Maribor, dne 2. oktobra 1916«	Letnik VIEL
»aroinina listu : «<• Celo leto	,	.	K10*—
£61 leta .	.	,	,	Sr—
Četrt leta	..	.	2-50
Mesečno.	.	.	,	1'—
Iona] Avstrije:—-Celo leto	.	.	»	13*—-
Posamezne Številke » 10 vktarfev. —
Inserat! all oznanila
se računajo po 12 via od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih veHfc — popust	—«
„Straža“ izhaja v pa» d el jek in petek popoldne*
Rokopisi se ne vračka
1}r«dnlttvo In upravnlitvo: Maribor ulica. S. — Telefon St. 113.
m
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. |
Z uredništvom se more goveriS vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Naša zmaga pri Sibinju.
Siloviti ruski napadi ob Zloti Lipi, Narajovko in zahodno od Lucka. — Zmešnjava na Grškem. — Zopet srditi
Najnovejše avstrijsko uradno poročile.
Dunaj, 1. oktobra.
Uradno se razglaša:
Rumunsko bojišče.
'Vzhodno od Petrov je g a so se tudi včeraj vsi rumunski sunki izjalovili. Istotako so bili odbiti ood težkimi sovražnimi izgubami tudi ruiminskli oddelki pri kraju Cameni južno od prelaza Veres-Toronya (Crvena veža). Severozahodno od Fo-garaža se je rumunsko prodiranje ustavilo. Zahodno in severozahodno od kraja S z e k el y/- U d-varhely (Ojderkellen) se sovražni pritisk proti našim prednjim postojankam nadaljuje.
Na bojišču pri Sibinju so do včeraj predpoldne nabrali 3000 vjetnikov, 13 topov, spravišče za zrakoplove, 2 zrakoplova. 10 lokomotiv, 300 železniških vozov s strelivom, čez 200 münicijskjih vozov, 700 avtomobilov in čez 200: napolnjenih navadnih vozov, bolniški vlak in velike množine drugega vojnega grajdiva. Natančni,podatki še sledijo.
Pri precivoe/rufRijem napadu nemških čet južno od kraja Hegen (Henndorf) je sovražnik izgubil 8 topov.
Rusko bojišče.
Fronta generala kavalerije, nadvojvode Karola: -V Kar p a t Ì h je boj nekoliko ponehal. Južnozahodino in južno od Brzeaany je napadal sovražnik z močnimi silami. 'Med Z '1 o t o Lipo in N a rajo v k o vojskujoče se turške čete so v srditih bojih iz bližine vrgle sovražnika nazaj. Južno od železniške postaje Pufotory so pridobili Rusi nekaj sto metrov prostora.
Fronta generalnega feldmaršala princ-a Leopolda bavarskegla: Pri armadi generalnega polkovnika pl. Böhm-Ermolli jo napadal sovražinik na obeh straneh ceste, ki pel ja iz Brody a proti Z 1 o c z o v u. Na severni strani ceste je bil odbit brez ostanka. Na enem mestu so bili odbiti trije, na drugem pa sedem ruskih sunkov. Tužno od ceste je sovražnik vdrl v odsek enega, našega polka. Danes zjutraj napravljeni protinapadi napreduje uspešno in sovražniku smo odvzeli večji del poprej izgubljenih jarkov.
Italijansko bojišč©.
Italijanski topovski ogenj in ogenj metačev min je bil proti Kraški gorski planoti od časa do časa zopet zelo živahen in se je razširil tudi na naše postojanke v V i p a v s k i d o 1 i n i.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
NajnoFef še nemško uradno. poročile.
Berolin, 1. oktobra.
Francosko bojišče.
Na fronti severno od Somme je bil topovski ogenj popoldne zopet zelo hud. Zopet so napravili Angleži pri Thiepvalu in vzhodno od Thiepva-la močne sunke, Id so pa bili, kakor v poprejšnjih dneh, od čet generalov pl. Stein in Štet pl. Armin v srditih bojih iz bližine odbiti. Iz Ran c o ur ta in zahodno so francoski polki brezuspešno naskakovali naše postojanke. Delni sunki iz CourcelDette in M o r v a 1 a in severnozahodno od H a 11 e so bili v našem zatvornem ognju odbiti.
Rusko bojišče.
Rusi so na raznih mestih zopet pričeli z napadalnim delovanjem.
s bski napadi pri Kaimakčalanu.
Rumunsko bojišče.
Na vzhodni fronti so bili v dolini reke M a r o š rumunski napadi qldbiti. V dolini Gö r (g e n y in dalje proti jugu so se prednje čete umaknile pred sovražnim sunkom. Prelaz C e r v e n 'a v e ž a je napolnjen s skupaj sestreljenimi vozili. Južno od prelaza so bili močni rumunski sunki proti višinam zahodno od C a n e n i odbiti.
V	gorovju H ö t z i h g (Hatzeg) je sovražnik zahodno od doline Streli (Sztri'gy) brezuspešno napadal.
Balkansko bojišče.
Armada generaterjeldma/ršala pl, M a c k e n ^ sena: Dne 29. septembra je udrl oddelek avstro-o-grskega podonavskega vojnega brodovjaj v, pristanišče C o r a b i a, je uničil 9 in uplenil 7 deloma natovorjenih laidi j.. Kakor se je dognalo, so naša letala z dobrim učinkom metala bombe na Bukarešto.
Maceöonsko bojišče.
Na več mestih med jezerom Prespa in reko Vardar živahni topovski boji in posamezna brezuspešna sovražna podvzetja. V močnem napadu je sovračnik zavzel vrh gore K a j. m a k fiala n.
Iz bolgarskega poročila.
Pri Fiorini odbiti sovražni napadi. Srditi boji za goro Kajmakčalan se nadaljujejo. V dolini reke Strame sovražnik zasedel dve vasi. Njegovo prodiranje ustavljeno.
Na rumunski fronti položaj nespremenjen.
Italijanipse polastili premoženja naša cesarske družine
Rotterdam, 30. septembra.
List „Central News“ poroča iz Rima, da se bo dragoceno premoženje avstrijske cesarske družine v Italiji javno prodalo. Izkupiček se bo porabil za podpore posestnikom hiš, ki so bile tekom vojske poškodovane. Vrednost zaplenjenega cesarjevega premoženja znaša 80—100 milijonov lir.
Bethmann-Hollweg o vojnem položaj« in vojnih
eflfih.
V	petkovi „Straži“ smo prinesli glavne misli iz govora nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega, ki ga je govoril v nemškem državnem zboru dne 28. septembra; danes ga objavljamo v obširnejši obliki. Kancelar jev govor so z veliko napetostjo pričakovali ne samo v Nemčiji, ampak tudi v drugih državah. Besede prvega in vodilnega nemškega državnika ne zanimajo samo osrednjih vlasti, v kojih imenu je vsaj deloma, govoril, ampak tudi in pa menda še bolj državnike četverosporazuma. Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da se kancelar v svojem govora niti z besedico,ni dotaknil ne poljskega, vprašanja in tudi ni dosti povedal o Rusiji. Njegova izvajanja so bila naperjena pToti Rumuniji. Zlasti hudo in ostro je napadal Anglijo kot najsrditejšega, in najbolj trdovratnega, sovražnika Nemčije. Izjavil je: „O b e s i t i b i morali t a k e g a n e m š k e g a državnika, ki bi se bal nastopiti proti takemu sovr a ž n i k u z vsakim boj-
nim.	sredstvom, ki mo r e res s k r ai j Š a1 -ti vojsk o.“ Ta izjava je tudi namenjena onim krogom v Nemčiji, ki rovarijo proti Bethmanhu zaradi njegove vojne politik». Javna tajnost je, da je v Nemčiji precejšnje število takih ljudi, posebno v ve-
leindustrijskih in velekapitaiističnih krogih, kateri želijo, da bi se gospodarske razmere med Nemčijo in Anglijo po vojski zopet uravnale. Ti krogi pa se borijo proti prijateljstvu z Rusijo, Večina nemškjega naroda pa je mnenja, da prej ni mogoče miru in u-stvariti sporazum z Rusijo, dokler se ne premaga Anglija. BetlmiajnnrHolhveg se je očividno pridružil tej skupini ljudskega mnenja.
Pričetek seje.
Seja je nudila nenavadno sliko. Pred zbornico stoji veliko ljudi, ki bi radi poslušali, toda ne morejo, ker je že vse zasedeno. V zborovalni dvorani je med poslanci gnječa; vsi so namreč prišli, Prostori članov zveznega sveta so nabito polni, galerije prenapolnjene. V loži diplomatov so nalvzoči : avstrijski veleposlanik s soprogo, turški veleposlanik, bolgarski in grški poslanik in veliko drugih diplomatov. V dvorni loži je veliko dvorjanov, med njimi tudi mladi knez Bismarck.
Predsednik Kaempf otvori sejo; z velikansko pozornostjo sledi cela zbornica, govora nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega.
Vojna napoved Italije.
Državni kancelar je izvajal;
Ko je po vojni napovedi Italije Avstriji zapustil naš veleposlanik Rim, smo izjavili italijanski v-ladi, da lahko zadene v boju z avstrijskimi četami tudi na nemške čete. Nemški vojaki so se nato na i-tajijanski bojni črti s svojimi avstrijskimi tovariši skupno bojevali. Dejansko se je tako ustvarilo vojno stanje, vojska se pa, formelno ni napovedala. Očividno se .je Italija zbala usodnih posledic, ki bi zadele njene gospodarske stike z nami po vojski. Radi bi bili tudi v Rimu- videli, da bi bili mi napovedali Italiji vojsko, a nismo imeli povoda, da bi bili igrali za Italijo, Pravilnost naše taktike dokazujejo neprestani napori sporazuma, da bi bila Italija, vojsko napovedala.
Italijanska vlada se je čez eno celo leto branila. Končno so palčni navijainiki, ki jih Anglija z isto brezobzirnostjo, kakor pri nevtralcih, navija tudi pri svojih zaveznikih, bili premočno stisnjeni. V voKski je Italija odvisna od angleškega premoga, od angleškega zlata in se je končno udala.
Vojna napoved Rumunije.
Našim sovražnikom se je istočasno pridružila tudi Rumunija, Naše razmere z Rumunijo je pred to vojsko urejala zvezna; pogodba, ki sta jo prvotno s-klenili le Avstrija in Nemčija; razširite se je s pristopom Nemčije in Italije. Pogödniki so se v pogodbi zavezali za medsebojno pomoč z orožjem v slučaju neizzivajočih napadov s tretje strani. Ko je izbruhnila vojska, je zavzemal rajni kralj Karol odločno stališče, da se mora pridružiti Rumunija, ki se mora osrednjima velesilama zahvaliti 301etpieinu zavarovanemu političnemu obstoju in velikanskemu napredku, ne samo po besedilu pogodbe, marveč tudi vsled Časti dežele osrednjima velesilama.
Rajni kralj je sodil, da se z ugovorom, češ da Avstrija ni obvestila Rumunije o svoji spomenici Srbiji, zajajuje pogodba. V odločilnem kronskem svetu pa kralj s svojim mnenjem ni prodrl proti vladi, katere ministrski predsednik je kljub vsem obstoječim pogodbam od začetka sem bil naklonjen sporazumu. Vsled dušnega razburjenja je kralj kmalu nato umrl, ker ga je bolelo izdajalstvo Rumunije nasproti njenima zaveznicama
Rumunska politika pod Bratianuovim vodstvom je nato delala na to, da se obogati na stroške tiste stranke, ki bi podlegla, ne da bi sama veliko žrtvovala. Pravočasno se je moralo uganiti, na katero stran se bo končno nagnila zmaga, da se ne zamudi pravi trenutek pridružitve. 2e v prvem letu voj-
ste, najbrže potom, ko je padel Lvov, je sklenil Bra.-fianu za hrbtom svojega vladarja nevtralno pogodbo 2 Rusijo. Potem, ko je padel Przemysl, je mislil, da j je napočil tisti čas, ko se lahko dogovori z našimi ] sovražnika o Judeževi plači. Pogajanja so se razbi- j la, Rusija je želela svojo ogromno zemljo povečat; z Bukovino, na Banat je gledala Srbija; a Rumunija je hotela imeti Bukovino in ogrsko ozemlje do reke .Tise. Dogovoriti se zato niso mogli, a nevtralna Rumunija je vedno bolj pospeševala sporazum.
Potem, ko smo pri Gorlioah prebili, je pričel Bratianu dvomiti, če je zajezdil pravega konja. Pogajanja s sporazumom so očividno Obtičala; ker ru-munsko politiko je vedno odločeval položaj na bojišču. Ko se je pričela letos spomladi ruska ofenziva, in ko so pričeli istočasno napadati ob Sommi, je mislil Bratianu, da se nahajjaita osrednji velesili pred polomom. Sklenil je, da se pridruži po njegovem m-nenju doseženi slavi; da, tudi sporazum se je sedaj ž njim lahko prosteiše pogajal kot prej. Srbija je bila premagana. Zaščitnikom malih in slabih držav ni bilo več potreba, da bi se bili ozirali na prejšnje srbske aneksijske želje; nasproti Rumtinjji so postali laliko bolj darežljivi.
Sredi avgusta se je gospojd Bratianu načelno zedinil glede na kupčijo z našimi sovražniki. Pridržal si je, da sam določi čas, kdaj da udari pod gotovimi voj&škimi pogoji. Kralj nam je do takrat najodločneje zagotavljal, da bb v vseli' okolnostih ostal nevtralen. Na kraljevo povelje mi je dne 5. februarja letos tukajšnji rumunski poslanik izjavil, da ho ce Njegovo Veličanstvo vzdržati nevtralnost Rumu-nije in da je njegova vlada tudi v položaju, da bode to tudi v bodoče izpeljala. (Cvejte ! Čujte ! ) Baron Busche je še izjavil, da se gospod Bratianu popolnoma pridružuje izjavi svojega kralja, (Živahni klici. Čujte! Cu te!) Prevarali nas s tem niso. n Bratianu-ovib pogajanjih v avgustu smo bili trajno poučeni. Trajno smo opozarjali kralja, spominjajoč ga na n egovo nevtralno obljubo, na tajne spletke svojega Ministrskega. predsednika, To smo storili tudi pri številnih političnih činiteljih Romunije, Id so odločno V-plivali proti vojski. Kralj je večkrat izjavil, da ne veruje, da se je Bratianu zvezal ali da se veže s. sporazumom.
Kralj je še šest dni. pred vojno napovedjo izjavil našemu poslaniku, da ve, da velika, večina ru-munskega naroda ne želi vojske. (Čujte! Čujte,!) I-sti dan je še nekemu zaupniku določno izjavil, da ne bo podpisal mobilizacijskega povelja. Dne 26. avgusta, torej na dan pred rumunsko vojno napovedjo, je še rekel avstrijskemu poslaniku, da. noče vojske. (Cujtje! Cujte!) Kot zabavno zanimivost omenjam, da je tisti dan gospod Bratianu avstrijskemu poslajniku zagotavljal da se je odločil vzdržati nevtralnost, in da bo izid kronskega sveta bodoči dan potrdil resničnost njegovih besedi.
Velesile sporazuma same niso bile dne 23. avgusta še gotove, kdaj naj napove Rumimi ja. vojsko. To smo izvedeli iz zanesljivega, vira; a, potem so se dogodki nakupičevali. Po poročilih, ki jih smatramo za zanesljiva, je nenadoma stavila Rusija ultimat, da bo vkorakala čez nezavarovano rumunsko mejo, Če ne bo Rumunija do dne 28. avgusta, udarila. Nočem preiskovati, če ni bil ta ruski ultimat z gospodom Bratianuom dogovorjena komedija, da potegnejo neodločnega kralja za seboi, at kocke so padle.
Rumunija se bo ravno tako zaračunala, kakor se je že zdaj skupno s svojimi prijatelji v sporazumu uštela. Raj so z gotovostjo upali, da bo nastop Romunije v vojsko povzročil, da bosta Turčija in Bol-
aSTUL
lavel Perko;
Moj Tone»
(Slika.)
(Konec.)
„Pa bi poskusili z njim. Morda bo fant sedaj boljši“,« je omenila Neža,
Tedaj pa je zavrelo po meni. da sem jezno zakričal:
„Molčite ! “
Drugo jutro me je skrbelo, kakšno bode slovo. Bal sem se svoje mehkobe. Vedel sem, da je zaman vsako upanje in vendar sem slutil, da mi bo silno težko odtrgati se od Toneta, ki mi je bil tekom teh mesecev navzlic svojim napakam globoko priraste! k srcu .. . .
Ra pra.v čudno — slovo je li In veliko lažie kot sem mislil.
Tone pride k zajutrku in ga pogledam. Hej, ali je bil to mar še Tone od poprejšnjega večera?!
novi obleki, ki se mu je prilegala kaj okusno, s palčico v, roki in z malo, lično zavezano culico — io vam je bil gospodič, ki se odpravlja na/ izlet, ne pa Tone, ki zapušča svojo oskrbjntško službo . . . . Oko mu je žarelo radosti, ,da, bo še ta večer doma med brati ip sestricami. Venomer je gledal nja uro, da ne zamudi vlaka.
„Kar po bližnici pojdem“, je rekel, ko je videl, Ba se kazalec ure naprej pomika. Neža pa še ni bila gotova.
„Pa če zamudim — o kaj, mari mi je! Potem
gaarija odpadli od nas, a Turčija in Bolgarija nista, odpadli ste le Rumunijia in Italija. (Prav. dobro!) — Trdna in neomajljiva je zvezna zvestoba Bolgarije in Turčije. Na bojiščih v Dobruči je slavila sijajne zmage. (Živahno pritrjevanje.) Toliko o političnih dogodkih.
Bo| ob Sommi.
Trd boj divja na bojiščih na vzhodu in na jugu. Angleži in Francozi od začetka julija ob Sommi skoraj neprestano napadajo. Davno prej napovedana velika ofenziva armad se je pričela,. Zdaj se mora posrečiti, zdaj se mora prebiti bojna črta osovraženih Nemcev; Francijo in Belgijo bodo osvobodili in_ vojsko bodo prenesli čez Ren v Nemčijo. Kaj se je zgodilo? Francozi in Angleži so sicer dosegli uspehe, pač so potisnili neka* kilometrov naše prve črte. Obžalujemo tudi težke izgube ljudi in materijala. A pri tako močni ofenzivi je to neizogibno ; a tega, kar so upali naši sovražniki in kar so nameravali doseči: posrečilo se jim ni, da bi bili prebili v velikem obsegu in da bi bili na zahodu razbili naše postojanke. (Pritrjevanje.) Trdno in neoma,jljivo stoji nar ša bojna. črta. Težak: in trd je boj tam zunaj ob reki Sommi; ne more se še reči, kdaj bo končan. Stati bo še žrtev; eden ali drugi jarek, ena ali druga vas bo še izgubljena; a. skozi ne bodo prišli!
Ruski napadi.
Boj divja dalje tudi na vzhodu. Ko so velikopotezni poizkus prodreti bojno črto ustavile Čete nadvojvode Karola in generalat pl. Linsingena, so pričeli v zvezi z ofenzivo na zahodu Rusi težko napadati zahodno od Lučka, ob Narajovki in v Karpatih. S krvavimi izgubami za Ruse so se napadi .zrušili. Boji se bodo tudi tam nadaljevali; a tudi tam borno zdržali vsled brezprimerne hrabrosti naših čet (Pritrjevanje,)
Veliki balkanski načrt sporazuma.
V	zadnfih mesecih je dalje dozorel novi, veliki balkanski načrt sporazuma, da bli razbili četvero-zvezo, da prekinejo zvezo med Nemčijo in Orientom, in da bi eno za, drugo premajgali: Turčijo, Bolgarijo in Avstrijo; nato p,a, bi z vsemi silami planili na. Nemčijo. Eno leto so kot predpripravo vzdržavali za to v Solunu veliko armado. Ojačevale so jo nove divizije: zmes Francozov in Angležev, Rusov, Srbov, Italijanov in končno še Portugalcev so stlačili skup. Izdajalsfvo Rumunije je zaključilo' verigo. In zopet vprašam: Kaj so dosegli? Položaj naših zvestih in hrabrih zaveznikov je neoma,iljiv: Avstrija stoji za nami skupno na vzhodnem bojišču od Naroškega jezera tja do Erdeliske! Turki se vojskujejo v Gali-ciii nemške, bolgarske in turške čete so premagale v Dobruči Rumune; zvesto se bojujejo skupno v Ma-ceaoniji. Ob početku se je zrušil načrt sporazuma, da bi se zadal odločilen udarec v Dobruči in v. Mace,doniji. Solunska armada ni izvedla drugega, kot nekaj slabih sunkov; Nemci, Bolgari in Turki šopa napredovali v Dobruči proti severu; namesto, dat bi bili prodirali Rusi in Rumu ni proti jugu, kakor so pričakovali naši sovražniki.
Vojni smoter in mirovni pogoji.
V	celoti torej: Na bojišču ob reki Sommi neki osamljeni uspehi sovražnika, ki pa, niso splošnega položaja izpremenili; sicer so se odbili z uspehom
vsi sovražni napajdi in so se prekrižali vsi sovražni načrti na Balkanu Strašna vojska gre tako naprej. Vedno novi narodi prihajajo v krvavo kopališča — kakšen bo konec?
Vojni smoter, ki ga sovražniki vedno neprikrito razglašajo, se ne more napačno tolmačiti: pohlep po deželah in uničenje! Tu sem ve!Ino ° tem govoril:	Carigrad Rusom, Alzacijo-Loreno Francozom,
Tridentinsko in Trst Itaiijalnom, Erdel>ko Rumu-
nom
Od prvega dne vojske nam ni šlo za drugega, kakor za to, da branimo svojo pravico do življenja, in svobode. (Pritrjevanje.) Prvi in edini smo zato lahko izjavili, da smo pripravljeni za mirovna poganjanja. Jasno dovolj sem gleide na, to govoril dne 9. decembra in pozneje. Gospoda Asiguith in lord Robert Cecil mojih besedi ne spravita s sveta, če pravita, da Nemčija sploh ni stavila nobenih ali pa neprenosljive, poniževalne pogoje, Mi smo svoje storili. Se li drzne kdo zahtevati, naj stavimo danes ponudbe, če naši sovražniki, kakor je storil to pred dnevi gospod Briand, označujejo, da bi bil danes sklenjeni mir poniževalen in če pravijo, da je misel na mir izzivanje in sramoten spominu mrtvih? Vojsko nadaljujejo, ker upajo, da bodo dosegli svoje utopistične vojne smotre.
Njih pohlep po osvojitvah je kriv, da se kupi-čijo vsak dan gore mrličev vedno višje. Francoski ministrski predsednik Je rekel v enem svojem, zadnjih govorov, Ida se vojskuje Francija za trajen in trden mir, ki naj z mednarodnimi pogodbami varuje svobodo vsakega naroda, proti napadom. To hočemo tudi mi:	Nemčijo hočemo zavarovati za vse večne
čajse proti vsakemu napadu. (Pritrjevanje.)
Angleške sanje.
In Anglija! Ni Še povedala, kaj hoče z Malo-Azijo in s kolonijami. Ne prikriva pa, kaj hoče storiti z Nemčijo: Uničiti hoče naše življenje kot narod, nas vojaško razorožiti, gospodarsko uničiti, nas bojkotirali in nas prepustiti trajnemu hiranju. Ko se ne bo bala več nemškega tekmovlanja, ko bo izkrvavela Francija, ko bodo vsi njeni zavezniki gospodarsko u-ničeni, ko se bodo morali pokoriti nevtralci vsaki zapovedi Anglije, potem se bo uresničilo angleško svetovno vladarstvo, 'Zato se vojskuje Anglija z vsemi sredstvi: najbolj sebično, najljutejše in naijtrdovrat-nejše. Obesiti bi morali takega nemškega državnika, ki bi se bal nastopiti proti takemu sovražniku z vsakim bojnim sredstvom, ki more res skrajšati vojsko. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.)
„Mi bomo zmagali!“
Ko smo morali potegniti meč, smo znali, da bomo morali braniti svojo hišo nasproti mogočni, skoraj premogočni družbi. Danes čez dve leti velja bolj kot kdaj geslo: Vstrajati in zmagati! Mi bomo zmagali ! (Pritrjevanj e. Ì
Govornik se peča nato s posledicami vojske. Pohvali vojaške „naše sinove in brate“ na, bojiščih. Opozarja na vojno posojilo in pravi: Silovite naloge nas čakajo na vseh poljih državnega, socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Vse sile našega naroda bomo rabili, da jih rešimo. Prosto pot vsem vrlim bodi naše geslo.! Ce jo bomo svobodno in brez predsodkov izvedli, potem bo šla naša držav-trdno in veselo na. delo mliru. (Viharno, ponovno o-dobravanje in ploskanje v celi hiši in na galeriji.)

io udarim kar peš čez Razbor in Šutno in na večer sem doma.“
Ko mu pa nihče ni odgovarjal e modroval sam za-se :	*
,„To bodo gledali domarlo pridem! Se poznali me ne bodo. Jaka, ki je sedaj star tri leta in se še vsakega gospoda boji, bo Kar strahu zajokal, ko me zagleda. In Matevž in Katrica in Janez, vsem kupim kolačev v Loki. — Koliko je že ura?“
Hotel je iti kar brez zajutrku. Pa sem ga zadržal s silo, češ:
„Ne boš zamudil, ne!“
Silno trpko mi je bilo. Kako tudi ne! Otrok ta lahkomišljeni, saj je bil zamudil, saj je bil vrgel od sebe priliko, ki se mu je ponujala, da bi bil srečen za vse življenje. Kot za svojega bi ga imel. In nazadnje: celo ob smrti bi se ga biil spomnil ! Sedaj pa, ko je vrgel vse od sebe, hiti otrok lahkomišljeni in skrbi edinole za to.t da ne zamudi vlaka . . .
Sel sem ven pred hišo in gledal doli proti — Grabnu in si rekel:
„Z železom obijeni okna in vrata, da bo hiša varna pred zlikovci. Železo in jeklo: trda sta, a zato se nanju lahko zaneseš — na človeka se itak ne moreš ! “
„Sedaj j)a. grem“, je izpregovoril Tone, ko je stopil predme.
Tedaj pa se vseeno nisem mogel premagati in sem ga vprašal:
„Ali ti ni prav nič žal, da greš?“
In še le tedaj se je domislil, da bi mu moralo pravzaprav biti žal Zato je šiloma spravil obraz v resne gube in rekel:
„O seveda mi je žal.“
„P° z "kaj ti vendar ni nobena besejda nič pomagala?“
Malo je pomislil; potem pa mu je šel preko o-braza zopet tisti prikupljivi izraz kakor vselej, kadar je kaj obetal,
„O, sedaj bi se bil pa resnično poboljšal!“
Pogledal je tako vdano in prepričevalno, da bi •mu bil še sedaj v zadnjem trenotku navzlic vsem bridkim izkušnjam malone zopet verjel.
Pa sem že videl, kako se ozira proti zvoniku, kjer je bilo prav tedaj udarilo pol osmih — in to me je streznilo . . .
„Z Bogom!“
„Z Bogom!“
Po tistem sem ga videl še enkrat. Peljal sem se z vladom poroti Ljubljani; in tam nekje v bližini Medvod sem videl skozi okno, kako se je kotalila na travniku šestorica otrok in se zaganjala v krepkega dečka, ki je	kakor	Goljat stal sredi med njimi	in se
njih otepal.	Eden	izmed paglavcev mu	je bil	zlezel
na rame in	ga —	štupo ramo sedeč —	vlekel	za u-
šesa kakor	konja.	Drugega, ki ni imel	toliko	sreče,
jo bil zgrabil mladi Goljat za rame in ga sukal v o-krogu, da se mu v razdalji enei đečkdve dolgosti ni upal približati nobeden izmed ostjajlih treh. Zato pa je bil tak vrišč, vpitje in smeh, da je šuuder prevpil celo vlakovo drdranje. Ko sem bolj natanko pogledal, sem videl, da ni bil mladi Goljat nihče drugi, nego moj Tone.
Pozneje sem izvedel da ga je biil dal oče služit iz nevolje, ker ni imel poklica za, „oskrbništvo.“ Kmet, ki ga ima v službi, je baje prav zadovoljen ž njim in pravi, da je dečko poraben za vse; a najrajši pa da ga imajo otroci, ker zna ž njimi občevati kakor malokdo. In ker je otrok pri liiši cela kopica:, zato je kmet vesel, da, ima koga, ki mu jih odpravi raz glavo. — —. —
ti aj h ite Au glija ?
AngleSki vojm minister Lloyd George se je na-pram zastopniku lista „United Presse oi Amerika“
glede nove.Sih vesti o miru sledeče izjavil:
„.Nemčija se je odločila, da se bo borila z Anglijo tako dolgo, dokler ena ali druga ne bo končno-veljavno poražena. Angleži bomo poskrbeli, da bode Nemčija v tem oziru zadovoljna. Borba se bo nadaljevala tako dolgo, dokler Nemčija, ne bo popolnoma vržena ob tla» Cel svet naj ve, da je vsako vmešavanje od zunaj v ta boj izključeno.. Velika Britanija ni prosila nobenega posredovanja, ko še ni bila na boj pripravljena, in ga tudi sedaj ne rabi, ko je pripravljena se boriti tako dolgo, dokler prusko vojaško gospodstvo ne bo popolnoma zrušeno. Prijatelji Nemcev niso potočili nobene solze, ko je na tisoče Angležev, ko j ib vojaško vežbanje je le nekaj mesecev trajalo, moralo na bojišče, da se jih tam poseka, bombardira jali pa zastrupi s plini. In ti ljudje so sedaj polni solz pri misli, kaj še bo vse prišlo. S suhimi očmi so gledali prve rane neenakega boja. Nobena moritev, nobeno trpljenje, ki še utegne priti, ne more biti strašnejše kot je bilo trpljenje teh usmrčenih četverosporazumovih vojakov, čez katere je šla cela teža uru;ske vojne mašine. V angleškem sklepu, da se borba nadaljuje do popolnega poraza Nemčije, je več kakor' naravna zahteva po osveti. Proti temu govori nečlovečnost in brezsrčnost bodočih bojev. A vse to pa se ne da, primerjati z grozoto. Id bi. bila v lem, da hi se vojska končala prej, nego bi se premagal sovražnik, ki ogroža ljudsko omiko in napredek. Akoravno še ne vidimo konca sedanje vojske, vendar nimamo nobenega dvoma, kakšen bo ta konec k .
Poročevalec je nato vprašal: /Ali je tudi Francija za to, da se vojska tako konča? Ali je tudi ona mnenja, se tako dolgo boriti, dokler se ne bodo Nemcih' narekovali mirovni pogoji?“ ,•
Po daljšem odmoru je George odgovoril s posebnim naglasom: „Svet še ne ve dovolj ceniti veličino in občudovanja vredno plemenitost Francije. Pri Angležih je merodajen športni duh, ki bo poživljal armado do zadnjega trenotka: pri Francozih pa bo_ živa domovinska ljubezen armado vspodbujala in vzdržala do cilja, ne da bi se vprašalo, kedaj da bo prišel konec.“
„In Rusija?“ je vprašal časnikar.
„Rusija se bo borila do smrti“, ga je prekinil George. „Rusija se je dala le polagoma vzbuditi in se bo tudi le polagoma 'dala/ pomiriti v svojih čustvi n. proti tistim, ki so to strašno vojsko izsilili, Rusija navadno udari v trenotku, ko se napada nihče ne nadeja. Ne! Iz naše zaveze ne bo nihče izskočil. Nikdar več! to je naše bojno geslo. Trpljenje se m-noži. Strahote bojišč so nepopisne. Prihajam 's francoskega bojišča, Mislil sem, da sem, pred peklenskimi vratmi, ko sem videl mirijade mož korakati v ta grozni ogenj in kako so se nekateri vračali grozno razmesarjeni in nepoznatni. Ta grozota se na zemlji ne sme več ponoviti. Za to pa je samo edino sredstvo: Povzročiteljem tega zločina proti človeštvu je treba naložiti tako kazen, da bo* skušnjava, ponoviti kai takega, enkrat za vselej izginila iz src tistih go-spodovancev, ki imajo pokvarjenega duha. To je, — kar hoče Anglija/!“
O gr sli o-hrv& tski državni
V seji ogrsko-hrvatske državne zbornice se je nadaljevala razprava o Azjemiiijh vladnih: odredhsth.
Poljedelski minister baron Ghillany ]e rekel, da je rajvno pravična porazdelitev živil zelo težavno vprašanje, zlasti velja to za sladkor, ker se ga zdaj mnogo več uporabi, kot pred vojsko. Da se letos ni mogla odkazati pivovarnarjem večja množina ječmena, je vzrok ta. ker se je letos pridelalo manj ječmena kot sicer. Na interpelacijo in pritožbo poslanca Polonyja, Češ, na Ogrskem se nahaja preveliko število galiških in bukovinskih beguncev, je odgovoril notranji minister, da ima Avstrija v sl e d sovražnega vpada skrbeti za veliko beguncev ter da je dolžnost Ogrske, Ida podpira pri tem Avstrijo, kar Avstrija vrača Ogrski ravno sedaj z obilnimi datovi in prispevki za sedmsjgraške begunce. (Živahno odobravanje.!
Nato je govoril ministrski predsednik grof Tisza ter se izjavil, da bi sedaj za časa. vojske ne kazalo uvesti na Ogrskem novo splošno in tajno volilno pravico, ker še nedavno upel.ja.ua volilna pravica, ni preskušena, 'Grof Tisza je nato odločno zavrnil pritožbe, češ, ogrska vlada postopa krivično pri porazdelitvi živil, zlasti kar se tiče izvoza svinj iz 0-grsfce, ter da ni podala zbornici resničnih podatkov glede uspeha letošnje žetve. Pri nato se vršečem glasovanju je zbornica sprejela proti glasovom opozicije vladine predloge o izrednih pooblašcenjih in pooblastilih vlade za časa vojne. Predlogi opozicije so bili odklonjeni. 'Seja je bila nato zaključena in prihodnje zasedanje določeno na dne 7, decembra,.
Homatija ra Grškem.
Položaj na Grškem postaja vedno bolj zamotan in kritičen. Na kratko se položaj opiše sledeče: pre-kucija, anarhija in razsul. Število, nasprotnikov grškega kralja narašča in pridružujejo se jim tudi taki politiki in generali, oziroma admirali, ki so bili doslej na glasu zvestobe do kralja. Značilno za sedanji položaj je, da se ]e tudi Guna,risova stranka, ki je bila vedno za nevtralnost, izjavila, da bo morala Grška poseči vmes. Položaj kralja postaja zdaj ojd dne do dne težavneji, To nam potrja tudi dejstvo, da težišče grške krize ni več v Atenah, marveč na Kreti, kjer je Venizelos doma, in v Solunu. Tukaj je sedaj sredotočje vsega gibanja proti kralju. Kralj, \ trden v svoji lojalnosti in zvest dani besedi, sicer še j ni opustil boja proti Venizelosu, ali število njegovih j pristašev se krči vedno bolj. Celo osrednjima vlasti- ; ma prijazni atenski listi pišejo že o potrebi grškega posredovanja.
Grčija se udeleži vojske na škodo Italije?
Rimska „Tribuna.“ poroča, da se je Grčija odločila, cta vstopi v vojsko na stran četverosporazu-ma. Ta vest' je izzvala v Italiji veliko ogorčenje in sicer iz bojazni, da sta Francija in Anglija dovolili Grčiji za vstop v vojsko tiste ugodnosti na Balkanu, ki bi jih sicer uživala Italija. 'List „Corriere della j Sera“ v ostrih besedah objavlja balkanski program Italije in pravi, da se more Grčijo še le tedaj sprejeti v četverosporaszum, ako je vstop popolnoma brez- f pogojen.
Grški ministrski svet za vojsko?
Reuterjev urad poroča iz Aten: Kakor se poroča, je grški ministrski svet po posvetovanja s kr a- ! Ijem sklenil, jda hoče vojaško sodelovati s četverospo- | razumom.
Samo še par dni časa za premislek.
Grški poslanik v Rimu je imel razgovor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve. Grški list „A th in ai“ doznava, da ima grška vlada samo 2 do 3 drii časa, da izvoli svojo pot, dočim se preko Londona že napoveduje predstojeća; izročitev ultimata;.
Oklic grških rezervnih častnikov.
Grški rezervni častniki so izdali oklic na ljudstvo, v katerem je poživljajo, naj gre pod zastave armade narodne obrambe.
Ì
Venizelos sestavil na Kreti novo vlado.
Venizelos je na Kreti sestavil pod svojim pred- j sodstvom novo vlado. Nova vlada je, kakor poroča { „Daily Telegraph“, dne 27, septembra prevzela na ! Kreti vladne posle. V Kaneji se je vršila slovesna j služba božja. Ko je škof ob koncu molil tudizakrar Ija, sta samo Venizelos in admirali Konduriotis odgovorila z „Amen.“ Množica p,a je molčala.
Grški princ Andrej pozvan domov.
Grški kralj Konstantin je pozval princa Andreja,, ki se že nekaj časa mudi v Londonu, brzojavno f domov. Nekateri listi menijo, da se namerava kralj f Konštantin odpovedati prestolu. Na njegovo mesto bi v tem slučaju prišel princ Andrej.:
Romunsko boiišče.
Pri Sibinju so naši dne 27., 28. in 29, septembra izvojevali veliko zmago n®d Rumuni, ki so vrženi celo čez prelaz Crvena veža na rumunska tla.. Avstrijski podonavski monitorji so napadli romunsko mesto Corani a, V Dobruči nič novega;.
Bitka pri Sibinju;
Rumunska armada je doživela k svojim pora-zom g Dobruči nov občuten poraz pri sedmograškem mestu Sibinj. Boj, ki se je tam od dne 22. septembra sem vršil, se je končal dne 29. sept. s popolno našo zmago.
Dve rumunski diviziji sta (dne 22, sep. izvršili sunek proti varstvenim četam na. obeh straneh mesta Sibinj. Naše čete so sunek zavrnile in se je ponesrečil poskus motiti zbiranje naših čet. Dne 28. in 24. sept. je prišlo do živahnih spopadov obojestranskih izvidnih čet. Dne 25. sept, so tu za gosto mrežo izvidnih čet skriti deli armade generala Arca nenadno prodrli ter dosegli že prvi dah uspehe. Kmalu je spoznalo romunsko armadno vodstvo kritični položaj ter poslalo tja ojačen]a. Istočasno je moralo priti na pomoč tudi svojim Četam na prelazih Sur-dukj in Vulkan. Rumunsko armadno vodstvo je vsled te spretne poteze izgubilo napadalno moč ter je moralo prestavljati čete zdaj sem, zdaj tja, tako da je kmalu nastala zmeda v vodstvu. Tako ni moglo preprečiti grozečega poraza pri Sibinju.
Končna vimga prt S* h n ju.
Zadnje štiri dni: 26., 27., 28. in 29. sept., je diviata pri Sibinju izredno krvava bitka. Prva dva dni se je bojna sreča nagibala sedaj na ta, sedaj na ono strank. Dne 28. sept. proti poldnevu so se naši v središču nalašč nekoliko umaknili, na, obeh krilih pa se pomaknili naprej. Rumuni so b|ili v nevarnem obroču. Pod poveljstvom generala Falkenhayna so nato naši dne 29. sept. v sredilšču in na obeh krilih napadli z veliko silo rumunsko armado in jo vrgli nazaj. Bavarske čete so bežeče Rumune prijele od strani in tako je prišlo več rumunskih polkov v n tv vskrižni ogenj. Rumunom je bila odrezana pot. V neredu so morali bežati čez visoko gorovje, V naših rokah je ostalo mnogo vjetnikov in vojnega plena. Mesto Sibinj je rešeno, prelaz Rdeča vrata je v naših rokah.
Spretna obl olir e v.
Bavarske čete so stale pri Sibinju na južnoza-hofdni strani in so zaprle že dne 25, sept. za hrbtom sovražniku cesto Beres-Toronya— Crvena veža. Istočasno so od zahoda, severa in vzhoda silile avstrijske čete proti Rumunom, ki so se borili izredno junaško. V veliki zmedi je bilo uničenih več runnms-kih polkov. Ostali'so se umaknili v divjem begu čez mejo.
Uniloroia naših m rumunskiti vojakov slična
Ker je uniforma rumunskega: vojaštva zelo slična uniformi naših vojakov, je prišlo v začetku avstr/j s ko-r u mu n ske vojske pogostoma do nepiiilik. Da se temu odpomore, so dobili naši vojaki bele trake, slično kakor na mapevrih, Rumuni so pa označili svoje vojake z belim križem na rokavu.
!z Bukarešte se javlja:
Nad Bukarešto priplujejo zrakoplovi vsako temno noč in mečejo bombe na določene prostore. Izmed najvažnejših poslopij so bila dosedaj zadeta: Kraljeva palača, poslopje vojnega ministrstva,, poslopje ruskega vojaškega atašeja in ljudski vrt. — Kraljeva rodbina je zapustila mesto in zbežala v hribovit kraj. — Po poročilu lista :„Times“ so usmrtile bombe v Bukarešti dosedaj zavsem 150 oseb.
- !;	f	i	** v v
■:’( f ICI/ fi H C C p
V Karpatih so Rusi prenehali napadati. Na Črti med Zloto Lipo in Narajovko ter zahodno in jugozahodno od Lucka na železnici Brody—Lvov je sovražnik pričel s hudimi navali.

hrmctf*
Na celi fronti hud artilerijski ogeni — predznak priprav nove italijanske ofenzive. Grom topov se sliši celo v naše kraje,
ftrinaci f »padajo po ruskem vzoru
List „Az Est“ piše:
Slično kakor Rusi, so tudi Italijani napadali v zadnjih bojih na Krasu z velikimi množicami čej, in izvršili na naše postojanke neštete sunke z velikanskimi silami. Naši vojaki so izračunali, da so I-talijani napadali v osmih zaporednih rojnih vrstah. Pri vjetem italijanskem častniku se je našlo sledeče Cadornovo povelje:	Šestnajst stotnij vsakega poli:
mora zožiti fronto tako, da bodo napadale sovražnika v, osmih zaporednih rojnih yrstah.

Ob Sommi grozen artilerijski ogenj. Angleži in Francozi dosegli le malenkostne uspehe.
Francoski 52 cm top.
„Malin“ poroča, da so Francozi zgradili 52 cm top. O podrobnostih tega velikimi a ni še nič znane- -ga, le sliko kroglje so objavili; kroglja je baje tako velika, da bi prav lahko bival v njej odrasel mož.
Macedonsko boiišče,
Na, celi macedonski črti so se razrili zopet zelo živahni boji. Srbi pri Kajmakčalanu napadajo z izredno srditostjo. Francoska poročila pravijo, da, so nekateri srbski oddelki že dosegli srbsko ozemlje.
Srbska skupščina in bodočnost Srbije.
Pariški listi poročajo s Krfa:
Srbska skupščina je izrekla ministrskemu predsedniku Pašiču zaupanje v posebni resoluciji, ki pravi med drugim: „Na trnjevi poti, ki smo jo prehodili, nam grozi velika narodna škoda, toda naš največji zaklad, narodna čast, je nedotaknjen. Sključena od boli, toda kot prvoboriteljica vere v ideale človeštva, zre Srbija s povzdignjeno glavo v; bodočnost.“
Hud angleški in ruski pritisk na Švedsko.
' Iz Stockholma se poroča:
V sleci četverosporazfumovega pritiska je postal položaj Švedske zelo resen in Švedska, bo v, bližnji dobi prisiljena do dalekosežnih korakov. Anglija in Rusija ne marata trpeti, da bd Švedska, v bližnji, za vojsko najvažnejši zimi ovirala zvezo med Anglijo in Rusijo. Vodilni švedski krogi spoznavajo trden četverosporazumov sklep, da hoče četverosporazum rabiti v bodoči zimi v švedsko pomorsko območje s-padajočo vzhodno ožino Öre-Sund (morska ožina med otokom Seeland in Švedsko), ki je sedaj zaprta z minami, kot redno pomorsko zvezo med Anglijo in Rusijo. Pričakovati se sme, da se bo švedska vlada upirala četverosporazumovi zahtevi. Položaj je postal tako resen, da je švedska vlada sklicala tajni odsek državne zbornice.
Prekueija v Aheainiji.
Četverosporazum je v Abesiniji izzval prekuci-jo. Abesinski prestolonaslednik Lidsch jeassu se je nagibal na stran četverosporazumovih nasprotnikov. To se je četverosporazumu zdelo nevarno in je izzval na dvoru prekričijo, po kateri se je prestolonaslednik odstavil in se je princezinja Uisero Zeaditn, ki je prijateljica Angležev, proglasila za abesinsko cesarico. Vsled teh dogodkov bo v Abesiniji skorogo-tovo izbruhnila meščanska vojska.
Wilscraovnporaz«
V svojem rojstnem mestu, v New-Jersey] u4 je doživel Wilson pri volitvi volilnih mož za predsednika ameriške ljudovlade občuten poraz. Wilsonovi kandidati so namreč pri volitvi propadli, ker so se nemški Amerikanci z vso silo vrgli v volilno borbo proti Wjlsonoväm kandidatom. Glavna volitev za se-veroameriškega predsednika se vrši meseca novembra. Bivša predsednika Taft in Roosevelt sta se baje tudi izjavila proti zopetni Wilsonovi izvolitvi za predsednika.
T ed e us k e n	v I e e
Vojna pobožnost v Mariboru. Včeraj, dne 1. o-ktobra, sta se v stolni in predmestni župniji Matere Milosti vršili dve veličastni vojni pobožnosti. Iz stolnice je šla, velika procesija; — blizu 5000 ljudi — v baziliko Matere Milosti, kjer so imeli prevzvišeni g. knezoškof zelo navdušeno pridigo. Gela cerkev je 'ob koncu zapela cesarsko pesem. Iz bazilike pa je šla druga procesija ob 543, uri popoldne v cerkev sv. A-lojzija. Na njenem povratku se je pridružila procesiji iz stolnice.
Duhovniška vest. C. g. Janez Bogovič, komi vikar v ’Mariboru, je vpoklican kot c. in kr. v/c kurat v vojaško službo ter odrine danes na s. o'e mesto.
O.	Aleksander Vavpotič, vikar frančiškanskega samostana; v Gorici, mrtev. Potrjuje se vest, da je bil o. Hleksander Vavpotič od verolomnega sovražnika ustreljen in na. samostanskem vrtu v Gorici pokopan dne 9: avgusta t. 1. Naj v miru počiva ta druga žrtev goriškega satmosfana in do smrti zvesti varih Marijinega svetišča.
Polkovnik-Nemee pohvali narodno zavednost slovenskih vojakov. Računski podčastnik Ivan Ribič iz Ptuja nam piše iz koroškega, obmejnega gorovja: Bilo je dne 20. septembra zvečer. 14 slovenskih vojakov iz Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorske se nas je zbralo v našem taborišču.. Takoj se je sestavil pevski zbor in zaorila je tje v nočno temo prelepa pesem: „Lepa naša domovina“ in nato „Slovenec sem od zibeli do groba.“ Pri zadnji kitici te pesmi smo še le opazili, da je poslušala naše petje družba višjih častnikov. Ko smo končali, smo vsi čvrsto salutirali. K nam je pristopil polkovnik in je nas v nemškem jeziku vprašal, odkod so te pesmi in kakšno jo njih besedilo. Jaz sem polkovniku pojasnil, da sta obe pesmi postali takorekioč narodni pesmi slovenskega ljudstva in. da se-pojeta po vseh krajih, kjer prebivajo Slovenci, Polkovnik je izjavil, da se mu pesmi zelo dopadeta in morali smo jih še en-
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“

krat zapeti. Ko smo končali, nam je cel častniški zbor ploskal. Polkovnik nas je pohvalil in dal vsar kemu pevcu dve žlahtni smodki. Rekel je :	„S lo-
ven ciste cesarju in d o im o vini zvest narod; ostanite zvesti tudi svojemu narodu! Bravo, fantje!“
Dr. Tone Dosale v italijanskem ujetništvu? — „S. N.“ poroča, da pravijo poročila s fronte, da se pogreša nadporočnik dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. Verjetno je, da se nahaja v italijanskem vojnem vjetništvu.
f Nadučitelj Konrad Mejovšek. V soboto, dne 30. sept., je umrl v Reki pri Hočah v 60, letu svoje starosti nadučitelj Konrad Mejovšek. Pogreb je bil danes popoldne v Hočah. N. p. v m, !
Slovensko-hrvatsko sirotišče „Marija Pomagaj“ na Dunaju, I., Vorlaufstraiße št. 4, oskrbuje sedaj 66 sirot: 60 Slovencev in 6 Hrvatov. 1 Z|a učiteljico je imenovana bivša, učiteljica v Šolskem domu v Gorici, gdč. Pavla Makuc, ki že poučuje. Verouk o-skrbuje dr. Fr. Knaus, ki je obenem imenovan tudi za dušnega pastirja vseh slovenskih beguncev na Dunaju ter za delegata odbora za južne begunce za okraj Oberhollabrunn, kjer biva sedaj 3000 Hrvatov in Slovencev.
Poljsko vprašanje. „Vossische Zeitung“ poroča iz Kodanja: Miljukov priobčuje v listu „National-titende“ svoje misli o rešitvi pjolijskjeiga vprašanja. Ce bodo osrednje države poražene, mora dobiti Poljska izhod do morja skozi poljske zapadno Prusko, da si ustvari s poljskim Gdanskim možnost prihod-njosti na Vzhodnem morju. Mir pa se ho odločil na frontali. Za enkrat je mogoče govoriti samo o idealih.. Miljukov zavirača, takozvane zgodovinske me je, ter je mnenja, da morajo sedaj odločati žive jezikovne meje.
Važne določbe za invalidne podčastnike in vo-jake.i Vojno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim n allaga poklicanim činiteljem, da natančno poučijo vse podčastnike, ki so postali v volni invalijdni, o vseh njihovih pravicah. Tako so n. pr. mnogi podčastniki mnenja, da kot invalidi ne morejo ostati v vojaški službi in da nimajo pravice 'do certifikata za nameščenje v civilni službi. Temu pa ni tako in vse prizadete podčajs,fnike je pozvati, dia čimprej vložijo prošnjo za certifikat. — Drugi odlok vojnega ministrstva se tiče invalidnega moštvfa. Zvedelo se je namreč, da se nekateri invalidni vojaki odpuščajo brez dopolnilnega zdravljenja, in izšolani a, češ, • so sami izjavili, da jih njihova poškodba ne bo ovirala v izvrševanju njihovega civilnega poklica ali v delu. Vojno ministrstvo pa določa, da se noben invalid pod nobenim pogojem ne sme odpustiti brez dopolnilnega zdravljenja in izšolanja, če je le zdravnik mnenja, da bi se dalo invalidovo stanje s posle-dobnim zdravljenjem izboljšati. Še le potem je izvesti superarbitracijo.
Padel je na Doberdobski gorski planoti poštni komisar iz Celovca, nadporočnik v rezervi,, E, Ned-ved, drugi sin profesorja E, Nodveda v Gradcu.
Gospodarske rotìcs.
r....."•
Najvišje cene za vinski mošt? Po Mariboru in okolici so gotovi ljudje razširili vest, da se bodo za vinski mošt določile najvišje cene. Vprašali smo g. državnega kletarskega nadzornika, kaj je na teh vesteh resnice. Zatrdil nam je, da se mu še dosedaj ni poročalo, da bi vlada nameravala za vinski mošt nar staviti najvišje cene. Razlika; glede kakovosti vina
nemogoče nastaviti najvišje cene, ki bi bite enako pravične za vse razmere. Verjetno je, da so to govorico o najvišji ceni za vinski mošt razširili Ijudlf ki imajo največji interes na nizikjth cenah/
Nakupovanje živine v mesecu oktobru. Nah povalci živinoprometnega zavoda so dobili nalog, morajo pri nakupovanju živine v mesecu oktobru p ziti na to, da se živinorejcem ne odvzame vprežne ž vine, da se more tako sejanje ozimne nemoteno vrš!
Ü. Ako bi kak nakupovalec zahteval od kmetas edh vprežne vole, naj se posestnik obrne s pritožbo i, okrajno glavarstvo in naj se sklicuje na to, da br vprežne živine ne more obse j ati svojega polja in t» di ne spraviti pridelkov pod streho.
Sladkor se zopet podraži. Gena za kilograi sladkorja v kockah je od dne 1. oktobra naprej 1 17 v, v kartonih ali zavojih pa 1 K 15 v.
movie©*
Zvest pes. V Trstu so dne 23.. septembra pi kopali nadporočnika Julija Krause, Ki je umrl zar nami, dobljenimi na bojnem polju. Imel je psa, ki g . je spremljal ves čas na bojišču, ki se za časa nje-j gove bolezni ni hotel odstraniti od gospodarjev» po- » stelje in ki ga je spremljal tudi na poti na pokopališče. Ko so nadporočnika zagrebli, se je vlegel pes , na svež grob in tuleč žaloval za svojim gospodarjem. Psa so slednjič morah s silo odstraniti z rmd-poročnikovega groba.
Nemke in vojni vjetniki. Okrajno glavarstvo v čisto nemškem okraju Ustje na Češkem razglaša: Po dobljenih poročilih je postalo občevanje ženskega civilnega prebivalstva z vojnimi vjetniki tako, da se zdi vojni oblasti potrebno /porabiti najstrožja sredstva proti temu, ker niso krivi vojni vjetniki, ampak žensko civilno prebivalstvo. Mnogo je žensk, ki so ponosne na to, da z vojnimi vjetniki občujejo. Tudi orožništvo je to dognalo. Končno pravi razglas, da je vsako občevanje z vojnimi vjetniki kažnjivo in da se bodo v takih slučajih nalagale najbrezobzirnejše kazni.
Smrt pred vojno poroko.. Težko ranjeni vojak Oskar Busch na Dunaju se je želel pred smrtjo poročiti z nekim dekletom. Vse je bilo pripravljeno za jporoko. Zadnji trenotek pa se je izkaizalo, Ha je ženin še le 23 let star in da se brez varuhovega privoljenja poroka ne more izviršiti. Prodno je varuh, je vojak umrl.
Dopisi.
Maribor. Mestni magistrat razglaša glede prodaje kruha sledeče : Prebivalstvo okoliških občin bo smelo kupovati kruh samo v sledečih pekarijah: K. Scherbaum, Josioina Kotnik in Janez Vigele, vsi o~ stali mariborski peki smejo prodajati kruh samo mestnemu prebivalstvu. Nadalje je prepovedano prodan jati kruh po gostilnah! in hotelih.
Sv. Trojica v Slov. gor. Nemila smrt nam je vzela našo dobro Marijo Raufer, ženo posestnika in čevljarja, katero smo dne 12. septembra pokopali. Nad zvezdami se vidimo!
Obrež pri Središču. Junaške smrti za domovino je umrl dne 5. septembra na tirolski fronti Fran Simonič, brat vrlega n acclini ka mariborskega Orla. Dobri Bog, tolaži žalujoče starše, sinu-Junaku, ki počiva v daljni, tuji zemlji, daj pa svoj večni mir in pokoj!
Slov. Bistrica. Ker se v zadnjem času* ni več' pojavil na G. Bistrici noben slučaj griže, je oblast
v posameznih krajih je tako velika, da je popolnoma zopet dovolila prosti promet z imenovano občino.
la Naimje dovolilo ces. gjgìii kralj, apostolskega Velitela
Izvanredna c. kr. državna loterija
y/	.	......	;	.Mjr.
za vòjnòòskrbovaìne Hamen©«
Ta teleria v etenariu vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 626.000 kron*
Glavni dobitek znaša;
200.00C » l -mn.
Žrebanje je javno in se vrši, na Dunaju dač
5. oktobra 1916. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno/— Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C.Lkr. géiseralre® rsvitsteljstvo. s® držanje loterij«-
(oddelek z& dobrodelne loterije).
Naročajte in
„Stražo“!

Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.