dela. Kdor pa je imel svojo delavsko knjigo | v žepu in denar odštet, je za odhodnico -oklofutal svojega predstojnika in mučitelja, celo ravnatelja. Do večjega nasprotja je prišlo 1. 1883 na rudniku Ojstro. Ta rudnik^ je dotlej pripadal nekemu podjetniku imena Zorko, pod katerim se je delavcem go-dik> precej boljše kot na sosednih rudnikih v Trbovljah in Hraafcniku. Navedenega let*£ je Trboveljska premogokopna družba prido^ bila tudi ojstriški rudnik in vpeljala ravno iste razmere kakor na svojih rudnikih. Ta-^ " krat je nastal prvi štrajk na Slovenskem, ki je trajal tri dni a končal brez uspeha. Zatrla ga je politična oblast, ki je priskočila družbi s tridesetimi orožniki na pomoč. Odgnali so celo tolpo delavcev kakor roparje v zapor. Nekateri so bili kaznovani na več meT *ecev zapora. Trboveljska družba pa, ki je pridobila rudnike v času od 1880 do 1883 U se tudi teh izbruhov nezadovoljnosti ni u-strašila ter stremela po vedno večjem dobičku. Akorde, pogojeno delo je pliačevala vedno nižje, delavce je vedno bolj izkoriščala. Delalo se je vsako nedeljo, tako da v njenem rudniškem revirju ni bilo nikake razlike med delavnikom ali praznikom. Vpeljala je tudi takozvane rudniške zaloge, s katerimi je zalagala delavstvo z življenjskimi potrebščinami. Vkovani so bili torej ^elavci tako na vse strani, da niso mogli gibati.' Da je delavce krotila, posluževala se je tudi bratovskih skladnic, ki so takrat skrbele za bolniško podporo in zdravniško pomoč. V te bratov-ske skladnice so morald vsi delavci brez iz-% jeme plačevati po 4% svojega zaslužka. Pra- 4 vice do podpore in starostne pokojnine pa so bile različne. Le rudarji, ki so bili pri rudniških uradnikih in voditeljih boljše opisani, so dobivali bolniščnino in pokojnino za starost, bila jih je k večjemu ena tretjina upravičencev. Vsi ostali dobili so le pičlo NjlniŠ-ko podporo. Posebno se je uprava mfete^F la nad tistimi, ki niso bili vsakemu ukazu pokorni ali ki so se pritožili radi nizkih plač. Časopisa v teh rudniških okrajih skorej sploh ni bild najti. Citali nisoNlk delavci, ne meš-čanje. Raditega je bilo mogoče, da So rudniški podjetniki in mogotci ravnali z delavci, kakor se jim je izljubilo. (Dalje prihodnjič.) hm*'*** ; P. jKOLA RIM P+alovonil Etbin Kristan. ozlačena. v neskončno nebeško sinjino se vzpenjajoča pročelja Vatikana na drugi strani trga, kakor da hoče slediti Levu XIII. skozi zidovje, ko se vrača skozi galerije in dvorane v svojo sobo, katere okna je opazil tam gori. V duhu ga je videl, kako si naklada tri milijone, kako jih nosi, kako jih pritiska s svojimi slabotnimi rokami na prsi. Vse, zlato, srebro, bankovce, pa nakit in dragocenosti, ki so jih ženske pometale predenj. In naenkrat je nevedoma povsem glasno dejal: "Kaj počne s tolikimi milijoni? Kam poj-de z njimi?" Narcisse in celo monsinjor Nani nista mogla zatajiti, kakp sta se poveselila ob tako izraženi radovednosti. Odgovoril pa je le mladi mož: i • "Njega svetost jih vzame v svoj0 sobo, ali pa vsaj jih da pred seboj odnesti. Ali niste videli, kako je dvoje oseb iz spremstva vse pobralo, da sta imela polne vse roke in žepe ? in zdaj se je Sveti oče sam zaklenil; odslovil je spremstvo in skrbn0 zapahnil duri. Ce bi ga zdaj mogli videti za temi zidovi, bi o-pazili, kako skrbno prešteva ves srečen svoj zaklad, kako spravlja zavoje v red, kako vtika enake male kupčke bankovcev v zavitke in kako nazadnje pospravi vse v tajnih predalih, ki so le njemu znani." . (Nadaljevanje prihodnjič.) Zaloga žita izginila v plamenih Pokojnik je bil dolgo let naročnik Proletarca in je rad o-menjal, da mu list jako ugaja. Iz Subleta, Wyo. Povsod izgleda, da gremo iz dežja pod kap. Prosperiteta je tolikšna, da le malokdo še dela. Tu je samo en premogovnik, Še nov, ki prilično obratuje. Čas zapravljamo kakor kdo more, z delom za plačo pa najmanj. Demokratsko pivo še ni priteklo do nas. Vzlic temu ljudje tod ne trpe žeje, ker so se rajše preskrbeli sami, kot pa da bi se zanašali na demokrate. — Frank Krotich. Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Str—t JOHNSTOWN, PA. Tal. 147«. čuviite >6 inlluenct! Isčiatita Dotranj« organ« In o-krepite vm »uUm 1 Viivajta Triner jevo grenko vino SODRUCOM IN 91MPATIČARJEM = V BARBERTONU IN OKOLICI. Adam Milkovič: Smola kapitalista Mejača ' (Nadaljevanje.) "Saj je to tisto! Ko bi vedela, bi si denar že prav gotovo izposodila. Vedi da vsaka operacija stane mnogo denarja !" "Oh!" je vzdihnila navadno ona in tako zaključila polnočni razgovor. Potem je zlezla nazaj pod syojo odejo in dolgo ni zaspala. Premišljevala je to in ono, ampak na nekaj pa je vendar največ mislila in z neko grozo. Kaj je le moralo to biti? Tudi Peter Mejač je časih opazil, da ni vse v redu — posebno še od tistega dne, ko je bila pri Silvi babica Berta. Menda je Silvo nekaj ogledovala in celo otipavala. Silva je bila v velikih fflerbeh, najbrže ji je babica rekla, da ni več pomoči... morda pa je tudi ona pokvarjena? se je razveselil. Preden je ta dan odšel Peter Mejač v urad, je vprašal babico Berto, če je kaj v sorodu z onim gospodom Petelinom, bivšim tovarnarjem pletenin. "Seveda," je rekla ona. "Jaz sem njegova žena. Ali ga poznate?" Peter Mejač je zakašljal. "Poznam," je rekel in naglo odšel. Silva je bila vse popoldne žalostna. Kajpada je rekla zvečer Petru Mejaču, da je bila babica pri njej kar tako, da jo je malo pregledala, če je vse v redu in je Še dostavila, da bi bilo tudi zanj dobro, ko bi se dal preiskati vsaj vsakega pol leta. Je rekel nato Peter Mejač, da se on ne bo pustil pri babicah preiskovati, da so za bolezni merodajni zdravniki, sicer pa da se on počuti popol- noma zdrav in mu razyen dveh zob ničesar ne manjka. Dnevi beže, beže kar nekam hitro, in pri Mejačevih so na obisk tete Jane že skoraj pozabiti. Posebno še Silva, ki so jo bolj in bolj morile neke akrbi, se na to ni imela časa domisliti. Enkrat se je skofo popolnoma slekla in stopila pred zrcalo, seveda je bila sama doma. Tam se je otipavala in ugotovila, da izgublja slokost. Obrnila se je še na levo in desno rn zvečer potožila Petru Mejaču, da ji v trebuhu ni več kaj dobro. "Bog ve, od Česa bi bilo to," je rekel malomarno on. "A vsekakor se to že dolgo vleče In je nenavaden pojav. Hm!" "Od paradižnikov morda," je rekla ona. "Tudi mogoče," je pritrdil on. "Ti bo že odleglo; tudi mene je svoje dni rado ščipalo po trebuhu." Pravzaprav pa Silvo ni prav nič ščipalo, le tako čudno ji je bilo in vsako jutro so jo obhajale slabosti. Res velike akrbi so ji rojile po glavi, povsodi so jo spremljale, na trgu, v gledališču, posebno pa so bile zbrane kadar jo je obiskal Štefan I-vanovič. Enkrat mu je celo rekla: "Kaj le bo 1" Štefan Ivanovič je skomignil z rameni. "Tega ti še zdravnik ne bo mogel povedati — časih mislijo, da bo fant pa prijoka deklič. Hm, nekaj b0 že." "Ah, saj me ne razumeš," je rekla akoro užaljeno Silva in se vsa potrta naslonila nanj in bi najraje zajokala. Tako iludo ji še ni bilo nikoli. V Chicagti je nedavno zgorela žitnica, v kateri je bilo 1,350,000 bušljev pšenice. Priporoča «e slovenski pogrebnik W. J. KOŽAR Ambulančni voz in točna postrežba v vseh ozirih. 214 Main St. West Aliquippa, Pa. Tel. Aliquipp* 136. 9aja kluW h. 232 JSZ. m »•k« drug« nedeljo v mtiacu ob II. ^Of*o4dr»o » dvorani druStva "Dom*. Hm*" mm U. aa.ti. S »drugi, p rila-a j. a rodno na sojo in pridobivajte klubu n črvih članov, 4» aa U BiJfr uatvarimo močno poitoj»nkq J. 1l JL omili j.nik« vabimo, da N nam p#l> družijo. Socialistična .traata jo v* to j doioli odiaa delavska .t trnka • konstruktivnem programom, • k>l> im »i delavstvo laklso petkovi botfU kodožnoet in končno o#v obodi tov li Tiskovni fond "Proletarca" Kaj res ni nobenega izhoda več? Molčala sta. Silva je prav dobro vedela, da je vsaka pomoč zaman. Tu ni več izhoda. Kaj vendar poreče Peter Mejač, ko vse to zasluti. Znorel bo, najmanje to se bo zgodilo. "Pa te res ne razumem," se je nasmehnil Štefan Ivanovič. "Saj imaš vendar moža! Hm!" Potem jo je zibal v naročju, menda da bi ne jokala in pomislil: Nenavadna stvar! Moža ima pa se hoče tu cmeriti... Seveda pri moji gospodinji je bilo drugače. Ona ni imela moža pa je kljub temu rodila otroka. Kajpada se je ljudem to čudno zdelo, ampak samo nekaj časa — zakaj kmalu so pogledali name... Hm, Silva vzdihuje ko sama ne ve zakaj. Sp.loh pa še ni nič gotovega, mogoče pa ima samo želodec pokvarjeh? Da, tudi to je mogoče. Ce se pa debeli pa tudi ni nenavaden pojav. Saj se rede tudi moški in rav-notako najprej s trebuhom — pa zato še ni rečeno, da je njih debelost nevarna ali celo pomembna za bližnjo bodoč- host. Silva je skrila obraz v njegovo naročje. O ta Štefan Iva. novič! Sedaj pa hoče še šaliti! Mogoče pa ima vendar prav?! Ne, ne, saj nima prav, saj ni tako. Skoda da ni, ona bo že vedela. Ampak še nekaj bo poiskusila. Včeraj ji je pravila mlekarica Tatjana o nekih domačih zdravilih... Da, to hoče pa vendar še po- iskusitil Ta večer je bila zopet dobre volje in tudi Peter Mejač se je rad" smejal, posebno še, ko se je spomnil tete Jane, ki že toliko časa molči in se je menda le premislila priti na — obisk... (Dalje prihodnjič.) Za pokritje dolga tiskarni za tisk Proletarca s<> prispevali: XI. izkas. Aliquippa, Pa. Geo. Smrek ar $1; po 2&c: Andy Antončič, Frank Si-montič, John Sivec, Frank Mihtič, Anton G rožnik, Frank Strubelj in Jos. Lampič, skupaj $2.75 (poslal Geo. Smrekar). CUvaland, O. Leonard Poljšak $8.25. Chica€o, IM. Frank Zaits $30; Rose Sajovic $2; Neimenovan $1; po 25c: Martin Nemanich in neimenovan, skupaj $33.50. Broaalj, M o. Louit Nosse 25c. Ralianc«, Wyo. John Porenta 50c. Shaldon, WU. Ignac Kolar 50c. Naw York. Neimenovan 25c. $1.00. Wattia, Utah. Peter Zmerelikar Govanda, N. Y. James Dekleva 85c. Somtmt, Colo. Anto 1 Majnik $1.60. • La Salk, 111. Anton Sotoahek 26c. Girard, O. Klub it. 222 JSZ. 25c. Ambridga, Pa. Martin Habich 90c. Eaton, N. Y. Frank Omerso 50c. Lat rob«. Pa. Mary Fradel 25c.. Burgottftton, Pa. Anton Jeram $1.00. Ljons, III. Martin Potokar $1.00. Parkbili, Pa. Mary Steber $2.00. Morlajr, Colo. Tony Slavec 25c. W.uk«tan, m. Rosi Skala $1.00. Raton, Naw Mas. Louis Kopriva 25c. Sublat, Wyo. Frank Krusich 50c. Skupaj v tem izkazu $57.11, prejšnji izkaz $1,192.09, skupaj $1,249.-20. Določena k\ota $2,500. Do zdaj nabraio $l,24$T2« for «11. We have had a serious catastrophe in Illinois. Fifty four coal diggers were trapped in an explosion and their lives snuffed out Rescue crew, have woi*ed a full week to uncover the dead bodies and this week an investigation is held to determine the cause of the ezplosion. Needless to carelessness caused the catastrophe. If we are properly in-formed an inspection of every work-able mine is made each morning just before the men go down into the mine. It would seem that the in-spectors' carelessness is totaIly to blame for the loss of these lives. The whole thing becomes suspicious when vre realize that it was a co opera t i ve mine and becaase members of the new Progressive Miners Union were the diggers. • • m A m'iners life is a risky life every minute of his underground employ-ment. They should be well paid, but they are not Many of the men are without employment the greater part of the year, hence, they are willing to work at wiything never sensing the need of safety. It is bad enough to have the nonunion competition without having to put up with grafting and crooked mine union officials. In fact when we recall the strength of the United Mine Workers of America aid compare it wlth its present membership we feel a sting of regret that our fellow coaldiggers were so deeply thrust by men whom they had chosen. • • • What safety measures have been applied to prevent wholesale killings of coal miners have been forced upon the opera to rs thru the efforts of the more radical men who believed in the strength and power of an organ-ized group. Mine catastrophes are not as freque*it as they used to be but aH of them can be avoided thru proper supervision. To get that su-pervision the men will have to use their organized political power and influence in order to obtain strict laws of safety on the statute books of each State. More than that, until the mineš are nationalized and operated by the govenment on a non competitive basis there is no hope for anything better for the coal diggers. Until such tirne the lives of these workers shall continue to be sacrificed. • # • In reporting the Illinois State Con-ference at Springfield last week we stated that it would be held on Jan. 14. The correct dates are January 21 and 22. We suggest that our JSP club in Springfield arrange a meeting during this Conference. • • • We are happy to learn tliat Powers Hapgood, member of the Executive Committee of the Socialist Party, is doing nicely after the accidental shooting. We cannot afford to lose such men as Hapgood from our m'ovement • • • What hope can vre hold that the people in this country will leain their places and unite to thruwart their ruination by the capitalist depression? We have gone thru three years of misery and nervousness and the New Year promises us more of the same menu. They are stili cut^ ting salaries of workers. They are »till laying off the worlcers. Hence, the workera are without money and cannot buy the things they need to badly and ^hich the manufacturers are so anxious to get rid of. They are talking about Technocracy now. They even Ulk Socialism. But as long as they only ulk about it and act contrary to their Ulk at elMtion tirne, there can b« no hope of any better change. So we are prepared to endure the hardships ri^t ahead. a a a Samuel Insull had a lot of moiey. He propably stili has, even if he "roped in" thousands of investors. They will not get him back into the U. S. even if they waste as much as he squandered. Here is another ex-ample of justice. Becauae he has money even tho the biggert of swind-lers, Insull goes free. A poor man will go to jail because his family is hungry and he tries to get some food for them. • • • Ideal weather greeted us for the New Year and this helped to brhff out a big crowd for the annual New Years Eve Party of SocUlist club No. 1 JSF. As promised, a revival of the midnight program was received with approval. The crowd sUyed until early in the morning. It was held at CSPS Haa • • • A new estimate of 600,000 young boy and girl vagabonds has been made by various social agencies. I*n't it pitiful that the young who ahould be giving the proper traint* to sUrt them off properly in lifs are čast out on the highways to be-come thieves crooks and criminals, in a country of overabundance of money and facilities. As We See It The war between "Lindy" Lokar and Jontez-Barbic is over in the Prosveta. Lokar surrendered un-conditiona11y after he thought it. would be an easy job to put one over on the other two. The "lingo" of a street-corner pool room "gentle-man" does not go very well in real arguments, so Lindy lost Let this be a lesson to him so he won't be picking on the socialists and challenging them to "come out", also calling them such names as 4,yelIow hypocrits" and liars. He uses such language and says that someone else is iU-bred, when he doesn t show any mannera himself, even in the public press. The Lokars in general are mostly personal attackers, although they say that other people are so. The reason is that they do not know the differ-e lce between a personal fight and a struggle for principles of Sociriism, unionism and social ideals. We remember very well their ap-roval when we had a fight against the republicans and the 23rd ward re-publican leader. But now Johnny Lokar is an official in the 82nd ward democratic club as reported in the Ameriika Domovina. In ProsveU he accuaes the Editor of giving me privileges; he had an the pri vi lege of writing insulting -words against his lodge brother. If it were not for his language this dispute would not hav« sUrted. It seems fine when t4»ey say that they are for socialism and inter-mingle with the democrats for a job and the right to join that party. What kind of Socialism is this? Where are their principles? As far as I am concerned and Ivan JonUz also, it was our