m IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO ^to VIII. Ste v. 269 (2265) PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE «Ce Je duh oktobrske revolucije če so genialne misli Manca, Engelsa in Lenina zadušen« v Sovjetski zvez; od birokratske kontrarevolucije in lalzifikatorjev marksizma in socializma, sta se ta duh in ta misel v drugih pogojih in v rtmgih oblikah ter v novem oživljenem sijaju in blesku pojavila v Jugoslaviji«. (MILOVAN DJILAS) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 7. novembra 1952 Cena 20 lir PROSLAVA OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE NA VI. KONGRESU KPJ V ZAGREBU; Duh Oktobra in misel Maraa, Engelsa in Lenina živi in se razvija v jugoslovanski revoluciji j|u9oslovanska Partija edina na svetu dviguje neomadeževano zastavo marksizma-leninizma - Poročilo sekretarja centralna komiteja Komunistične partije Jugoslavije Aleksandra Rankoviča o predlogu novega partijskega statuta in o nekaterih r9e^an^a šestega kongre-k° ostal zapisan kot jo, ?° Pomemben in slovesen Wo»* V sP°minu vseh dele-s j| * “deleženci kongresa so w^°«tnim govorom Milo- v asa pred koncem P°' Ho ,.;rs*ega zasedanja sveča-Ht r,t* obletnico ve- Usa . ‘“brske revolucije. Dji-tiali n,V2oči večkrat preki-"fltnim Voskanjem in večmi-oh u® odobravanjem, ki se je jjl °ncu prelilo v mogočno 'internacionale)) in po-itTi* 0 ljudsko pesem: «Pru-6ja .“'Vodjo komunista, par-g ,* ko sunce čista«. K0; m so ponovno dokazali H0i. odločnost in vdanost so “ vodstvu in ponos, da S(J tiste Partije, ki da-v^o dviguje neomadeže-»ini2^astavo marksizma in le-»o n®3' Prizor je bil resnič-j ^ Pozaben in potrjuje vno- I Glisti 80 Jug°slovanski ko-v°dstv strnieni okrog svojega j ?> bolj kot kdaj koli po-ift o«? eni izvojevati veliko P^r° borbo za socializem. %i{ni>dan kongresa Komu- Partija Jugoslavije v se je začel z dolgo-^ ovacijami maršalu Ti- - svojim N*]e iv°m v kongresno dvo- prišel Je Pt^fiašnjemu zasedanju ^doval Božidar Masla-najvažnejšimi govo-fta bija ^eSa dela kongresa ljtbirn,'. *>ferat sekretarja po- ri i^.CK KPJ Aleksandra ■“ o tl.!Ca o predlogu statuta ®^aterih organizacijskih ^ov^,Jih Partije in govor •? Djilasa, ki je bil po-V “5. obletnici oktobrske JL ClJe. Med drugimi so ®°vorili tudi tovariši ■E'“OVajjovič, Mij alko To-% hc' Boris Ziherl Vladi-Vjj **akanč in Motna ' Marko-današnjem zasedanju ^ regati izvolili kandidacij (ju"1 Volilno komisijo, komi-^,,5« statut in komisijo za 1V° resolucije. Predvide- va se, da bo jutri kongres izbral novi centralni komite in zaključil z delom. Notranji minister Aleksander Rankovič je v svojem govoru poudaril, da je ena najvažnejših razlik novega predloga partijskega statuta od starega v načinu dela osnovnih partijskih organizacij, r.a katerih bo odslej počivalo težišče partijskega dela ter več odgovornosti kot doslej. Namesto starega prakticistične-ga postavljanja nalog osnovnim partijskim organizacijam, je dejal Rankovič, kar je pretvarjalo Partijo v privesek državnega aparata, kakor je je to praksa v Sovjetski zvezi, poudarja naš novi predlog kot glavno nalogo osnovnih partijskih organizacij, da delujejo kot politične organizacije, neposredno povezane z množicami delovntga ljudstva, v smislu čuvanja socialističnih načel in borbe za dvig socialistične zavesti delovnih ljudi. Med ostalimi razlikami so pomembne še naslednje: ukinitev kandidatskega staža za člane, ukinitev staža za člane in za kandidate CK KPJ in za člane CK ljudskih republik, ukinitev republiških partijskih konferenc in nov način delovanja partijskih organizacij na terenu. S ' naprej bo sicer ostala v veljavi organizacija po produkcijskem principu, toda partijske organizacije v administrativnih ustanovah, množičnih organizacijah in drugih družbenih organizacijah se bodo ukinile, člani Partije pa bodo ne glede na poklic na mestu svoje zaposlitve vključeni v partijsko organizacijo kraja, kjer stanujejo. Rankovič je nato poudaril, da je bil predlog statuta, še preden je bil objavljen v tisku, dan v diskusijo članom republiških centralnih komitejev in da je zato bilo v tisku objavljenih sorazmerno malo dodat- SLOVANSKO-ITALIJANSKI ODNOSI Jugoslavije ni neka maskirana organizacija, ki stojii nad ljudstvom, temveč je zrasla iz ljudstva in je tesno povezana z ljudstvom. Ta povezanost pa ne sme biti prazna fraza, de-magoška parola, zato je po statutu delovanje Partije javno. Sklepi se sprejemajo na sestankih, katerim lahko prisostvujejo tudi nečlani. Za tam je Aleksander Rankovič navedel nekaj negativnih primerov dela nekaterih osnovnih partijskih organizacij in poudaril, da je Komunistična partija Jugoslavije s pravilno ■politiko med delovnim ljudstvom od petega do šestega kongresa številčno narastla. Od petega kongresa je članstvo Partije narastlo za 311.204 članov ali za 60,47 odst. vsega dotedanjega članstva. Število partijcev znaša danes 4,72 odst. vsega prebivalstva Jugoslavije. Število delavcev je narastlo za 112.311, nameščencev za 89.807 in kmetov za 99.121, V Partiji je danes 131.940 žena. Število članov v armadi je od petega do šestega kongresa narastlo za 90.000 članov, med njimii je okrog 31 odst. delavcev in 60 odst. kmetov. Za * te poraste je značilno, da so se j osnovne partijske organizacije okrepile v podjetjih in državnih ustanovah in da so bi'!e j osnovane nove partijske orga- I nizaoije v manjših podjetjih in ] vaseh. Povečalo se je tildi šte-i vilo delavcev v Partiji, tako ; da se je na ta način izboljšal ! nien socialni sestav. tal' Vlada bi morala sprevideli, uo Ul muiom Na koncu je Rankovič omedli „l- i • i • „ I,... | nil še podatke, ki jasno zaniku- “Ct,M odqovornosti za vse krivice, pmade|ane Juqo- jejo pisanje zahodnega in kom-ministrstva ; informovskega tiska, ki bi ho-tela prikazati, da je jugoslovanska partija polna kominfor-movcev. Od leta 1948 do sedaj je bilo po. administrativnem postopku kaznovanih 11.118 o-seb od katerih je bilo do sedaj izpuščenih že 7.039, tako da jih je na družbeno - koristnem delu še 4.089. Civilna in vojaška sodišča pa so doslej obsodila 2.572 o,'-eb, od katerih je že prestalo kazen in bilo izpuščenih 492 oseb. Vsi ti so bili obsojeni zaradi hude vohunske dejavnosti in izdajstva domovine. Rankovič je poudaril, da med kaznovanimi stolno pada število delavcev in da so bili večinoma nepartijci. Vse to dokazuje, je zaključil svoj referat Aleksander Rankovič, moč, de- dalija ni pokazala ^Ije za sporazum bi morala sprevideli, da bi morala llaiija nih predlogov. Med sto predlogi, ki so prišli po objavi v tisku, je Rankovič nekatere imenoval kot primerne, da bi jih vnesli v novi statut. Tako je omenil predlog, da se v novem statutu izpusti kolektivno kaznovanje članov Partije. Novi predlog statuta, je poudaril Rankovič, je odraz dejanske vloge, ki jo danes zavzema Partija v Jugoslaviij, na današnji ravni družbenega razvoja. Naloga Partije kot politične organizacije j«, da vzgaja zavest širokih ljudskih množic, da deluje javno pod kontrolo ljudskih množic, da vodi borbo I vanske proti vsem pojavom in tenden- «Jutri, mokratičnost in humanost naše oblasti, katere cilj je socializem in socialistična demokracija, a ne uničevanje ljudstva. Na današnjem popoldanskem zasedanju šestega kongresa KPJ so delegati proslavili 35. obletnico velike socialistične oktobrske revolucije. To je bila ena izmed najveličastnejših manifestacij zagrebškega kongresa. O pomenu oktobrske revolucije je govoril tov. Milovan Djilas, ki so ga delegati mnogokrat prekinili z burnimi aplavzi, vzkliki maršalu Titu in enotnosti jugoslo-Komunistične partije, je dejal Milovan Dji- cam birokratizma, borbo proti \ las. bo minilo 35 let od velike privilegijem, borbo za pravi j oktobrske revolucije. Lahko se lik člana Partije, da se bori veselimo, da je po naključju zn izgradnjo socializma, za , naneslo tako da delo in sklepi ohranitev nacionalne neodvis- j našega kongresa obsegajo prav nosti ter bratstva, enotnosti in čas obletnice z dnevi, ko Se je enakopravnosti jugoslovanskih I odigral ta najepohalnejši dogo-naradov Komunistična partija dek v najnovejši zgodovini člo- veštva. S proletarsko oktobrsko revolucijo v Rusiji se je začelo novo obdobje v zgodovini človeštva - obdobje socializma. Tedaj so ruski delavci in kmetje pod vodstvom genialne in ustvarjalne marksistične misli Vladimira Iljiča Lenina, pod vodstvom Leninovega genija, stratega in taktika revolucije, vrgli oblast buržo-azije in pričel,- novo obdobje v zgodovini človeške družbe. Po različnih poteh in v raznih ob- likah, v raznil. državah, z raznimi sredstvi borbe, socializem zmaguje in koraka naprej. Oktobrska revolucija in ruski delavski razred so prvi zrušili ovire socializma, s čimer se je začel nezadržni nastop socializma. Epohalni pomen oktobrske revolucije, je nadaljeval Djilas, so morali priznati na koncu tudi vsi njeni sovražniki, a njenega pomena za človeštvo in za socializem ne more zmanjšati niti kasnejša opustitev njenih načel in njenih pridobitev, izdaja oktobrske revolucije po sovjetski birokraciji s Stalinom na čelu. Oktobrska revolucija bo kljub vsem njenim sovražnikom, kljub kontrarevolucionarni sovjetski birokraciji, ki je izkoristila njeno kri, napore in heroizem za svoje sebične privilegije, vedno pomenila prvo veličastno zmago proletariata v eni, in to veliki državi, bo pomenila pričetek epohe socializma. Ruski delavci in kmetjie so zažgali prvo baklo, ki je buržo-azija ni mogla več ugasiti kakor pariško komuno; te bakle ne bo mogel nihče nikdar več ugasiti. Nasprotno ta bakla gori in sije v srcih proletarcev in vsah tlačenih in bo gorela in sijala vedno močneje, pa čeprav bodo zločini, izdajstva, načrtne zarote, izkoriščanja, privilegiji, osvajanja in osva- jalni načrti sovjetske birokra-1 so vsi delegati vstali in skan- cije postajali vedno bolj brezobzirni in surovi. Sijaj oktobra, duh oktobra, ne da miru reakcionarni vesti Stalina in njegovih kolovodij. Ta sijaj in duh bosta razkrinkala do dna njihovo protisocialistično, protiljudsko dušo in jih razkrila kot odpadke, ki so preživeli staro in se vsilili novi družbi, odpadke, katerih življenje niti ne more dolgo trajati, ker so nasprotni z vsem svojim proticružbenim bistvom tistim osnovam, socialističnim osnovam družbe, v katere temelje so vzidali svoja življenja milijoni ruskih delavcev in kmetov. Ce je duh oktobrske revolucije, če so genialne misli Marxa, Engelsa in Lenina zadušene v Sovjetski zvezi od birokratske kontrarevolucije in falzifika-torjev marksizma in socializma, sta se ta duh in ta misel v drugih pogojih in v drugih oblikah ter v novem oživljenem sijaju in blesku pojavila v naši državi». Delegati so ob teh besedah dolgotrajno ploskali tov. Dji-lasu, maršalu Titu in jugoslovanski Komunistični partiji. «Duh oktobra. Marxa. Engelsa, Lenina, je nadaljeval tov. Djilas, živi in ustvarja v ne-ustrašljivi revolucionarni, proletarski, plebejski osebnosti tovariša Tita. (Ob teh besedah dirali; «Heroj Tito» in pozdravili maršala Tita s trikratnim «Hura»). Ta duh in ta misel, je nadaljeval Djilas, živita in se razvijata v naši revoluciji, v naših delavskih svetih, v naši Partiji. Duh oktobra ter misel Marxa in Lenina, vladata tudi danes na našem kongresu, v naše dvorani, v srcih in dušah nas vseh». (Vsi delegati so zopet vstali in po dolgotrajnih ovacijah odpeli Internacionalo). Mislim, da zares izražam vero vseh vas, je nadaljeval tovariš Djilas, kajti mi smo dolžni, da to verjamemo, da duh oktobra in duh Lenina nista in nikdar ne moreta biti popolnoma zadušena niti v srcih proletarcev, v srcih sovjetskih ljVidi. Ona danes tlita v sovjetski stvarnosti, a vedno večje surovosti te stvarnosti jih konec koncev lahko samo oživljajo, da se bo ponovno dvignil v novem in še lepšem sijaju, kljub vsemu, kajti socializem in socialistični družbeni odnosi so pojavi, ki se porajajo in ki se bodo porajali neizogibno iz same stvarnosti. Zgodovina je obsodila na propast vse ono, kar jim stoji na poti. Naj živi duh oktobrske revolucije, ki se ne da uničiti, je vzkliknil ob zaključku tov. Djilas. S. R. OB 35. OBLETNICI oktobrske revolucije Pred 35 leti se je pod Leninovim vodstvom začela prva proletarska revolucija v zgodovini človeštva. S tem epohalnim dogodkom, z zmago oktobrske revolucije. ki je uničila oblast ruske buržoazi-je se je začelo tudi novo ra^~ dobje - doba socializma. Pred 35 leti so ruski delavci in kmetje zrušili prve barikade starega sveta in začeli pod vodstvom velikega Lenina tn po naukih Marxa in Engelsa graditi nov svet. Pomena velike oktobrske revolucije ne more zmanjšati kot je dejal včeraj tov. Milovan Djilas med proslavo oktobrske revolucije na VI-kongresu KPJ — niti izdaja njenih načel in njenih pridobitev, lfi jo je izvršila soujet-slca birokratska kasta s Stali-nom na čelu. ((Oktobrska re volucija bo kljub vsem njenim sovražnikom kljub Pro~ tirevolucionarni sovjetski birokraciji, ki je izkoristilo kri. napore in heroizem Oktobra za svoje sebične namene, vedno pomenila prvo zmago socializma v eni, in to veliki državi, bo pomenila začetek epohe socializmar>. Izdajalska Stalinova birokratska klika je začasno uničila sadove oktobrske revolucije v deželi, kjer je bila iz-vojevana, in se danes spremenila v najhujšega sovražnika socializma. Maršal Titn je v svojem poročilu na VI. kongresu KPJ o tem dejal: «Ze davno je ZSSR v svojem notranjem razvoju krenila s poti socializma na pot državnega kapitalizma z birokratskim sistemom, kot ga doslej še nismo poznali. Birokratizem je v ZSSR postal cilj samemu sebi; vse bolj in bolj se spreminja v izkoriščevalsko silo. ki se je dvignila nad družbo, ki ne le ovita vsaki nadaljnji razvoj revolucije in revolucionarne misli, temveč postopoma likvi- Komentarji svetovnega tiska o položaju po Izvolitvi Eisenhower,)a General je sporočil Trumanu, da je pripravljen razgovarjati se ž njim čez deset dni - Stevenson naj bi kandidiral tudi pri prihodnjih volitvah - Prevladuje mnenje, da je republikancem prineslo zmago Eisenhowerjevo ime •Od Nvijo v krogih jugoslovanskega zunanjega BjjOp dopisnika) 6 - Kroge iu' ii!rstv»ga zunanjega mi- 3 » Je začudila De Ga-l» ^ J U^ava v Redipulji, |t .d°brp uK°slavija ni pokazati sporazum z >0,*/ dpjstva kažejo prav C n°b<>; Italija ni poka-lk.70 VnnBsa razumevanja za |(0 ^ t)e n Jugoslavije Prav llii?1 v ti j?asperijevim govo-J1 Siril* slpulii so se po Ita-)heriali*Ji°vin>stični letaki z t. slavii mi zahtevami do ■tJ^Hi v vP°udarjajo politični j* ^ BeOKradu. De Gali, ?asli,„ Svojem govoru ome-N iu‘“ge, Italije za neodvi-sv*» vansk'h narodov v is l ie ni?V u' v°ini. toda pri wWil^at»l’ da se je Itali* V*°ii» cl,la.m?,n,a(lalie,ya- Politike, ki jo je Ita-ha a P° Prvi svetovni w5J*. p-°jnovah londonskega h!?6 ie ^efsednil{ italijanske tn, 0 vir, enostavno prešel ,> Voi5e ItaI‘ie v drugi sve-Mlu^Ost n,}? P°zabil na od-'fte v 1 '1Je za fašistične tu15« f, Jugoslaviji. Dejansko *!»81 I*amPeri ne odreka tej zJ^e v drugi svetovni at8t° JndLiH?Va’a posamezne n-iegova vlada že V Oku jlh°va «herojstva» Jugoslavije. ČrJ8jo j?0 )e potrebno — po-'iu °Vanl2®1- so zelo blizu 5y*?tva Jte,ga, zun£»njega mi-V* izn.,1 ka!tor poroča da-dn8 lzdaja agencije Sr ’ če rt mora italijanska Nfc JUR0OanS^° ŽeU SP°ra* ‘»li^Oiti rt uVlJ0 Popolnoma uha svoje politike. 1 di mora biti že da je potrebno, Pokaže ^ut odgovor na Dunaju St? W|„1 ~ Italijanski dr-k d„stvU k v zunanjem ml-Emilio Taviani kVVbiat ldne Pri*Pel na S Štiri j na Dunaj, kjer bo v>«ni ■ V tem času se Ni£8v«Viw£?ovarjal 0 itali‘ nosti za krivice, prizadejane Jugoslaviji. Tisti v Italiji zaključuje Jugopress — ki bodo to resnico iskreno povedali italijanskemu narodu, bodo ustvarili pogoje za obojestransko sprejemljiv sporazum Ministrstvo za notranje zadeve LR Srbije je sporočilo, da je v zadnjem času bolgarsko kominformistično vodstvo organiziralo Številne obmejne incidente in poslalo v Jugoslavijo večje število diverzantov. Varnostni organi in obmejne enote so s pomočjo prebivalstva prejšnji mesec likvidirali ali ujeli štiri vohune in diverzante. B. B. WA$HINGTON, 6. — Podatki o izidu volitev v 141.852 volilnih sedežih od skupnih 146.370 so sledeči; Eisenhovver 32.927.505 Stevenson 26,484.029 WASHINGTON, 6. - General Eisenhovver je sporočil predsedniku Trumanu, da je pripravljen sestati se z njim v tednu, ki se začenja s 17 novembrom. in da bo medtem takoj poslal svojega predstav, nika, ki naj prouči proračunska vprašanja skupno s pristojnimi vladnimi organi Kakor znano, je Truman sinoči pozval amerižko prebival, stvo. naj podpre novega predsednika in novo vlado, ki ba imenovana. Novinarjem ki so ga vprašali, ali bo imel'še ka ko tiskovno konferenco, je Truman odgovoril, da ie tc njegova zadnja izjava. Zdi se, da namerava Truman odslej prepustiti Eisenhowerju in nje. govemu tiskovnemu uradu nalogo, da sporoči javnosti, kar bo imel za potrebno. Toda ni izključeno, da ne bo v primeru potrebe Truman podal še kako izjavo. V krogih blizu predsednika izjavljajo, da bo Truman napravil vse. da prepriča generala, naj ne bi podvzel nobenega prenagljenega sklepa tu di če je potrebna največja’ odi ločnost bodisi glede zunanje politike kakor tudi glede vojne na Koreji. Medtem ko je Eisenhovver odpotoval na kratek počitek, se je Stevenson vrnil na svoje guvernersko mesto v Illinois. Nič ni znanega, kaj namerava Stevenson. ko ne bo veg guverner Glede njegove bodoče politične dejavnosti pa je Wil_ son Wyatt, ki je vodil Števen, sonovo volilno kampanjo, izjavil, da bi morali demokrati ponovno izbrati Stevensona za kandidata pri prihodnjih volitvah leta 1956. Wyatt je izja. vil. da je o tem govoril s Ste-vensonom. da pa se ta ni v ničemer obvezal. Dodal je, da je poraz Stevensona pripisati dejstvu, da so republikanci u. speli prepričati volivce, da je po dvajsetih letih demokratič. ne vlade potrebna sprememba. Dalje je dejal, da je bil Stevenson kot guverner v Illinoi. su praktično nepoznan v javnem življenju, medtem ko je bil Eisenhovver dolga leta znan v javnosti. Kljub temu pa je Stevenson, izvzemši Eisenho-vverja, dobil večje število glasov, kakor jih je do sedaj dobil kateri koli republikanski kan. didat. Ameriški sindikalni voditelji so sinoči izjavili, da ((sprejmejo sodbo ljudstva«, priznali pa so, da je malo upanja na pre- [ jtlic Taft-Hartleyevega zakona, ki omejuje pravice do stavke. Kljub ogromni večini glasov, ki jih je dobil Eisenhovver, ni uspela republikanska stranka zmagati v toliki meri v kongresu. Zadnji izidi kažejo, da bodo republikanci imeli večino v predstavniški zbornici, morali pa bodo biti odvisni od drugih strank v senatu, kjer niso uspeli dobiti absoiutne večine. Dobili so namreč 48 senatorjev, demokrati pa 47. eden je neodvisen. Za navadno večino je potrebno 49 glasov Y predstavniški zbornici bo 221 republikancev, 212 demokratov, en neodvisen in en prostor še prazen. Sestav senata kaže. po mnenju nekaterih. da je republikanska stranka sama na sebi šibka in da ji je samo ime Eisenhovver. ja prinesla zmago. Pripomniti je treba tudi, da se pripadniki obeh strank v kongresu v posameznih vprašanjih različno opredelijo, ne glede na strankarsko pripadnost. V vvashingtonskih pristojnih krogih domnevajo, da bi se znali učinki republikanske zmage čutiti, kar se tiče zunanje politike, še preden bo Eisenhovver uradnd prevzel oblast. Ameriški in svetovni tisk! Kominformistični list »Huma- Italija ne krši samo mirovne pogodbe temveč tudi resno škoduje miru v Evropi (Besedilo jugoslovanske protestne note italijanski vladi zaradi Trsta) Gruberjem. republike podkancler- Poroiali smo ie o noti, s katero je jugoslovansko zunanje ministrstvo protestiralo pri italijanski vladi zaradi njene politike postopnega priključevanja Trsta in cone A k Italiji. Zaradi velike važnosti te note objavljamo danes njeno celotno besedilo, ki vsebuje tudi obširen seznam kršitev mirovne pogodbe, ki jih je izvršila italijanska vlada ali pa so bile izvršene na njeno iniciativo in z njeno udeležbo. V duhu skleipov londonske konference, kt pomenijo kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, italijanska vlada neposredno in po od nje imenovanih funkcionarjih v administraciji cone «A» izvaja vrsto ukrepov, ki so skupno z omenjenimi sklepi nov korak k enostranski spremembi položaja na tem ozemlju, ustvarjenega z mirovno pogodbo Vlada FLRJ mora opozoriti vlado Republike Italije na dejstvo, da pomenijo tl ukrepi dejansko vključitev cone «A» v okvir Italijanske države. Vlada FLRJ opozarja, da se je začelo postopno vključevanje cone «A» v okvir Republike Italije neposredno takoj, ko je začela veljati mirovna pogodba in je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, in sicer z izvajanjem številnih ukrepov, kj jih je italijanska vlada izdala sama ald je pri njih sodelo vala. Izdajanje takih ukrepov ali sodelovanje pri tem jasno dokazuje željo italijanske vlade da bi z enostranskimi dejanji dala povod za izjave in zahte ve, ki so jih odgovorni italijanski' državniki večkrat izrečno objavili, da bi se namreč STO priključilo Italiji ter s tem preprečila taka rešitev vprašanja STO, ki bj ustrezala smotrom v duhu mirovne pogodbe. Tako ravnanje italijanske vlade ni v skladu z obveznostmi, ki jih je prevzela Italija z pogodbo. vlada spravila to cono v popol-1 «A» STO, vsa navodila itali-no finančno in gospodarsko od- janskega ministrstva za zuna-visnost od Italije. Italijanska njo trgovino pa tudi za anglo- vlada n°s> kot pogodbena stran svoj del odgovornosti za skle nitev več pogodb, ki so privedle do tega stanja. Devetega marca 1948 so bili med italijansko vlado in zavezniško vojaško upravo sklenjeni trije sporazumi, znani pod nazivom «modus vivendi»: a) monetarni sporazum, s katerim je bila odstranjena monetarna meja med cono «A» STO in Italijo in je prva prišla v odvisnost Italije v monetarnem pogledu; b) finančni sporazum, po katerem se je Italija zavezala, da bo finansirala administracijo cone «A» in ki daje italijanski vladi popolno nadzorstvo nad financami cone; c) sporazum o preskrbi z devizami, po katerem je prišla cona «A» glede zunanje trgo-mirovno vine popolnoma pod nadzorstvo Italije. Vlada FLRJ sodi, da je treba Sporazum z dne 6. maja 1948 opozoriti na nekatere najzna o izpolnitvi sporazuma z dne Mlnejše ukrepe: j 9 marca 1948 določa, da veljajo I. Z izvajanjem politike go-. vsi dotedanji trgovsk; ln pla-spodarskega vključevanja cone čilnj sporazumi med Italijo in «A» STO v Italijo je italijanska | drugimi državami tudi za cono | Italija, ameriško cono STO. Dvaindvajsetega septembra 1948 je bil podpisan finančni sporazum med italijansko vlado in zavezniško vojaško upravo, ki dopolnjuje finančni sporazum z dne 9. marca 1948. Ta sporazum priznava, da brez odobritve italijanske vlade ni mogoče sestaviti niti spremeniti proračuna angloaimeriške cone STO. II. V soglasju z zavezniško vojaško upravo je Italijanska | vlada po svojih ministrstvih še pred londonsko konferenco neposredno vodila posamezne odseke civilne uprave, kot sta urad za zdravstvo in urad za prosveto. S pomočjo teh uradov je italijanska vlada izvajala politiko diskriminacije nasproti slovenskemu prebivalstvu cone. zlasti glede šolstva in prosvete. III. Poštni sporazum Izenačuje poštne tarife med cono #A» in Italijo. Od tedaj cona «A» za Italijo ni tranzitno področje, nasproti inozemstvu pa jo zastopa in dela obračune samo IV. Italijanska vlada izdaja na kvesturi v Gorici potne liste za državljane STO, njena diplomatska in konzularna predstavništva v inozemstvu pa protipravno posredujejo v vseh vprašanjih, kj se tičejo državljanov STO. V. Omenjen! ukrepi so ustvarili tak položaj, ki je pripravil tla za sklepe londonske konference maja 1952. Na podlagi teh sklepov je italijanska vlada s pomočjo italijanskega generalnega direktorja administracije in italijanskih uslužbencev dejansko prevzela civilno upra- | vo cone «A» ter na ta način protipravno uvedla dejansko unijo tega ozemlja z Italijo. VI. Uradni italijanski zastopniki in celo člani vlade se vmešavajo v politično življenje cone «A», kjer imajo poleg drugega javna politična zborova- i nja, ki jih prirejajo iredentistične stranke in organizacije j v okviru priključitvene in pro-1 iiugoslovanske propagande. Italijanska vlada je s svojim posredovanjem vplivala na odložitev spravnih volitev v Tr-etu, da bi ustvarila ugodne po- (Nadaljevanje na 4. strani) obširno komentira Eisenho-vverjevo zmago. «New York Times# piše, da bo republikanska zmaga povzročila spremembo zunanje politike, ki pa da bo še okrepljena. «Washing-ton Post# piše, da je treba v Eisenhovverjevi zmagi videti predvsem zmago njegove osebnosti. «New York Post#, ki je med volilno borbo podpiral Stevensona, piše med drugim, da so mnogi Američani brez dvoma prepričani, da je zmagovita vojna izkušnja dala Ei-senhovverju tudi sposobnosti državnika, ki bo znal reševati tudi vse strahotne probleme miru. Britanski tisk pozdravlja Ei-senhovverjevo zmago, toda ne pozablja pri tem lastnosti njegovega nasprotnika Stevensona. «Times» pravi, da se zdi, da je pri teh volitvah odločevalo osnovno republikansko geslo: prišel je čas za spre- membo. ((Manchester Guardian# pravi; «Eisenhowerjeva zmaga ima dva glavna vzroka; željo po miru na Koreji in prepričanje, da je prišel čas za spremembo v domači vladi#. List pravi dalje, da je bil Eisenhovver kot kandidat razočaranje, in da je napravil mnogo napak ker se je kompromitiral s svojim zavezništvom s Taftom, o Stevensonu pravi, da je bolj odkrit liberalec in globlji politični mislec. «Yorkshire Post« piše, da je izšel Stevenson iz volilne borbe še bolj velik; «S časom bomo slišali o njem govoriti mnogo več#. Laburistični «Daily Herald» piše. da bodo napredni in liberalni Američani, zlasti pa sindikalisti sprejeli izid volitev z velikim razočaranjem in z žalostnimi slutnjami. Kominformistični «Daily Wor-ker» pravi, da bo Eisenhvvoer, če bo šel na Korejo, «verjetno razširil vojno, namesto da bi pripomogel k njenemu koncu«. Mnenje francoskega tiska je različno po politični tendenci posameznih časopisov. «Figaro» piše. da republikanska stranka ni več tista, ki se je protivila Društvu narodov in zagovarjala povratek k izolacionizmu. «Bati se je, da bo hotela osredotočiti ameriško zunanjo poli. tiko na Azijo namesto na Evropo, pripomniti pa je treba, da Eisenhovver ni sektaš, kakor Taft ali Mac Carthy». «Combat» pripominja, da bodo Evropejci razočarani z izvolit, vijo Eisenhovverja; «Videti bo treba, ali pomeni zmaga generala negacijo slike mirne Evrope, ki jo želimo, ali pomeni sporazum s kitajskimi nacionalisti in ekstremistično a-tlantsko politiko in torej vojno za hegemonijo, ki se skriva pod krinko verske vojne. Treba je tudi videti, ali bomo mi pri. pravljeni žrtvovati naše zadnje svoboščine, naš imperij in popustiti njegovi želji po do Tob oboroženi Nemčiji#. «Franc Tireur* izraža željo, da bo novi predsednik zmožen pozabiti volilno kampanjo in da se bo to videlo, ko bo iz- nite» pa pravi: «Izvolitev tako nevarne osebnosti mora biti za vse Francoze nov vzrok, da se borijo za ponovno pridobitev narodne neodvisnosti«. ((Liberation# pripominja; ((Eisenhovver je bil izvoljen, toda Taft je tisti, ki je triumfiral. Noben demokrat v vsem svetu nima vzroka, da bi se veselil«. Glasilo avstrijske socialistične stranKe ((Arbeiter Zeitung# kaže zaskrbljenje in pravi, da pomeni v notranji politiki povratek republikancev zmago ameriške kapitalistične, konservativne in celo reakcionarne buržoazije. V zunanji politiki pa je treba videti, ali bo Eisenhovver kapituliral pred Taftom. Mac Carthyjem in Mac Arthurjem. Iranski ministrski predsednik Mosadek je novinarjem v zvezi z Eisenhovver jevo zmago izjavil: «Iransko ljudstvo in jaz bomo občudovali novega predsednika, če ne bo podpiral in ne bo okrepil kolonizatorjev. Pričakujemo, da bo novi predsednik spoštoval narodno gibanje v Iranu ter vsa ostala azijska nacionalistična gibanja in da bo podpiral vse tiste države, ki hočejo čuvati svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Ce bo Eisenhovver delal za ohranitev miru in pravičnosti v svetu, ga bom označil za velikega moža, slu' žabnika človeštva. Toda če bo nudil prijateljsko roko krivičnikom, bo moja sodba in sodba iranskega ljudstva popolnoma drugačna#. dira tudi zadnje pridobitve oktobrske revolucije in dobiva vse bolj protirevolucionarni značaj. Petintrideset let po oktobrski revoluciji in štiriindvajset let po kolektivizaciji vasi dobivajo kolhozi državne u-pravnike, kolhozniki pa beže iz kolhozov. Petintrideset let po oktobrski revoluciji delajo delavci v tovarnah in podjetjih kot sužnji, podvrženi samovolji direktorjev-birokra-tov. Kje so pridobite velike oktobrske revolucije za delavce? Direktorji imajo pravico. da za prekrške obsojajo delavce na prisilno delo. Mar ni tam položaj delavcev mnogo slabši kot v kapitalističnih deželah najbolj nazadnjaške vrste? Voditelji ZSSR blebetajo že o prehodu v komunizem, a v tovarnah delajo najemni delavci brez pravice do upravljanja in s plačami, ki so nezadostne za minimalni — da sploh ne rečemo kulturni — standard življenja. Govorijo, da je socializem že izgrajen m da gredo v komunizem, a milijoni sovjetskih državljanov trpijo v taboriščih smrti, razseljujejo jih v sibirske tajge in tam uničujejo. Govorijo o prehodu v komunizem. a kmetje podpirajo svoje bajtice s koli da se jim ne bi podrle na glavo, in hodijo v opankih iz ličja. Invalidi iz osvobodflne vojne prosijo miloščino po ulica/i. Lahko bi vam o tem prečital pismo, ki mi ga je poslal kratko pred sporom leta 194S neki invalid in ki govori o neznosnem položaju in brezbrižnosti za invalide v ZSSR. Kakšna ironija in kakšni pojmi o komunizmu!» Neprecenljiva zgodovinska zasluga KPJ je. da je v luči svoje lastne revolucionarne, socialistične prakse razkrinkala sedanjo protirevolucionarno, nesocialistično, driav-no-kapitalistično stvarnost v ZSSR in da je visoko dvignila baklo socialistične revolucije, ki jo je prižgal Lenin v onih velikih oktobrskih dneh in ki so jo njegovi nevredni nasledniki tako sramotno izdali. Po zaslugi KPJ postaja mednarodnemu delavskemu gibanju vedno bolj jasno, da so sovjetski birokrati izdali njegove interese interese socializma; in nrav tako po zaslugi KPJ se dviga v Jugoslaviji nov, svetal primer ustvarjanja socializma, uresničevanja velikih idej Marxa, Engelsa in Lenina Degeneracijo ZSSR je spremljala degeneracija tistih komunističnih partij, ki so svojo usodo povezale s stalinsko birokratsko kasto namesto z delavskim razredom v svojih deželah in ki so se zato iz avantgarde proletariata spremenile v navadne agenture moskovskega hegemonizma. Kadar te partije s profanator-sko gesto govore o proslavljanju oktobrske revolucije — in to se v teh dneh ponovno dogaja — proslavljajo dejansko stalinsko izdajo oktobra in njegovih načel, proslavljajo sedanjo protisocialistično sovjetsko stvarnost. Tak je po logični nujnosti tudi značaj proslave, dejansko projanacije spomina oktobrske revolucije, ki jo pripravlja Vidali za nedeljo tržaškim delavcem, ki v nasprotju s kominformovskim vodstvom živo občutijo ideale velikega Oktobra Tržaško kominfor-movsko vodstvo v gledališču «Ferliče« ne bo proslavljalo proletarske . oktobrske revolucije. temveč njeno birokratsko, državno-kapitalistično nasprotje, v katero se je stvarnost v ZSSR izvrgla po Stalinovi izdaji. Toda kljub vsemu temu, kljub začasni zadušitvi pridobitev oktobrske revolucije v ZSSR, kljub protirevolucionarni politiki sedanjega sovjetskega vodstva, kljub agen-turni demagoški delavnosti kominformovskih vodstev po svetu in kljub vsemu odporu ostale svetovne reakcije postajajo sile socializma vedno močnejše in bodo končno tudi zmagale! Zakon o denacionalizaciji angleške jeklarske industrije predložen spodnji zbornici LONDON, 6. — Danes so v spodnji zbornici razdelili vladni zakonski načrt o denacionalizaciji jeklarske industrije ki je bil omenjen že v nedavnem prestolnem govoru. Zakonski načrt obsega 33 členov in odpravlja zakon o nacionalizaciji industrije jekla in železa, ki jo je spodnja zbornica z laburistično večino izglasovala februarja 1931. Po vladnem zakonskem načrtu bo sedanja državna uprava železa in jekla nadomeščena z ustanovo, pooblaščeno od starih zasebnih družb, katerih delnice bo dala v prodajo. Obenem bo ustanovljen urad za železo in jeklo, ki ga bo imenoval minister za preskrbo, in ki bo nadzoroval vso angleško jeklarsko industrijo, tudi družbe, ki niso bile podržavljene. Ta urad, ki bo štel 7 do 11 članov «z velikimi industrijskimi izkušnjami«, bo predvsem nadzotrovail razvoj produktivne kapacitete jeklarske industrije, dobavo surovin in cene. Doslej še niso določili roka za prodajo delnic denacionaliziranih podjetij; menijo, da bo ta ope- bral svoje sodelavce v vladi.! racija dolgotrajna in težavna, ker tudi mnogi bivši lastniki z nezaupanjem gledajo na denacionalizacijo, predvsem zato, ker se bojijo, da bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah spet prišla na oblast laburistična stranka, ki bo gotovo izvedla ponovno nacionalizacijo, in da se celo utegnejo uresničiti zahteve laburistične levice, naj se ponovna nacionalizacija izvede brez odškodnine. Zakon o nacionalizaciji, ki je bil izglasovan v februarju 1952 je prizadel 92 industrijskih in 152 pomožnih podjetij, medtem ko je več kot 400 manjših jeklarskih podjetij o-hranilo zasebno upravo. Vlada bo zdaj poskušala pridobiti sindikate, da pošljejo svoje predstavnike v novi urad za železo in jeklo, v političnih krogih pa menijo, da se bodo sindikati v celoti pridružili o-poziciji laburistične poslanske skupine proti denacionaliza- ciji. Angleški zunanji minister Eden. ki bo jutri odpotoval v Nevv Yoi1k, kjer bo prevzel vodstvo angleške delegacije pri OZN, je danes v spodnji zbornici odgovarjal na razna vprašanja poslancev v zvezi z zunanjo politiko. Med drugim je dejal, da bo pozval sovjetsko delegacijo pri OZN, naj zavzame bolj spravljivo stališče v vprašanju razorožitve. m ............................tu i a Danes, petek 7. novembra Okt. rev., Zdenko Sonce vzide ob 6.53 zatone ob 16.44. Dolžina dneva 9.51. Luna vzide ob 21.06 in zatone ob iz.i»-Jutri, sobota I. novembra Bogomir, Neživ __________ in ne manjka zagovornikov GORICA, 6. — Za «Areno di Polan so se še sUltime Noti-zien spotaknile ob naše pisarije glede nove kandidatne liste za prihodnje občinske volitve, kandidatne liste nistr-skih in dalmatinskih bcgun-ceu«. eUltime Notizie» nam očitajo, da imajo po demokratičnem sistemu, ki vlada v Italiji, vsi pravico imeti svoje predstavništvo v občinskem svetu, in zakaj bi takega predstavništva ne imeli tudi ezuli. Nihče ne oporeka, da imajo razne politične stranke pravico imeti svoje predstavništvo v občinskem svetu. Vendar obstaja med enim in drugim predstavništvom določena razlika. Predstavnik ene stranke bo zmeren do Slovencev drugi pa bo strupen šovinist kakršnih ne manjka med «istr-skimi in dalmatinskimi begunci«. V interesu miru in odprave sovražnega gledanja šovinističnih Italijanov do Slovencev prav gotovo ni spravljanje predstavništva takih ljudi v občinski svet, Slovenci imamo z njimi preveč žalostne izkušnje, da bi jih ne poznali. Glede visoke italijanske demokratičnosti in pravic državljanov pa smo si prav tako lahko ustvarili pravo podobo sedanjega italijanskega stanja. Do njega nas je poleg dejstev, privedlo iitanje številnih italijanskih časopisov, zlasti pa ilustriranih tednikov, v katerih Že vsa povojna leta ne manjka obširnih, s slikami dokumentiranih reportaž iz Mussolinijevega življenja, slik o življenju italijanskega monarha in bivše italijanske dinastije. Vsa ta plaža v italijanskem reakcionarnem tisku res lahko služi kot podkrepitev «de-mokracijes v Italiji; služi pa tudi kot dokaz, da dopušča italijanska demokracija svobodno širjenje monarhofaši-st ičnih načel in da je popolnoma nemočna pred možnostjo zajezitve tega nevarnega pojava. vcoRi$uioečiniiiEU4VDm Vsi 'volilni upravičenci naj pravočasno ugotove, če so pravilno vpisani GORICA, 0. — Bližnje volitve so nakopale tajništvom go-riških strank kopico dela. Z njim pa je preobremenjeno tudi goriško županstvo. Te dni se je sestala volilna komisija, kateri je predsedoval župan. 14. decembra bo v goriški občini volilo 26.984 volivcev obeh spolov. Od tega števila je 14.919 žensk in 12.065 moških. Številke kažejo, da je število volivk za okoli 3000 več kot moških. Goriška občina bo razdeljena na 40 volilnih okrožij, kot smo jih v eni izmed prejšnjih številk že navedli. Največ volivcev bo glasovalo na volišču št. 3 v Ul. Randaccio. Tamkaj bo volilo 782 volivcev, od tega 412 moških in 370 žensk. Najmanjše število voliv.cev bo na volišču št. 7 v šoli Ul. Leopardi. Glasovalo bo 543 volilnih upravičencev, od tega 290 žensk in 253 moških. Doslej je v Gorici 40.500 oseb, ki imajo stalno bivališče v naši občini. V prihodnjih dneh bodo na občinskem uradu pričeli izpolnjevati volilna potrdila, ki jih bodo kot prejšnja leta dostavljali na dom. Ker so številni meščani menjali stanovanje, obstaja nevarnost, da bodo na občinskem uradu nastale zapreke glede novega Na slovenski manjšini naj dokaže Italija željo po zgraditvi monlu med dvema narodoma naslova. Volivci naj zato sami odidejo na občino in naj javijo občinskemu anagraf-skemu uradu novo bivališče. To je potrebno, da ne bodo imeli volivci zadnje dni sitnosti na anagrafskem uradu, kjer bo takrat nedvomno velika gneča. Med drugo svetovno vojno je bilo v Gonarsu, med Cer-vignanom in Palmanovo koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo poleg drugih oseb okrog 4.000 jugoslovanskih vojakot). Izmed teh vojakov jih je 414 umrlo v taborišču in so tam pokopani. 3. novembra letos je bila na tem pokopališču majhna slovesnost, ki so ji prisostvovali tudi «šolski otroci, obledela zastava in župan brez županskega traku ter dva karabinjerja, ki nista bila v službi». Tako so dostojno proslavili grobove 414 vojakov. Na to slovesnost je poslal «11 Gazzettino» v Gonars novinarja Sergija Pacinija, posebnega dopisnika, ki v svojem dopisu zaključuje-. «Naj vedo na drugi strani Jadranskega morja, da so, 414 jugoslovanskih državljanov, ki so umrli v koncentracijskem taborišču v Gonarsu, spodobno pokopali. ŠPORTNE VESTI Portogruarese-Pro Gorizia Pregled po petem kolu prvenstva je vsekakor ugoden za soriško nogometno enajstorico. Po treh zunanjih tekmah in dveh domačih so Goričani beležili dve zmagi, dve izenačenji in samo en poraz. To je vsekakor lep uspeh, in z upravičenostjo smemo upati, da bo to stanje ostalo do konca prvenstva, saj je letošnja goriška enajstorica prav lepo vigrana. Čeprav smo v nedeljo gledali na domačem igrišču tekmo. Ki ni bila na višku nogometne igre, in čeprav so povzročitelji tega ne s;*no gostje, ampak tudi domačini, smemo upati, da bo goriško moštvo to nedeljo popolnoma zadovoljilo svojega trenerja in svoje ljubitelje. V nedeljo bo Pro Gorizia gostovala v Portogruaru proti tamkajšnjemu istoimenskemu moštvu. Portogruarese ima v lestvici isto število točk, a boljši količnik golov. Vendarle nam daje upanje v zmago Goričanov to, da je Portogruarese preteklo nedeljo izgubila v Bellunu z 2:0, na istem igrišču in proti istemu moštvu, kjeT je Pro Gorizia zmagala z 2:1 v tretjem kolu prvenstva. Goriško moštvo bo verjetno igralo v isti postavi kot v nedeljo. Objavljamo lestvico prvenstva po petem kolu: 8 8 7 7 7 6 6 lahko udeleže samo absolventi medicinske in kirurške fakultete. Prošnje je vložiti na prefekturo prosilčeve pristojnosti do 20. decembra t. 1. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na prefekturo (Ufficio Gabinetto). Lanerossj 5 3 2 0 14 7 Pordenone 5 4 0 1 12 7 Crda - Tržič 5 3 1 1 12 4 Saici 5 4 1 1 12 4 Libertas 5 3 1 1 9 6 Mestrina 5 2 2 1 5 2 Portogruaro 5 2 2 1 8 S Pro Gorizia 5 2 2 1 5 6 Dolo 5 I 2 2 9 10 Cerea 5 1 2 2 3 5 Bellumo 5 2 0 3 6 13 Legnago 4 1 1 2 5 7 Trieste 4 I 1 2 4 9 Thiene 5 1 0 4 ' 3 9 San Dona 5 0 2 3 0 5 Ponziana 5 0 1 4 7 11 Natečaj za državne službe V Uradnem listu od 25. sept. 1952 je zakladno ministrstvo z ministrskim odlokom od dne 22. avgusta 1952 napovedalo izpitni natečaj za pet službenih mest pomočnika prvega tehnika za poskušnjo pri skupini B tehničnega osebja državne kovnice. Prošnje za omenjeni natečai jr treba predložiti do 24. novembra t. 1. Izredni prispevek na mezde GORICA, 6. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce na zakon 25. julija 1952, št. 949, po katerem so vsi trgovci delodajalci dolžni plačati mesečno izredni prispevek v znesku 4 odstotke plače. Zadnji rok za plačilo omenjenega prispevka za oktober 1952 zapade 10. novembra 1952; rok za plačilo pripevka za mesece marec -julij pa zapade 15. novembra t. 1. Izredni prispevek je plačati na poštni tekoči račun št. 24-2313 naslovljen na pokrajinski zakladni urad (Tesore-ria provinciale di Gorizia). Prispevke vplačane oktobra 1952 je v dvojniku prijaviti zavarovalnemu zavodu (Isti-tuto Nazionale Assicurazione contro gli infortuni) Gorica. Ul. Roma. Fotografsko razstavo „0d zatiranja do svobode" predstavlja za Slovence „0d svobode do zatiranja" GORICA, 6. — Podtajnik za državno obrambo on. Baresi je te dni otvoril fotografsko razstavo v prostorih italijanske mladinske zveze v Ul. Diaz. Fotografska razstava prikazuje dogajanja od maja 1945 do septembra 1947, ko je Gorica znova padla v objem italijanskega nacionalizma. Razstava je tipičen šovinistični izpad, brez katerih naše mesto ni preživelo niti en mesec v zadnjih letih. Glavni poudarek je na italijanstvu mesta Gorice, na «patriotskem duhu« njenega prebivalstva itd. Skratka, celotna razstava iz- Naj vedo, da bodo grobove negovali in spoštovali večno, tako kakor zahteva civilizacija in človečanska ideja. Nuj vedo končno, da pokopališče, kjer leži 414 Jugoslovanov lahko predstavlja most. | zveni tako, kot da je zveza z Za delavce ni nagrad V GORNJI TERSKI DOLINI KRAT« l E VESTI iz lieue sbin vasi Čedad j tem ko ostanejo v drugih kra- j jih Italije prav pogosto lastni-Mladi Natale Crucil je izro- ki brez koles. DEŽURNA LEKARNA Podnevi in ponoči bo nepretrgoma poslovala lekarna Man-tovan na Korzu Verdj 17 • tel. 28-79. Vozni red avtobusov V veljavo je stopil nov vozni red avtobusov na progi Moli-no vecchio - Čedad - Videm. Odhod iz Molino vecchio za Čedad je ob 6,30 in 14 (ob praznikih ob 13). Odhod iz Vidma za Čedad ob 12.15 in 18.35 (tudi ob praznikih) ter iz Čedada v Molino vecchio ob 13 in 19.10 (tudi ob praznikih) Zaprta cesta pri Standrežu GORICA, 6. — 2upanstvo sporoča, da jo Uprava državnih železnic odredila popravilo železniškega prehoda km 33-947 in da bo zato občinska cesta C. Trevigiano v petek 7. t. m. zaprta za promet od 7. do 17. V tem času se bodo vsi lahko posluževali Ul. A. Tabai. po katerem so vsa srečanja možna ob obojestranskem spoštovanju». Na osnovi tega. kar piše sil Gazzettinos, moramo dodati nekaj pripomb. 1. Kar se tiče civilizacije in človečanske ideje pomeni počastitev grobov lahko zelo mnogo ali lahko prav malo. V Gonarsu je 414 grobov jugoslovanskih vojakov. Kako, da je bilo toliko mrtvih na komaj 4.000 ujetnikov v tem taborišču? Jasno je, da so bili to mladi ljudje, zdravi in močni, saj bi sicer ne mogli biti pripadniki neke armade. Toda vzrok njihove smrti je bila sestradanost. Ne more biti drugače! Preveč mrtvih, da bi lahko govorili o civilizaciji in človečanstvu! 2. Na teh mrtvih bo težko graditi med dvema narodoma most. Most bodo lahko gradili živi. In v tem primeru, če hočemo ostati še naprej na italijanskem ozemlju, bo most lahko gradila slovenska manjšina iz dolin Tera in Nadiže Toda, da se to resnično zgodi, bi morala ta manjšina imeti vse človečanske in kulturne pravice. Toda prav tu nočejo zgraditi mostu. Z zatiranjem Slovencev v Beneški Sloveniji hočejo podreti vse, kar je ljudstvo v drugi svetovni vojni zgradilo. Zdi se da je prav značilno za fašistično politiko, ki danes v Italiji še ni odmrla, da špekulirajo z mrtvimi, pri tem pa prezro žive, s katerimi bi lahko ustvaril sožitje. Kadar nimajo zadostnih argumentov in dokazov za neka svoja hotenja, potem se naslonijo na mrtve, ker ti ne morejo govoriti in se tako ne morejo upreti špekulaciji z njimi. Njihov molk jim je dragocen. Prijava tovornih avtomobilov GORICA. 6. — Z ministrskim odlokom od dne 6. 10. 1952 je bil zopet podaljšan rok za prijavo tovornih avtomobilov uradu EAM ter za plačilo prispevka za statistiko za tekoče leto. Rok za prijavo in plačilo omenjenega prispevka so podaljšali do 30. novembra Natečaj za častnike javne varnosti Goriška prefektura sporoča, da so podaljšali do 15. dec. t. 1. rok za vlaganje prošenj za natečaj, ki je bil 18. avgusta letos razpisan za 80 mest pocjporoč-nika in 40 službenih mest poročnikov na poskušnjo pri organih javne varnosti. Prošnje je vložiti na prefekturo prosilčeve pristojnosti. Italijo in tukajšnja italijanska uprava glavna gonilna sila tukajšnjega življenja. Nikjer pa nismo na razstavi našli slike, ki bi prikazala vsaj del resničnega stanja našega mesta. Nismo opazili slik o požiganju slovenskih knjig in sedežu slovenskih kulturnih ustanov, nismo opazili slik o pustošenju stanovanj slovenskih ljudi in pretepenih slovenskih meščanov. O vsem tem razstava molči. Ce dajejo predstavniki italijanske šovinistične mladinske organizacije razstavi naslov «Od zatiranja do svobode«, potem moramo Slovenci o njej reči, da kaže pot slovenskega naroda od svobode do ponovnega zasužnjenja. čil v hotelu «Trieste» denarnico z dokumenti in 10.800 lirami, ki jo je našel v neki mestni ulici. Policija je takoj obvestila lastnika, ki je dvignil izgubljeni denar in dokumente. V današnjem svetu so taka poštena dejanja redka, vendar se v Čedadu in na področju nad Čedadom večkrat primerijo. Beneška Slovenija je bila znana po svoji poštenosti. Ljudje sploh niso zaklepali vrat, ključavnice so bila nepoznane. Seveda se je zadnja desetletja marsikaj spremenilo. odkar se je med domačimi naselilo toliko tujcev iz vseh mogočih oddaljenih krajev. Toda še vedno se v naših kra-iih dogodi, da ostane kolo včasih celo noč pred vrati, med- Brdo Občinske ceste so v zadnjem Času nekoliko boljše. Posebno tista, ki vodi v Podbrdo. Videti je, da so se občine začele nekoliko bolj brigati in da so se končno odločile, da jih vzdržujejo. Pokrajinska cesta pa je ostala V enakem obupnem stanju, kot je bila. Jam v cesti je toliko in so tako globoke, da morajo vozači izkoristiti vso svojo spretnost in sposobnost, da še izogibajo luknjam. Ce gledaš od daleč avtomobile, kako se v vijugi pomikajo dalje po cesti, misliš da so šoferji pijani, j Ljudje, ki se po tej vesti vozijo z avtobusom, imajo ved- Ob zaključku finančnega leta 1951 52 je razdelila tvrdka Italcementi iz Bergama nagrade uradnikom in direktorjem Glede sindikalne borbe, ki so jo izvedli delavci iz Čedada, Tera in dolin Nadiže, da bi dosegli priznanje svojih pravic, bomo navedli nekaj pojasnil. Po zadnji stavki, ki je bila v kamnolomih se je razširila vest da so industrije! sprejeli nekatere zahteve delavcev. Ne vemo sicer še ničesar točnega, vendar je videti, da so delavci nekaj dosegli. Ob koncu finančnega leta 1951-1952 bodo Italcementi iz Bergama razdelili svojim u-službencem, ki so s svojim delom najbolj zaslužili, nagrade. Toda te nagrade bodo deležni le uradniki in direktorji, med nagrajenimi ni niti enega delavca, čeprav so k uspehom letošnjega leta prispevali vsi, ki so vključeni v ta delovni kolektiv, prav gotovo delavci v največji meri. Teza direkcije je, ker so delničarji vključeni v njihov statut, da morajo razdeliti vsako leto dobiček med zaslužne. Jasno je, da zanje delavci ni- no kaj pripomniti. Med potniki je bilo slišati celo predlog, da bi napravili denarno akci- so za.sl"žn_Ii; jo in nabrani denar poslali vladi, ki naj bi z njim popravila cesto. Pri tem so seveda nekateri ugotovili, da domačini plačujejo dovolj davkov, ki bi jih morali uporabiti tudi za popravilo ceste. Rezija Tvrdka Marin Massimo je v zadnjem času začela s popravljanjem vodnih naprav ob gornjem teku Tera. Končana so bila dela pri jezu. Na enem pritoku Tera je bil zgrajen nov jez, na drugem pa popravljen. Prefektura bi morala kolavdi-rati dela ter nato prevzeti plačilo zadnjega obroka del. Kdor ima terjatve proti temu podjetju, naj jih v 15 dneh predloži prefekturi. morejo imeti prav nobene pravice pri delitvi letnega dobička. Seveda, delavci ne morejo imeti nobenih zahtev, ker žive v takih razmerah, da jim kakšne nagrade niso potrebne. Povpraševanje po cementu je v vsej videmski pokrajini zelo velikd, kar mora vplivati tudi na delovne pogoje delavcev. Najprej bi se mora' normalizirati delovni urnik na 48 ur tedensko. Stara gora Pokrajinski odbor združenja starih delavcev privatnih tvrdk urganizira za zaključek aktivnosti za leto 1952 v nedeljo 9. novembra izlet, na katerem si bodo ogledali cerkev Stare go- RAZMERE. TRŽAŠKI KONOPLJA R N I Za dvojno delo - sramotna plača Delavke so klonile, ker jih niso podprli njihovi sindikalni zastopniki - Norma ostala ista tudi pri štirih statvah - Kljub dvakratnemu delovnemu učinku ter naporu plača ista Ko smo pred kratkim pisali o sindikalnih volitvah v tržaški konopljarni, smo rekli med drugim tudi to, da bodo delavci tega podjetja verjetno ostali tudi odslej prepuščeni sami se. bi v borbi za izboljšanje delov, nih razmer. V potrditev teh naših izvajanj bomo navedli nekaj primerov iz «borbene» sindikalne prakse predstavnikov obeh monopolističnih sin. dikalnih organizacij. 2e pred približno enim letom se je začelo med delavstvom tržaške konopljarne o-stro gibanje proti ukrepom vodstva tovarne. Vodstvo to-vrane je namreč sklenilo, da bodo delale tkalke na štirih statvah, kar je v razmerah tega podjetja nekaj nečloveškega, da ne rečemo kar nemogočega. Se pred nekaj leti je bila za vsako statvo po ena delavka, kajti statve so zelo stare ter so bile do tedaj ne-avtomatične Ko pa so statve »modernizirali« s tem, da so jih avtomatizirali, je bilo povsem dovolj ter tudi preveč dela za eno tkalko, če je delala le z dvema statvama. K temu moramo dodati, da je ostala norma dela, ki se vrti nekaj nad 80 m blaga za osem ur dela, enaka, kar pomeni, da se je pri istih stroških na račun delovne sile. povišal dobiček podjetja za dvakrat. Kot smo že rekli, pa se je vodstvo tovarne odločilo pred približno letom dni prisiliti tkalke da delajo kar na štirih statvah. Ko vemo, da je bilo Natečaj za pomočnika pokrajinskega zdravnika Z ministrskim odlokom, ki je bil objavljen v zadnjem Uradnem listu, je napovedan izpitni natečaj za 30 službenih mest za pomočnike pokrajinskega zdravnika. Natečaja se kino VERDI. 16.30: «Waterlooški most«, V. Leigh in R. Tajrlor. VITTORIA. 17.15: «Laž», Y. Šanson. CENTRALE. 17: «Dvor kralja Arturja«, B. Crosby in R. Fleming. MODERNO. 17: »Drevored Fla mingo«, J. Crawford in Z. Scott. HUDA NESREČA NA BAZOVIŠKI CESTI V smrtni nevarnosti delavec po krivdi ameriškega Šoferja 25-letni Josip Abram, stanujoč v Ul. Crispi 55 je včeraj okoli 18. ure hodil s svojim 32-letnim znancem B’rancem Likonom, iz Ul. Udine, po skrajni desni strani bazoviške ceste, ki pelje mimo Ban na Opčine. Prav tedaj je v isti smeri privozil s svojim vozilom ameriški vojak, ki je prihajal iz Ban in je bil namenjem na Opčine. V višini stavbe št. 18 kjer je cesta v popolni temi in kjer ni pločnika, je vojaško vozilo z vso silo trčilo v Abrama, ki je bil na levi strani svojega prijatelja ter ga vleklo še kakih 25 metrov s seboj. Cim je vojak ustavil, je skupno z Likonom priskočil nezavestnemu Abramu mu ugotovili zlom obeh nog, rane na glavi in hud živčni pretres. Ranjenec ne govori. Njegovo stanje je po izjavah zdravnikov zelo resno Z vespo v zid Včeraj okoli 15. ure so na ortopedskem oddelku sprejeli 21-letnega Darija Svagelja iz Ul. Milano 25, ker so mu ugotovili zlom zapestja desne roke. rano na nosu in prasko na ustnicah Mladenič je ob prihodu v bolnico izjavil, da je med vožnjo z vespo, po cesti, ki pelje s Proseka proti Trstu, iznenada in iz neznanih razlogov izgubil oblast nad vozilom in trčil z vso silo _ ------------------- ki je ležal na tleh, na pomoč Krna- zid ter nato zletel na tla pri lu zatem so poklicali rešilni čemer se je potolkel Ce ne avto, ki je nesrečnega Abra- bo hujšega bo Svagelj okreval ma odpeljal v bolnico kjer so | v 25 do 30 dneh pri zastarelih statvah ter izredno slabih surovinah že delo pri dveh statvah naporno, je popolnoma razumljivo, da so se tkalke uprle načrtom tovarniškega vodstva. Ker druge poti ni bilo, je delavstvo napo, vedalo stavko, ki je trajala tri dni. Stavka je bila tako spontana in strnjena, da je tovarna popolnoma obstala. Pri vsej tej odločnosti delavcev pa so se voditelji obeh sindikalnih organizacij izkazali Izredno protidelavski. saj so v nasprot. ju z vsemi upravičenimi zahte. vami delavk te delavke prisilili, naj začno delati. To nezdravo stanje je trajalo vse do maja, ko je vodstvo po. stavilo tkalke pred alternativo da delajo na štirih statvah, ali pa zapustijo tovarno. Večje število delavk je ostalo 33 dni izven tovarne. Po 33 dneh so delavke končno pod pritiskom sprejele delo, toda vsakima dvema delavkama so dali po eno pomočnico ter povišali tkalkam mezdo po 10 lir, pomočnicam pa po 5 lir na uro. V onih 33 dneh, ko so bile delavke doma. so njihova mesta zasedli delavci, ki so pa delali na dveh statvah V tem času so tudi porabili vse stare zaloge izredno slabih surovin, ker je vodstvo tov&rne pričakovalo, da bo prišla v tovarno komisija Urada za delo. katero so delavci zahtevali že ob prvih sindikalnih borbah. Končno je prišla prifiakova. na komisija. Surovine so bile dobre, tehnična pomoč strojem ter tkalkam izredno dobra in zato je komisija ugotovila, da se lahko dela tudi na štirih statvah. Po tej ugotovitvi so končno delavke bile prisiljene sprejeti delo na štirih statvah, istočasno pa so izgubile tistih 10 lir na uro, ki so si jih priborile prej. Ko je poleg tega kmalu pošla tudi zaloga dobrih surovin so delavke ostale pri starem. Vodstvo tovarne je spet pridobilo, kajti proizvod, nja se je povečala za dvakrat. Norma je ostala nespremenjena in tako izdela tkalka namesto 160 približno 320 m blaga v osmih urah. V vsem tem času pa so ostale mezde nespremenjene, razen onih 10 lir na uro, ki so jih dobivale tkalke le nekaj časa, dokler ni prišla v tovarno že omenje. na komisija. Da so te razmere ko se je dobiček podjetja na račun tkalk ter vseh delavcev tako povečal, medtem ko so ostale mezde nespremenjene, — največ 20.000 lir na mesec za tkalko — nerazumljive ter neznosne, nam najbolj povedo delavke same, ki pričakujejo od novoizvoljenega tovarniške ga odbora čim prejšnjo akcijo vsaj glede mezd. Nerazpoloženje, ki vlada rned tkalkami se je zadnje čase razširilo tudi med delavce Pred kratkim je namrečvod stvo tovarne sklicalo vse delav. ce ter jim objavilo spremembo načina dela. Dočim je imel do sedaj vsak delavec določeno število strojev, ki jih je sam popravljal ter oskrboval, je z novo razporeditvijo vsak dela. vec prisiljen delati v vsem oddelku in pri vseh strojih. To je povzročilo med delavci veliko ogorčenje, in kar je najvažnejše, jih je demoraliziralo ko so opazili, da se pri vodstvu tovarne ni potegnil zanje nih. Če in še najmanj njihovi sindi. kalni zastopniki. Delavec namreč opaža, da sindikalni zastopniki ne opuščajo samo ve. likih zahtev, ampak tudi tiste drobne zahteve, ki bi jih z lahkoto priborili pri vodstvu tovarne in s tem olajšali delo v tovarni. Da pa je težko pričakovati kaj od takih sindikalnih vodi. teljev, nam pa najbolj nazorno izpričuje dejstvo da se je v predvolilni borbi neki kandidat na listi Delavske zbornice izrazil, da bodo «sfrčali» iz to. varne vsi tisti delavci, ki so iz nasprotnega tabora, če zmaga, jo seveda oni, t. j. Delavska zbornica. Tukaj bi bil pač vsak komentar odveč. STAVKA DELAVCEV v tovarni likerjev„Stock" Vprašanje odškodnine odpuščenim de lovcem v CRDA še vedno ni rešeno V preteklem oktobru so se razbila pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za delavce v tovarnah likerjev, kakor tudi niso imela tedaj uspeha pogajanja za sklenitev delovnih pogodb za druge panoge živilske industrije. Vsa ta pogajanja seveda potekajo v Rimu na vsedržavni osnovi. Včeraj so napovedali 24-urno stavko delavci podjetja Stock z zahtevo, da se zopet obnovijo omenjena pogajanja; prav zato ni imela stavka lokalnega značaja. Predvsem zahteva ta kategorija delavcev, da jim priznajo iste ugodnosti, kot so jih priznali delavcem v pivovarnah, mlinih, tovarnah teste, nin in luščilnicah riža. Predvsem zahtevajo povišek prejemkov za nadurno delo in po. sebno enkratno nagrado, ki znaša okoli 30.000 lir na leto za specializirane težake. Včeraj dopoldne so se delavci in nameščenci podjetja Stock zbrali na skupščini na Delavski zbornici. Na koncu skupščine so sprejeli tudi te-solucijo, v kateri ugotavljajo, da je včerajšnja stavka popol. noma uspela ter izražajo svojo solidarnost vsem italijan. RAZPIS »PREŠERNOVE SLOVSTVENE NAGRADE« za dijake slovonskik višjih srednjih šol v Trstu Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu s sedežem v Ul. Buonarroti št. 31 je izdalo naslednji; RAZPIS «DiJaska Matica* razpisuje ob tridesetletnici svoje ustanovitve PREŠERNOVO SLOVSTVENO NAGRADO za dijake slovenskih višjih srednjih šoj v Trstu in sicer za še neobjavljeno leposlovno delo ki bodi: a) črtica, novela, pesnitev; b) potopis; c) poučni spis v obliki eseja ali razpravice. Obseg naj bo najmanj deset strani velikega šolskega zvezka. Prispevke je poslati v zapečateni zalepki in z geslom na odbor »Dijaške Matice* v Trstu, Ul. Buonarroti št. 31, NAJKASNEJE DO 6. JANUARJA 1953. Nagrade bodo objavljene *• februarja 1953 (Prešernov dan). Nagrade: I., II., III., bodo bogate knjižne zbirke slovenskih dijaka k literarnemu udejstvovanju. Ne mislimo pri tem, da bi moral človek, ki še obiskuje srednjo šolo, napisati dovršen umotvor, toda dovolj bo že. če se bo dijak, ki čuti količkaj pisateljske sposobnosti, poskušal v tisti literarni zvrsti, ki mu je najbližja. Srednja šola ima namreč namen, da čim globlje in širše o-bogati dijakovo znanje in da mu potem iz vsega nabranega gradiva pomaga ustvariti čim pravilnejšo podobo o svetu in Življenju. Sicer bo ta podoba pri srednješolcu še dokaj pomanjkljiva, vendar pa si jo bo tem hitreje in pravilneje koval, čim bolj se bo trudil svoje misli tudi izraziti. Zato je potrebno, da dijak zavestno opazuje primerja, sklepa, doživlja in podoživlja ter poišče svojemu doživetju tudi primernega -zraza. Ob oblikovanju svojih razmišljam in dognanj se bo dijak, ki ima še vrhtega pripovedni dar, usmeril v pisateljsko delo. In vprav razpis literarnih ta grad da dijaku priložnost, da klasiko« in svetovnih mojstrov, lahko preizkusi svoje znanje Ocenjevalno komisijo sestav- m svoj talent. zato poziva Ci- ljajo profesorji - slavisti*. * e o Dijaška Matica se je odločila. da razpiše literarne nagrade. v želji, da pritegne našega jaška Matica dijake, da se p čim večjem številu udeležijo plemenitega tekmovanja ter pošljejo svoje prispevke v presojo re in arheološke muzeje Čedada. Goste bodo spremljali prof-Mutinelli in prof. Ottavio V» lerio, rektor zavoda TopP VVassermann, ki je bil več e ravnatelj zavoda v Rubignacc ■ Izletniki bodo odpotovali * avtobusi v nedeljo ob • Vidma v Staro goro, ob 10. u oi tam v Čedad, kjer si do ogledali muzeje. Ob 18-bo skupen obed, ob 18. ut' vratek v Videm. Do 'c^r je za izlet priglasilo ze 200 udeležencev. Zidarski tečaj GORICA, 6. urad za delo v Goncie ča. da bodo 15. novembra. ^ prli usposobljenost trajal zidarje. Tečaja “ ga bo-6 mesecev m v ka do sprejeli 30 vajen • elni lahko udeleže vsi starostj, moški od 18 d° 40 vpisam k, so bili . 26. oktobra vPečaj_ v seznam brezpose ^ niki bodo PreieElat| k| boi° lir za vsak dan. Tis , ujp0. tečaj izdelali ib P 1 ^<4° sobljenostno spriceva , aJ. ob zaključku deležni ^ grade v znesku 3000 ' • u ki ne prejemajo P reje- brezposelnost Pa j„ po mali po 300 l'r na vsake?8 60 lir doklade » Kflt otroka, ženo ter _ jaijco °" slušatelji bodo tec%leni de-biskovali tudi taposie nebo lavci, število katen red- smelo presegati ce sju. nih tečajnikov; om zajcijučk° šatelji bodo °b , gali izP1' prav tako lahko P hi;enostn° te in prejeli usp0Sntj naj se spričevalo. Interes ^ra(ju z4 osebno javijo na vj0gjti d° delo. Prošnje je cas-e bo S**" 11. t. m. do 12. ureneZadostn vilo obiskovalcev ne bodo sprejeti v teč« gib ob-zaposleni delavci čin goriške pokrajin . rnrad' “t do sedaj še ni bd°0inoit. da ni brez osnove m ei p®" ta zamuda tudi end «revlt . sledic prihoda oZ- ■ fll) P odgovornih fun^c'Lg organih italijanskem skega aparata. Morda' pa‘je f® t\aCl fr. izplačanje mesečne v ^ „ ni slovenskih ucnjh flinK stu znak za nov narjev italijanskega (llsk 9 skega aparata do šolstva? skim delavcem te stroke. Hkrati pa zahtevajo od sindikalnih organizacij, naj poostrijo stavkovno gibanje, ce bi industrijci likerjev in vina ne priznali v novi pogodbi delavcem tega, kar so že dosegle druge kategorije delavcev živilske industrije. Danes pa so se uslužbenci podjetja Stock zopet vrnili na delo K * * * Vprašanje delavcev v CRDA. ki so bili odpuščeni, ker so ifitite in IhimolJlU' dnevnik/ presegli 68 let starosti, še ni rešeno. Ti delavci so se tudi zbrali pred Uradom za delo, kjer jim je dr. Levitus obljubil. da bo zanje posredoval. Kakor smo že pisali, proučujejo na ravnateljstvu CRDA kompromis, ki ga je predložil Urad za delo. Doslej pa se ravnateljstvo CRDA o teh pogojih še ni izreklo. Ne gre seveda več za preklic odpustov in njihovo odložitev do pomladi, marveč samo še za vsoto, ki naj bi jo vodstvo CRDA do. dalo redni odpravnini, in za to, koliko časa bi podjetje skr. belo za zdravstveno pomoč odpuščenim delavcem po odpu* stu. # # * Delavci in nameščenci podjetja za konserviranje «Arri-goni« pa se bore. da bi preprečili premestitev tega podjetja v Italijo Doslej je bilo premeščenih že več uradov, sedaj mislijo premestiti v Firence tudi industrijske naprave. Delavci zahtevajo, da mora ostati glavni sedež podjetja v Trstu ter da se vsi ostali uradi, ki so že bili premeščeni drugam, zopet premestijo v Trst. Posledica italijanske birokracije ? Izvedeli smo, da večina slovenskih profesorjev in učiteljev v Trstu do danes še ni dobila redne mesečne plače, čeprav so jo doslej prejemali redno vsakega prvega v mesecu oz. že dan prej. Razburjenje, ki moda med prizadetimi je veliko in povsem razumljivo, saj se posebno v Trstu, ob taki draginji brez denarja ne da živeti in ljudje, in še posebno družinski očetje in matere, imajo prav v prvih dneh meseca številne denarne obveznosti bodisi za plačevanje hrane, stanovanja in še drugih u-slug. O vzrokih zamude v plači se med prizadetimi marsikaj govori, posebno pa se poudarja dejstvo, da podobne zamude V NEDELJO 9. <• -j 17. uri bo v kfiodv«* II 1 MU *--- v K O S c B ; Z3 počastitev spoJ!!jB. pok. Frana Venturin Nastopajo: pevski »Valentin Vodnik« iz v line, pevski zbor iz & šta in pevski zbor «Slav Škamperle«. Vabljenj so vsi Brež4*^ da se oddolžijo 6p0tILb-svojega rojaka, P°"\e Ranega slovenskega sk telja, neutrudnega v^. svetnega in javneg3 lavca. GLEDALIŠČE ZKfi gostuje danes 7. t. m. °bJaiišžu v Ljudskem S* v KOPRU „ z Afhardevo oPtiI,llS komedijo »ŽIVLJENJE J lEPJ V soboto *• ponovitev Ist* v Zadružnem v dekanRu^ Wrf*, ------------- <952 ... «5-^ Škocijan daI)es. Vpisovanje^ novemb** 22- IN ,gjm v Tolmin I *n danes se usa H- I "5 trobila sovjetske držav-|*J* Partijske propagande vommjajo v ganljivih ditiram-* herojskih dni. ko je pred ■ «ti delocno ljudstvo car-“usije, pod vodstvom bolj. *®e. partije z Leninom na • prevzelo oblast in si za-krojiti samo svojo n a-usodo. Oči. vsega sve-10 bile takrat uprte v to P0', k* je bila poznana kot 'Kr*10 ve^'kih duhov, a J**’ kof domovina absolutiz-P^padnjaitua in knute. Ve. j. 5e Mo upanje, ki gu je ((?no ljudstvo vsega sveta o to junaško borbo ru-<}elat>ca in kmeta, in ve-Srti6 pogum, ki ga je za-0 Soueštuo črpalo iz re- ;*'U,jl?narne®a Vodviga ruske. ^rtčanih v njihovi ne-Praoicj in resnici. Veli- Bne0a človeka, za na-Sanj* stoletne pravde ovi ne- (j.. -• težnji in žeji po svo-£7 Pra»i ' ' ■ ■ — ■ V*1-«0 Pričakovanje... o k bilo pričakovanje... t(tn ?,}CL tembolj prepad med ir klovni človek pri. ?fj0j ,0(i velike oktobrske *n tem, kar se je H 0 kotilo iz tega velike- ^Sodita. •irt j*®*0 bratske skupnosti '•% . ljudt SZ, imamo id, *uteni, fci nas spominja )( e“njeueš)co delitev družic Privilegirane kaste in Hiilavn° liudstvo-ItUj e,to enakopravne skup-narodnosti v SZ, ij, 0 ^ane* sistem, ki poveli-0tPodarsko, politično, in-x »Hlno in moralno priori-L telifcortxjfce0a naroda, Ue°, Velik°ruski šovinizem. $: S 0 s°cialističnega tekmo-\ iJ10 *,setl področjih člo-(. javnosti, imamo v SZ ^l*» , nj**h podrobnosti iz-5l,tem policijskega nad-r 'Ha nad človeško mislijo, 1 jrer .'"“J začetek in konec °,lc*h pozah sovjetskega 1 00 k*r°krata Stalina. | j,rn komunistov, ki bi jtli^ tTi jrcu razvoj socia-‘^ij^ in vzgoja socia-J** iloveka, imamo v •^ijS^flledno uelik aparat funkcionarjev, in čim fiii tj^Hhor položaj v par-J°'ož4j Slastnejši je njihov \ ? državnem aparatu: in Partijski aparat sta I 0 po socialističnem jakemu po njegovem j Do \0vjetski sistem rav- | S,«od delovnega 1 ^isniti čimveč, naj-'V ®*ti sovjetski državi zvestim birokratom*. > 'v0 Socializma, imamo % podrobnosti izdelan f^ birokratskega državne-HStoma. ki zavira raz-^izvajalnih sil, ker vna-\£ovne odnose najreak-j1^®' sistem policijske. \ m prisiljevanja, ki Sitnemu sovjetskemu \n sistemu pečat *0o0 <*e*a *n koncentra- V }aborišča. današnja stvarnost ij %e°a *s°cializmar>, tak j^k sovjetskega . Joj, , n*0a» birokrata. In [,!tav0-’le kobilice, ki ne iz-Q. v vrsto drugih iMin, ^nem pričakovanju, le e*' »u kratkem dano poit k°IjSe pašnike, — V* danes napihuje- 1(1 erneriiena! ko^jrcam^ežkol uniformah, in IZ GOVORA E. KARDELJ A K A HOIfiBESC KPJ Zakai so kominformovske stranke postale agentura Sovjetske zveze Predvsem se moramo vprašati, kje sq vzroki, da se je ve. čina komunističnih partij degenerirala v agenturo hegemo-nistične zunanje politike neke imperialistične velesile. Razume se, da gre tu predvsem za vrhove, ne pa za zavedne množice, ki iz objektivnih razlogov sledijo hegemoniji teh vrhov in njihovim pozivom na disciplino v interesu nekih «višjih ciljev«. Ne smemo pa spregledati, da so v teh partijah ravno vrhovi prava partija in moramo zato govoriti o krizi kominformovskih partij kot takih. Ali se more degeneracija teh partij enostavno pojasniti s tem, da gre samo za birokratiziranje nekih vodilnih posameznikov ali za njihovo zablodo, ali za rezultate sovjetske obveščevalne službe? Mislim, da tega ne moremo, čeprav vsi ti elementi igrajo dokaj važno vlogo. Ce bi bilo samo to, potem bi bilo za revolucionarje dovolj, da se bore v teh partijah za likvidacijo sovjetskega vpliva in za odstranitev birokratov, pa bi te partije lahko je nadalje vodile bitko za socializem. Toda vsi vemo, da bi taka misel bila iluzija, da vprašanje ni tako enostavno, in da po tej poti ni treba pričakovati rezultatov. Za komunistične partije velja to, kar je značilno za vse politične in organizacijske oblike v razvoju delavskega gibanja. Ce nekatere oblike stagnirajo, postanejo šablone za vse, postanejo ovira za nadaljnji razvoj gibanja. Z objektivnimi spremembami v družbeni stvarnosti, se morajo spremeniti tudi 'oblike tako organizacije kot političnega dela. Ta proces pa se v sedanjih komin. formovskih partijah pribitih na stalinske šablone, ni izvršil in zato so tako po svoji politični in idejni vsebini, kakor po svojih organizacijskih oblikah — postale nesposobne, da bi bile še nadalje na čelu borbe naprednega človeštva za socializem. In prav zato, ker so postale nesposobne za to vlogo, jih je birokratizem lahko izpodjedel in uničil njihovo nekdanje revolucionarno jedro, zato so mogle in morale postati agentura nekega imperializma. ki se pojavlja v obliki zahtev po hegemonistič-nem položaju v svetu. Komunistične partije so nastale v dobi razvoja mednarodnega delavskega gibanja, ko je buržoazija še trdno stala na nogah iri v kateri je za relativ. no še slab proletariat pred- v duhu proletarskega interna-cionalizma odločale o vprašanjih skupnega sodelovanja na mednarodnem področju borbe proti reakciji — je v takih pogojih krepilo samostojno vlogo delavskega razreda in njen vpliv na razvoj stvari ter je bilo zato zgodovinsko neogibno in progresivno. Pri tem zlasti ne smemo pozabiti, da je Lenin ustanavljal te partije za proletarsko revolucijo. Po drugi svetovni vojni pa so pogoji popolnoma drugačni. Socializem danes ni več stvar kake izolirane države in mu sploh ni mogoče določiti državnih meja. Razvoj produktivnih sil v najrazličnejših oblikah prebija okove starih družbenih odnosov in odpira pota k socialističnim družbenim oblikam. V nekaterih državah dobiva ta razvoj revolucionarne oblike, v drugih oblike čedalje močnejšega političnega vpliva delavskih gibanj v obstoječih demokratičnih ustanovah. V visoko razvitih državah že sami držav-no-kapitalistični odnosi, povezani s čedalje širšo borbo delavskega razreda za njegovo stavljalo največjo nevarnost j udeležbo v demokratičnih usta. koalicionaštvo z buržoazijo. U-stvarjanje malih »revolucionarnih avantgard — usmerjenih v svojem delovanju k problemom lastne države in združenih v internacionali, v kateri so resnično demokratično in novah državnega in gospodarskega upravljanja, neogibno vodijo h krepitvi socialističnih elementov. Tudi pri nas se včasih sliši misel, da smo Jugoslovani edi. ni pravi socialisti in da je Ju- goslavija kot osamljen otok sredi morske nevihte. Mi nismo nikak osamljen otok, ker nikdar doslej moč socializma ni bila tako velika, kot je danes. Zato je socialistična Jugoslavija tudi mogla dobiti podporo, ki ji je bistveno pomagala v njenem odporu proti agresivnemu pritisku sovjet, skih hegemonistov. Se več! Ta moč je tolika, da lahko danes govorimo o določeni kvalitativni spremembi v tem smislu, da so prav problemi nadaljnjega razvoja socializma postali dominanten problem sedanjega sveta. Vloga zavednih komunistov, odnosno socialistov, v takih pogojih, potemtakem ni v tem, da se izločijo iz vsega tega procesa, odnosno, da še nadalje sede na proklamacijah, kot da zaradi nekega nepojasnljivega avtomatizma vedno in v vsaki deželi edino njihova par. tijn predstavlja socializem in da ga lahko samo ona ustvarja. Njihova vloga mora biti danes v glavnem v tem, kar sta nekoč Marx in Engels zapisala v «Komunističnem manifestu«: ((Komunisti so v praksi tisti del delavskih partij vseh držav, ki so najodločnejši. ki stalno potiskajo naprej, oni teoretično prednjačijo ostalim množicam proletariata, razumevajoč pogoje toka in splošnih rezultatov proletarskih gibanj.* (Izbrana dela, str. 27.) Po Marxu morajo komunisti vedno predstavljati celino socialističnega gibanja, ne pa da so njegov ločeni in ekskluzivni del, hkrati morajo kot naj-zavednejše jedro tega gibanja usmeriti svojo borbo v vsaki deželi po konkretnih pogojih družbenega gibanja v smeri socializma. V svoji prvi — leninski — fazi je bila komunističnim partijam tudi namenjena takšna vloga. Toda ko so pod vplivom sovjetske birokracije začele partije svojo glavno nalogo, to je obveznost, da povsod «potiskajo» naprej, kot pravita Marx in Engels, kjer koli se gibajo stvari v smeri socializma, — spreminjati v privilegij, da so v vseh deželah edino one in samo one lahko nosilec socialističnega gibanja, so se začele ne le izločati iz delavskega in socialističnega gibanja sploh in vse bolj postajati ozka sekta, začele so tudi izgubljati revolucionarni značaj, so se birokratizirale in se spremenile v tujo agenturo. Ni zgolj slučaj, da so tudi še nadalje igrale revolucionarno vlogo samo v tistih deželah, kjer so stvarno predstavljale celoto delavskega in socialističnega gibanja, kot je to bilo pri nas, in kjer so se v neki specifični obliki povezovale z narodnoosvobodilnim gibanjem. (Razgovori z azijskimi socialisti) •iiHiiiiniiiiiiiiuitiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiMitiiitiiiiiiiutumiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiitiiititiiiiitiitiiiitiniHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiittiitliiiHiiiiiHtittiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimi «iiiiiiii!imiiiimiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiimim»iiiii»ii»iiiiiiiiMimiiiiiiniiminii!ii» HOUSTON pomorsko pristanišče brez morske obale V luki, ki leži 75 km od morja, je prostora za 79 Velikih in 17 majhnih ladij - 39 milijonov ton letnega prometa - Petina prometa gre V inozemstvo: petrolej in njegovi derivati, bombaž, riž in pšenica V l’e(!it/Ults,c>mt besedami V ; <*n‘ v ruski zgodo- delovno ljudstvo l( ' kobi..raiunalo s prav ta- vS ki p° *° ime* e h k 'ntelektualne in likale en*ce, da se niso Mste socialiste in ko-TJ Ur Proslavah velike jl’°*ucije oovore sa-i njen. ržavni funkcionar-9r°barji. Na njenih * ^viiJC zrasla moč in nji-V«-, dQ °Ira.n Položaj, zato na Im* ” odd°lžijo vsaj '<>ii te t0' V*’5 v .pro,lat,e postajajo * 1) .1 pUOkUJUjU otja,““n nevarnejše. Na k vsekak°r tež->1 S * da je bila ok-delo ruske- «itl*včn kmeta' Prav ti-\Se, ‘ ,n kmeta, ki ni- 1' h ‘'»Oni0 tel SVOii z0°do-#„ „Pr* upravljanju soli ' 'rne, °sP°darstva. kakor !> k° « ie u- 2ato poudarjali6' (St:,Ht3ki r°kratski t „na k™<>resu \ bi£ J da Veliki Ok-in l ruskega dc- IV ir>0n^m,eike°a lindstva. RS« °°dnek- * katerim je V priila na ob- y tavila svojo dikta- fco ■ . 'ih.. ,,f *e danes ta- Houston je danes v Združenih državah med pomorskimi pristanišči na drugem mestu in vendar leži nad 75 kilometrov oddaljeno od morske obale Mehiškega zaliva v zvezni državi Texas. To gospodarsko zelo važno mesto, ki ima danes skoraj 600 000- prebival* cev, povezuje z morjem globok plovni prekop. Mehiški zaliv so odkrili leta 1519. Leta 1685 je francoski raziskovalec La Salle iskal izliv reke Mississippi, kjer je danes veliko mesto New Orleans v zvezni državi Louisiani, da tam ustanovi francosko kolonijo. Močan veter pa je gnal njegovo jadrnico mimo tega ustja. Pristal je na obali Texasa. New Orleans je popolnoma izpolnil svojo strateško nalogo, ki so mu jo namenili prvi raziskovalci Mehiškega zaliva, toda nihče ni tedaj mogel predvidevati velikega gospodarskega pomena razsežne ravnice med Mississippijem in skalnimi gorami, niti slutiti, da so tam bogata ležišča petroleja, žvepla, ogromne zaloge stavbnega lesa, da ^bo_do tam uspevali bombaž, pšenica,^ riz, živina in drugi pridelki, ki jih v velikih količinah razpošiljajo po vsem svetu. Gospodarski razvoj tega področja je nujno zahteval veliko pomorsko luko. Saj ima 555 km dolga obala Mehiškega zaliva dovolj pristanišč, kot so Galveston, Corpus, Christi, Baumont, Freeport, Port Arthur, Texas City, Orange, Brownsville in druga. Nihče pa ni mogel misliti, da bo rav. no Houston, ki leži globoko v zaledju, igral tako važno vlogo kot glavno izhodišče tega gospodarsko važnega in obsež nega področja na morje. Samo nekoliko kilometrov oddaljeno od bojišča SanJacin. to, kjer je Texas izvojeval svo. jo neodvisnost od Mehike, so leta 1836 ustanovili mesto Houston, Jrfesto so krstili po "hi„ s . -------------- Sh ’ 2- i,^glešk°-slovenski j ', 1952- V, 2. Civilno pravo. * Vl Merčun: Kli- Lj. ,»52. \ 5* * t>«nriff L 2lvljenjska 1 H, Ja Esmonda, Lj. ®rkovee zn mill- 6V-* k«w 1952- rC nnd samot’ 'Lj-1852- ^iije razrede lf.$L • ' pon»tis J izd., » J Ko, *65j Angle- ga stopnja, generalu Samu Houstonu, ki je vodil do zmage slavne čete in ki so ga potem izvolili za predsednika neodvisna republike Texas. Texas je namreč bila edina republika, katere neodvisnost so Združene države priznale preden so jo leta 1845 sprejele v svojo zvezo. Železnica in razvoj lesne poljedelske industrije na jugu Texasa sta pripomogla, da se je Houston proti koncu prejšnjega stoletja zelo naglo razvil. Leta 1850 je živeio v Houstonu 2396 prebivalcev, leta 1900 pa jih je bilo že 44.633. Ko s« od leta 1901 dalje ob Mehiškem zalivu začeli odkrivati ležišča petroleja, je Houston kmalu postal središče velikega petrolejskega področja Naraščajoče blagovno bogastvo tega področja je iskalo svojo pot k morju. Zato so njegovi gospodarski in poslovni krogi sklenili, da se gradi prekop, ki naj povezuje Houston z morjem in ga spremeni v pomorsko pristanišče. Leta 1915 so končali prekop, po katerem lahko plovejo skoraj vsi prekooceanski parniki do Houstona, in sicer od vzhodnega konca otoka Galvestona debrih 35 kilometrov skozi gal-vestonski plitki zaliv in potem približno 40 kilometrov skozi prekope rek Jacinto in Buffallo Bayou do samega pristanišča Houstona, ki je pravzaprav veliki bazen, v katerem se parniki obračajo. Prekop, ki je skozi približno 11 metrov globok in na najožjem mestu nad 1Q6 metrov širok, je stal 35 milijonov dolarjev. Stroške sta krila deloma mesto, deloma zvezna država Te-xas. Več kot še enkrat toliko so stale pristaniške naprave in ostala potrebna oprema, ki j,> Je vedno izboljšujejo. Sedaj gradijo dva predora pod prekopom. V pristanišču je prostora za 79 velikih in 17 manjših ladij. Letni tovorni pro- met skozi to pristanišče se suče okoli 39 milijonov ton. Vzdolž prekopa lahko pristajajo največji parniki. Petnajst do 20 odstotkov vsega luškega prometa Houstona je namenjen inozemstvu, več kot polovica vsega tovora prevažajo vzdolž oceanske obale v ostale ameriške zvezne države, razlika pa odpade na notranji, večinoma rečni promet Texa-sa in Louisiane, ki se razteza tja do Mississippija. Iz Houstona izvažajo v inozemstvo v glavnem petrolej in njegove derivate, bombaž, riž in pšenico. Včasih tovorijo na ladje v pristanišču Houston naravnost ogromne tovore. Nedavno so na primer poslali v Južno Amerike popolno petrolejsko čistilnico z vsemi zložljivimi stanovanjskimi hišami za delavce in nameščence. Houston večinoma posreduje v atlantskem obalnem prometu izmenjavo surovin južno-zahodnih področij proti industrijskim izdelkom vzhodnih dežel Združenih držav. Tu(Ji v rečnem prometu po Mississip-piju_ po rekah države Ohio t r po omrežju vodnih poti Texa-sa prevažajo iz notranjos;! Združenih držav kot na primer iz zveznih držav Illinois, Ohio, Missouri. Iowa in Penn-sylvania v Houston industrij- •: ..i-v-v:;*:*! ■ w' m k.w*:. HOUSTON. — Pogled s ptičje perspektive na del mesta. Čeprav leži Houston 50 milj daleč v notranjosti, ga z Mehiškim zalivom veže Houstonski ladijski prekop, ki je delo človeških rok. ske izdelke. V tujino pošiljajo iz Houstona petrolej, cement, žveplo, sol, sladkor m ribe. Pristanišče in prekop upravlja posebna komisija v imenu u-stanove «Harris Caunty-Hou. ston Ship Channel Navigation District«. Ta komisija imenuje luškega poveljnika. Pristanišče Houstona s svojim plovnim prekopom in naraščajoča področja sta se vzajemno spodbujala. Tako so vzdolž prekopa me* Houstonom in zauvom Galveston nastala ob približno 40 kilometrov dolgem obrežju številna industrijska podjetja. Najbolj nazorno nam predočuia porast industrije na tem polročju statistika, ki je leta 1910, to je ob zadnjem ljudskem štetju pred otvoritvijo prekopa izkazovala vsega skupaj le 6239 delavcev in namešč^n^ev houstonske industrije. To število je do leta 1947 naraslo na nič manj kot 58.606. Indust;"jska podjetja so zelo različna. Glavno vlogo igra petrolejska in dustrija s svojimi 15 čistilnimi, važna pa je tudi kemična irdustrija, ki stalno narašča Okolica Houstona ima tudi zelo razvito kmetijstvo. Tam so največje rižarne Združenih dr. žav. Toda Houston ni samo ponosen na svoje pristanišče m industrijo. Ima tudi visoko strokovno šolo za gojenje iža in univerzo, ki uživata po vseh Združenih državah velik ugled. Nadalje je tam državno vseučilišče zvezne države Texas za črnce. Znamenita je tudi klinika medicinske fakultete Texasa, ki je stala 100 milijonov dolarjev, tako imenovana Baylorjeva univerza. Druge znamenitosti Houstona so mestni simfonični orkester, u-metnostni muzej in vsakoletna razstava pitane živine ki jo dobro poznajo po vseh Združenih državah in ki mednarodni pomen. Bili so trije. Soebadio Sa-strosatomo, član politbiroja socialistične stranke Indonezije, Imam Slametj kandidat za člana CK indonezijske socialistične stranke, in Madho Shripad Goghale, član izvršnega odbora socialistične stranke Indije. Vračali so se s kongresa socialistične internacionale v Milanu. V Ljubljani so se razgovarjali z nekaterimi političnimi voditelji in si ogledali mesto ter šmarsko zadrugo na Dolenjskem. Zadržali se niso niti dva dni, pa so trdili, da že poznajo Jugoslavijo. Bit sem z njimi manj kot eno uro, pa mislim, da se precej poznamo. In preden jih je vlak potegnil v deževno noč naprej proti Beogradu in orientu, smo se objeli. Morda je to brezbarvni običaj primitivnih narodov s Tihega oceana, morda je še kaj več. «Socialistično gibanje v Indiji je v tesni zvezi s socializmom v Jugoslaviji», mi je zgovorno pravil sicer tihi Indijec. «Preteklo poletje je bila pri vas na obisku delegacija indijske socialistične stranke in ta se je vrnila domov polna vtisov in izkušenj. Te izkušnje mojih tovarišev so me tudi privabile, da prihajam zdaj še sam na obisk v Jugoslavijo. V Milanu smo srečali socialiste iz vseh dežel. Bil sem srečen, da so bili navzoči tudi tovariši iz aziiskih držati. Prepričan sem, da so socialisti Evrope, vključno tudi Jugoslovani, edini resnični prijatelji azijskih socialistov, pa čeprav je danes socialistična internacionala zaposlena z evropskimi problemi.» Bilo je nekaj trpkega v teh besedah, ki jih je povedal ta sicer čisto evropsko oblečeni simpatični mož s svetlobrona-sto kožo. Mar bo res Evropa gledala na azijske narode vedno zvrha in s stališča svojih koncesij? Pri tem sem se spomnil, kako mi je sam Goghale malo prej pripovedoval o bedi v Indiji, o otokih lakote, ki so še vedno razsejani po tej sicer bogati deželi z nad tri sto milijoni prebivalcev. Ali si bodo Indijci kmalu sami znali pomagati k dvigu blagostanja? Pripovedoval mi je, da se je udeleževal med vojno osvobodilnega gibanja in da so od bodočnosti mnogo pričakovali, A za predsednika Nehruja, ki uživa pri nas precej popularno ime skoraj vzornega humanista ali celo socialista, je odmajal z glivo. Kongresna stranka je daleč od socializma. Nehru je po njegovem siccr zelo pameten: uživa ime Gandhijevega naslednika in kot tak nima tekmeca, to pa je tudi vse. Ce govori pred volitvami ponekod na socialističen način, je to le zato, ker si indijske množice podzavestno vedno bolj želijo socializma. Pri tem pa manjka organizacija. Brez delavcev železniškega in prometnega omrežja je v Indiji v petnajst tisoč podjetjih zaposlenih nad dvajset milijonov delavcev, a organiziranih je komaj milijon, pa še ti so razcepljeni. Tri sto tisoč članov imajo sindikati kongresne stranke, okrog dve sto tisoč članov kominformi-stična sindikalna zveza in okrog pol milijona socialistični sindikati Hindamussaba. «Nam je potrebna močna, enotna sindikalna organizacija, neodvisna od strank, vlade in de. lodajalcevn. je menil Goghale. Toda naj se povrnem k izjavi, ki mi jo je dajal, ko sva sedela v hotelu tik pred odhodom: uNiti kapitalizemt niti kominformizem ne moreta dati človeštvu upanja. To dvoje človeštvu doslej ni prineslo nič drugega kakor bedo in nesvobodo. Socialistična gibanja vsega sveta morajo biti združena)), je nadaljeval Goghale ima tudi I ,n s svojimi toplimi rjavimi ] očmi dal še več poudarka poe- tični prispodobi: «Cloveš ka zgodovina kaže, da tam, kjer se stekajo reke, raste novo življenje. Socialistična internacionala bi morala postati enkrat tako sotočje rek za človeštvo. Pri tem — sem prepričan — bo igrala Jugoslavija pomembno vlogo.y> Indonezijca sta bila še mnogo bolj udarna in živahna, zlasti pomembni Sastrosatomo. Tu pa tam je potegnil dim iz svoje zakrivljene javanske pipe in se gromko zasmejal, da sta se mu pokazali obe vrsti belih zob, in že je spet hitel z novimi ugotovitvami. «Naša borba proti Holandcem je bila doslej le bolj v negativnem smislu)), je razlagal Sastrosatomo. «Hoteli smo le dokazati( da tujec s samo vojaško silo naše dežele ne more kontrolirati. Pri vas ste združili vojaško zmago s politično in gospodarsko.)) Povedal je, da je v Indoneziji kljub formalni osvoboditvi gospodarstvo pre-. težno še vedno v rokah tujega, zlasti holandskega kapitala. To velja predvsem za proizvodnjo kavčuka, ki znaša skoraj tretjino svetovne proizvodnje, in nafte, ki je letno pridobijo okrog šest milijonov ton. «Na. cionalizacije podjetij še nismo izvedli*, je rekel Sastrosatomo, «ker še nimamo za to sposobnih kadrov. Ce pa bi izvedli nacionalizacijo in prevzeli vodstvo s slabimi kadrit spet ne bi uspeli, kajti proizvodnja m blagostanje bi začasno celo padli in ljudstuo bi se razočarano odvrnilo od nas. Uporabljati moramo revolucijo tn evolucijo. Naš cilj je absoluten, sredstva pa ne.» Povedal je, da je v Indoneziji tudi okrog dva milijona Kitajcev, v glavnem premožnih trgovcev z rižem. Ti mali kapitalisti pa so precej vneti pristaši Maocetu nga, pa ne zaradi Kominforma, marveč zaradi kitajskega nacionalizma. Glede Kominforma samega jr d\-’-jal: «Kominformistične diktature ne bodo nikoli dopustili. Pri nas nima skoraj Nobenih tal, a če bi nam jo kdo hotel vsiliti, bi se borih tudi z orožjem.« Socialistično internacionalo je po drugi strani ocenil za še vedno preveč platonsko, zlasti v odnosu do nerazvitih in kolonialnih dežel.« Na KPJ gledamo kot na bratsko partijo, graditev socializma pri vas pa nas zanima kot poskus, kako graditi demokratični socializem v praksi^ Upam, da boste tuditvi poslali opazovalca na našo konferenco v Ran-gunu d «Se beseda o vtisih iz Ljubljane«, je dejal ob koncu Indijec Goghale. c48 ur, ki smo jih prebili v Ljubljani, nam je zapustilo tople vtise. Ko smo se sprehajali po ulicah, smo videli jasne obraze mladine in odločne obraze starejših ljudi, ki so pa imeli prav tako nekaj mladeniškega v sebi. Med svojim bivanjem sem srečal tudi dve osebi. katerih podob ne bom pozabil. Ena teh je vedro kmečko dekle Dorica, s katero sem plesal v mali šmarski gostilni, druga pa krepki in odločni, a vendar do vratu zakopan v visoke zamisli, Jaka Perovšek, predsednik tamkajšnje kmečke zadruge. Človečansko ozračje — to sa bili moji vtisi ob prvem srečanju z Jugoslavijo.» Ko je bilo že tik pred odhodom in sem pomislil na tisoče kilometrov, ki jih bodo še morali prepotovati do Surabaje in Kalkute, sem kar tako omenil: «Kako smo si daleč narazen po kilometrih.» — «A blizu po srcu», je počasi dejal v slabi angleščini mali študent Slameti ki je vodil nekoč indonezijske študentovske bataljone v osvobodilnem boju, ter me pogledal izpod svojih debelih očal. B. POGAČNIK (Iz «Naših Razgledov»> V dveh dneh — 21. in 22. februarja 1948 — je prešla oblast v roke stalinistov brez krvoprelitja in celo brez kakega resnega odpora ljudstva, ki je bilo sicer z vsem srcem za demokracijo in politično zrelo, toda moralno oslabljeno po desetih letih izdajstva m nesreče. Dne 25. februarja je prenehal vsak odpor. Predsednik BeneJ je priznal «dovršeno dejstvo« in odstop ostalih ministrov, ki so jih nadomestili kominformovci ali njihovi sopotniki. Neodvisni minister za zunanje zadeve, Jan Masaryk, je napravil samomor — ali pa so ga umorili. Beneš je počasi hiral kot dejanski ujetnik v oddaljenem gradu. Češkoslovaška je postala sovjetski arzenal in gospodarsko odvisna od Sovjetske zveze. Ustvarjanje satelitskih vlad Postopno ustvarjanje satelitskih vlad. Uporabljajo jo v državah, ki jih ima zasedene sovjetska vojska. To metodo u-porabljajo vedno postopno in z dovršeno spretnostjo. Najprej so stalinisti udeleženi v vladi narodne enotnosti, v kateri nalašč dopustijo tudi elemente s skrajnega desnega krila. Potem pa počasi in z izgovorom, da napadajo in odstranjujejo reakcionarno desno krilo (h kateremu začnejo prištevati vedno več in več strank in osebnosti) reorganizirajo vlado. Tako reorgani- KAKO PRITI NAJHITREJE DO GOSPOSTVA NAD SVETOM Osvajalna taktika Stalinove birokracije zacijo tolikokrat ponovijo, dokler ne postane vlada voljno orodje v sovjetskih rokah. Navidez se vse to dogaja popolnoma azakonito«, čeprav pri tem najhuje kršijo zakone, kajti samo samomorilci bi si upali protestirati vpričo sovjetske vojske in raznih stalinističnih tajnih policij. Tako so napravili v vseh državah, ki so danes hočeš nočeš sovjet, skl sateliti. V Romuniji je pomenil prvo stopnjo ultimat Višinskega kralju Mihaelu, s katerim je zahteval od njega, da odstavi ministrskega predsednika generala Radescuja. Na Madžarskem se je sprožilo s tem da so «očistili» stranko malih posestnikov, kije malo prej dobila pri volitvah 59 odst. glasov in 244> mest v parlamentu. Toda 56 njenih po-sl&ncev so svoj6voljno izklju-čil' iz parlamenta, nakar so «cstali» privolili v to, da se pridružijo vladnemu bloku pod vodstvom stalinistov. Na Bolgarskem je začelo delovati 13’ političnih sodišč takoj, ko so vkorakali Sovjeti Regente so obsodili in usmrtili prav ta. krog 2.000 drugih političnih o-sebnosti. Na Finskem so posta, vil: pred sodišče sedem nekdanjih ministrov in predsednikov, med njimi tudi socialističnega voditelja Tannerja in nekega veleposlanika. Fizična likvidacija zaveznikov Ko so odstranili desnico, so začeli z drugo stopnjo svoje operacije. Lotili so se kmečkih strank, ki so bile v teh pretežno poljedelskih državah močne. Na Poljskem so začeli gonjo proti kmečki stranki, ki jo je vodil Witoš, in prisilili podpredsednika vlade Miko-lajczyka. nekdanjega ministrskega predsednika begunske vlade, da se je odpovedal in pobegnil. V Bolgariji so ustanovili nasprotno kmečko stranko. Kmečkega voditelja Petkova, ki je sodeloval s stalinisti, so obtožili veleizdaje in obesili. V Romuniji so naleteli Sovjeti s svojimi političnimi manevri na odpor, nakar so aretirali kmečkega voditelja kj 22 bivših ministrov, sto Maniuja in ga obsodili na do-desničarskih poslancev in o-1 smrtno ječo, vse kmečke po-] slance pa so odstavili. Naslednja stopnja notranjepolitične preobrazbe (1946 do 1948) je bila v izključevanju tistih socialistov, ki so se u-pirali enostranskemu sistemu: Vilina in Lausmana na Češkoslovaškem, na Poljskem pa Arcizewskega. Izključili so tudi večji del članstva bolgarske socialistične stranke, na Madžarskem pa pristaše starega sindikalnega voditelja Peyer-jd V Romuniji so izključili Petrescujevo skupino. Stalinist so nato prisilili preostale socialiste v stranki, tudi vzhod nonemške, da so privolili v u-stanovitev enotne stranke s stalinisti ki so jo nazvali v nekaterih državah ((komunistično«, drugje pa «delavsko» »enotno socialistično« ali «e-notno delavsko stranko«. Zdaj je bila prosta pot za nacionalizacijo vse industrije in trgovine, za kolektivizacijo zemlje po lažni agrarni reformi in rtizdelitvi veleposestev ter za objavo ogromnih petletnih načrtov. po katerih načrtujejo vso proizvodnjo do zadnje de cimalke za pet let naprej Svo- V satelitskih državah so u-porabili stalinisti svojo strategijo pronicanja in podjarmlja-nja za to, da so ustvarili iz teh držav moian trdnjavski pas daleč pred mejami Sovjetske zveze. Hkrati pa so Sovjeti s tem prišli do ozemelj, ki bi jih lahko imenovali kolonialna in ki so jim na razpolago za totalno gospodarsko izkoriščanje. Toda Sovjetska zveza s tem še ni bila zadovoljna. Večkrat — posebno še v Franciji — si je Kremelj obupno prizadeval, da bi se z metodami, ki so se izkazale za uspešne v Aziji in Vzhodni Evropi, polastil politično naprednejših zahodnih demokratičnih držav. Brez pretiravanja lahko rečemo, čeprav bo to mnoge presenetilo, da je le malo manjkalo, da se stalinisti niso polastili oblast; v vsej Evropi. Položaj v Franciji Stalinizem v Franciji upada Pri zadnjih volitvah je zbrala kominformovska stranka o-krog 5 milijonov glasov, vendar pa je to že pomenilo izgubo nad pol milijona glasov. Od leta 1947 je padlo članstvo v stranki in v sindikatih, ki so pod nadzorstvom kominfor-movcev, za več kot 50 odst Tu strankine časnikarske agencije in listi so si že obrusili kremplje. Naklada glavnega strankinega glasila, dnevnika «L’Humunitč», je padla od 500 bodno so lahko ubijali tisoče | tisoč na manj kot 250.000 in po. ljudi in deportirali milijon*. I dobno u«odo so doživele tudi teh odborih večino, kajti poleg svojih rednih strankinih zastopnikov so bili v njih tudi zastopniki raznih drugih stalinističnih in stalinistom naklonjenih organizacij, na primer ženske, delavske, dobrodelne in tako naprej. Ob osvoboditvi je v Franciji kar mrgolelo takih osvobodilnih odborov. Poleg departementskih prefektov, ki jih je imenovala na. Vse do konca vojne so si i pariška vlada, so ustanovili sta. ohranile kominformovske od: Iinistj ie p0!ebne departement. riln I nptm . . . . * porniške sile svoj lastni glavni stan, čisto ločeno od ostalega, splošnega odporniškega gibanja. Končno pa se je komin-formovsko vojaško odporniško gibanje vendarle vključilo v francosko vojsko, ki sta jo reorganizirala generala De Lat-tre in Juin in tako v Franciji ni prišlo do medsebojnih bojev. To je nedvomno vsaj delno pripisati dejstvu, da so fiancoski kominformovski voditelji sprejeli udeležbo v De Gaullovi vladi v Alžiru, namesto da bi ustanovili opozicijsko vlado na okupiranem področju. Mičnost metod Pri tem pa je vendar mnogo podrobnosti med metodami, ki so jih uporabljali komunisti v Rusiji in na Kitajskem, in tistimi, ki so se jih poslu-žili leta 1945 v Franciji. V zasedeni Franciji je bilo mnogo pogumnih odporniških skupin — tako imenovanih ((osvobodilnih odborov« — in sicer o- druge kominformovske publikacije. Udeležba na kominformovskih zborovanjih je majhna in njene različne propagandne gonje so bolj ali manj obsojene na neuspeh. Kominformovci so se šele le. ta 1941, ko je Hitler napadel svojega najnovejšega zaveznika, Stalina, aktivno pridružili francoskemu odporniškemu gibanju. Tedaj so si ustvarili neodvisno vojaško organizacijo — «Proste strelce# (Francs Tireurs) in «Francoske partizane« (FTPF) pod poveljstvom | krajnih in departementskih. V komunističnega poslanca Tillo.| splošnem so imeli stalinisti v ske osvobodilne odbore, ki so bili podrejeni nanovo ustanov, fjenim pokrajinskim odborom, ti pa so po svoji funkciji odgovarjali od zakonite vlade imenovanim ((komisarjem republike«. Med vsemi osvobodilnimi od. bori je bila zbornica z nazivom «Etats generaux de la re-naisance frangaise«, ki se je zbrala 12. julija 1945 v Parizu in na kateri so hoteli obravnavati vse tedanje probleme. 'Ta zbornica naj bi bila nekaj podobnega kakor leta 1917 v Rusiji Vrhovni kongr s sovjetov, ki je iztrgal oblast Svetu ljudskih komisarjev Ke. renskega. Zdelo se je, da bo tudi v Franciji ta zbornica hotela nadomestiti De Gaullo-vo začasno vlado in posvetovalno zbornico. Toda kljub kominformovski večini v omenjeni zbornici zborovalci niso imeli drznosti, da bi odstavili zakonito vlado. Izglasovali so dolg seznam platoničnih resolucij, nato pa se razšli. Položaj pa je bil kljub temu napet. (Nadaljevanje sledil I f JN p » 1 r» Vremenska napoved za danes: U |/ L AA L Oblačno z možnostjo pada- f I \ LIV l L vin' — Temperatura skoraj brez sprememb?. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tretu je dosegla 12.1, najnižja 7.6 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 7. NOVEMBRA 1952 rjjnjjj nninn SHJjlp ::: :: ir lil iiiiilH "ijiijjjl!: «$| s 1 I in m ii ii: liililil: ::;i - šilili RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.35: Samospeve sodobnih italijanskih skladateljev poje Otta On-dima, pri klavirju Gojmiir Demšar. — Trst„n**" 18.15: Dvorak: Koncert za čelo in orkester. 20.i. Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 12.15: orkester Carla Savina. — Slovenija: 20.15. uve sloviti sonati Ludviga von Beethovena. Italija škoduje miru v Evropi (Nadaljevanje s 1. strani) PONEVERBE IN GOLJUFIJE BIVŠEGA VATIKANSKEGA ARHIVARJA Mnisigir cipplco pred sodiščem goje za aneks ion is-tične stranke na volitvaih. V istem namenu je italijanska vlada zastavila svoj vpliv tudi za uporabo italijan-»kega volilnega zakona v Trstu. Italijanska vlada poleg tega finansira razne iredentistične organizacije, kot je odbor za nacionalno osvoboditev, ki ne skrivajo, da se ukvarjajo z aneksionistično tn protijugoslo. vansko propagando ter diverzantskim delom v coni «B» STO. Taka dejavnost italijanske vlade im njenih organov je dobila zlasti širok obseg po londonski konferenci, kar se posebno izraža v dejstvu, da se od italijanske vlade postavljeni funkcionarji poslužujejo svojih novih po.ožajev za podžiganje aneksionističnih teženj italijanske iredente in diskriminacije' slovenskega življa. O tem priča pi/ieg drugega tudi navzočnost generalnega direktorja civilne administracije cone «A» g. A. Vitellija na iredentistični manifestacija ob postavitvi spominske plošče mesta Brescie v Trstu. Ukrepi, ki }ih italijanska vlada izvaja izven okvira sklepov ■londonske konference z izgovo. rom da izvaja sklepe te konference, najzgovorneje dokazujejo, kako ti sklepi s tem odpirajo vrata italijanski politiki za priključitev cone «A» STO. Med temi ukrepi so najznačilnejši naslednji: a) italijanska «Guardia di Finanzas v Tržiču pobira takse na ozemlju cone «A» STO, s čimer jo šteje za sestavni del Italije; b) na ukaz italijanskega ministrstva voj.ske nabirajo v Trstu prostovoljce za italijansko letalstvo; c) ob letošnjem tržaškem sejmu je dala italijanska pošta v promet znamke s sliko Trsta in napisom «Repubblica Italiana» in 'tebansko zastavo; d) italijanski r^dio RAI je sklenil s tržaško r^Usko postajo pogodbo, po kat?ri spravlja to tržaško ustano"-1 pod nadzorstvo italijanske rrdijske službe; e) ladje italijanske trgovske mornarice v nasprotju s splošno veljavnimi običaji ne razobesijo zastave STO, ko priplujejo in se zadržujejo v tržaškem pristanišču. Enako so ravnale tudi pred londonsko konferenco; f) organi italijanske administracije v coni «A» so uvedli pravico do izdajanja uradnih listin in obrazcev z napisom «Re-pubblica Italiana» In «Prefet-tura dj Provincia di Trieste«; g)’avtomobili prebivalcev STO čedalje pogosteje uporabljajo mednarodno avtomobilsko značko Republike Italije, kar je v nasprotju s predpisi, veljavnimi v mednarodnem prometu. Vsi omenjeni ukrepi pravne in politične narave so usmerjeni dejansko k priključitvi cone «A» STO Republiki Italiji, ld jo šteje le-ta za svoj sestavni del. S temi ukrepi italijanska vlada ne le krši mirovno pogodbo, pač pa s to enostransko akcijo, za katero nosi polno odgovornost, preprečuje sporazum z Jugoslavijo o tržaškem vprašanju. S tako politiko onemogoča ureditev odnosov med obema sosednima državama, s čimer resno škoduje stvari miru v Evropi. Ker je Jugoslavija življenjsko prizadeta pr; usodi mesta Trsta in vse cone «A» in ker sodi, da bi samo sporazumna rešitev tržaškega vprašanja dejansko prispevala za pomirje-nje odnošajev med sosednima državama, smatra vlada FLRJ za svojo dolžnost, da najodločneje protestira proti postopnemu in enostranskemu italijanskemu anektiranju cone «A» in poudari, da se nikakor ne more strinjati z enostransko akcijo Italije. Vlada FLRJ tudi Pii tej priložnosti izraža svojo pripravljenost, da se reši vprašanje STO na podlagi razumnega sporazuma ter je pripravljena v ta namen še za nadaljnjo izmenjavo mnenj z vlado Republike Italije. Zagovarjati se bo moral skupno z roparskim morilcem, na katerega bi rad zvrnil nekaj obtožb RIM, 6. — Pred kazenskim sodiščem se je danes pričela razprava proti monsignorju Edoardu Cippicu, ki je obtožen številnih poneverb in goljufij. Skupno z njim se je po. javil pred sodniki Alessandro Terribili, ki je bil pred časom obsojen na 30 let ječe zaradi umora služkinje kardinala La Pume, Virginije Casini. Zapornika je potegnil v svoj proces sam Cippico, ki obtožuje Terribilija, da je izmaknil 6 vrečic draguljev, ki so pripadali umrlemu baronu E-miliju Salernu D’Angeriju. Oba se bosta morala zagovarjati zaradi istega zločina. To je pripravilo v dokajšnjo ne-voljo Cippica, ki noče stati ob strani morilca in tatu. Po živahnem razpravljanju med pravnimi zastopniki obeh strani je obramba Cippica predlagala odložitev razprave. Sodišče pa je ovrglo predlog obrambe in daločilo razpravo za 8. t. m. S. marca 1948. leta je vatikanski list «Osservatore Romanov objavil na prvi strani naslednjo vest: «Duhovnik E-doardo Prettner Cippico, rojen v Trstu 10. oktobra 1905, ki je bil 2. septembra 1947. odstavljen iz arkiva državnega tajništva njegove svetosti in obtožen številnih poneverb in sleparij, je bil začasno pridržan in njegov primer predložen preiskavi posebne komisije.» Poročilo dodaja, da je Cippico priznal svoje grehe in da so mu kompetentne oblasti odvzele duhovniško posvečenje. Nekaj ur preden se je senzacionalna vest pojavila v listu in zatem v vsem svetovnem tisku, se je ljubitelju in vnetemu zbiralcu cerkvenih dragotin na premeten način posrečilo pobegniti iz Vatikana, kjer so ga nekaj tednov držali zaprtega. Z dobro zamišljeno prevaro je namreč spravil svojega stražarja v lastno sobo, ga od zunaj zaklenil in se potem z vso mirnostjo oddaljil iz Vatikana skozi glavna vrata bazilike sv. Petra. Se isti večer je na račun pobožnega monsignorja padla še druga huda ovadba. Baron D’Angeri je obtožil Cippica, da mu je odnesel šest vrečic draguljev, vrednih okrog 50 milijonov. Baron je med nemško okupacijo izročil Cippicu dragocenosti, ki jih je ta potem odnesel v svoj urad v Vatikanu, češ da bodo tam najbolj na varnem. Septembra 1947 pa je Cippico nenadno obvestil barona, da so mu bile dragocenosti ukradene, medtem ko se je mudil v Roc. ca di Papa pri svoji materi. Dva dni kasneje so italijanske oblasti izdale tiralico za pobeglim duhovnikom in 9. septembra so ga že iztaknili v stanovanju Ide Marcarelli. Do leta 1950, se pravi skoraj dve leti je bil Cippico zaprt v jetnišnici Regina Coeli, nakar so mu dovolili začasno svobodo. Aprila 1949 so ga spravili pred rimsko sodišče zaradi številnih goljufij v skupni vrednosti okrog pol milijarde lirt ker je Cippico opeharil tudi nekatere indu-strijce, vedno seveda v imenu vatikanskega funkcionarja. Kasnejša preiskava je dognala, da je v Cippicove sleparije zapleten tudi monsi-gnor Giulio Guidetti, bivši u-pravnik vatikanskega premoženja, vendar se temu ne bo treba zagovarjati pred sodniki, ker je med tem umrl. Kljub temu pa bo imel Cippico pred sodiščem okrog sebe družbo petih ali šestih oseb, ki so v takšni ali drugačni zvezi z njegovimi poneverbami in sleparijami, med temi Ida Marcarelli, ki ga je prikrivala po begu iz Vatikana. Vsekakor pa bo pritegnil EKSPLOZIJA V SKLADISČU BENCINA V MONZI 12 delavcev sredi plamenov Eksplozija je povzročila za okrog 100 milijonov škode MONZA, 8. — Danes zjutraj je prišlo v Monzi do vrste silovitih eksplozij, ki so vrgle kvišku prebivalstvo mesta. V Ulici Aspromonte na periferiji je namreč razneslo v nekem skladišču drugega za drugim pet rezervoarjev petroleja. Po prvih reševalnih ukrepih so morali odpeljati v bolnico 12 delavcev, ki so vsi odnesli hude opekline. Na kraj nesreče so prihiteli številni gasilci in si v glavnem prizadevali, da bi preprečili eksplozijo še nadaljnih dveh rezervoarjev, polnih petroleja, ki so jih o-gražali plameni. Delo gasilcev je bilo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode in uporabljenih je bilo na stotine metrov cevi, da so ž njimi dosegli najbližje jarke. Nesreča se je pripetila, medtem ko so nekateri delavci črpali bencin iz enega izmed rezervoarjev in ga pretakali v avtocisterno. Bencin je bržkone vnela iskra iz avtomobilskega motorja v pogonu. Eksplozija je treščila avtocisterno v bližnji zid. Vozači in delavci uslužbeni na mestu, so se nenadno znašli sredi plamenov, Deset jih je hudo opečenih, medtem ko bo enajsti ozdravel v 30 dneh. Sele popoldne se je gasilcem posrečilo omejiti požar do take mere, da ni več nevarnosti za nadaljnje eksplozije. Zaenkrat cenijo škodo na okrog 100 milijonov lir. Zaoaloa slava oospe Howardove MONTGOMERY, 6. — Izid ameriških volitev je marsikomu pripravil neprijeten zalogaj, enega najneprijetnejših pa prav gotovo gospe Carolyn Ho-wardovi, ki je z nekim urednikom stavila, da je pripravljena pogoltniti prvo stran njegovega lista, ako bo na njej lahko objavil zmago republikanskega kandidata. Vendar si je gospa Hovvardova pomagala s prislovično žensko iznajdljivostjo in si olajšala neprijetnost na ta način, da je sežgala stran, zdrobila pepel in ga brez težave pospravila v skodelici kave ________ ALEKSANDRIJA, 6. — Egiptovski ministrski predsednik general Nagib je izjavil 3.000 vseučilisčnikom, zbranim v A-leksandriji, da bodo morali vsi angleški vojaki oditi z egiptovskega ozemlja in da pri tem ne bo niti za palec popuščanja. največjo pozornost javnosti roparski morilec Alessandro Terribilit čigar družbe bi se Cippico hotel otresti. Kakor že rečeno, je porota obsodila Terribilija na 30 let ječe pod obtožbo, da je 1942 leta s pomočjo Giovannija Stacchinija zadavil in oropal kardinalovo služkinjo. Ker pa je Terribili med prihodom zaveznikov v Rim pobegnil iz zaporov, so nekateri prišepnili Cippicu, da je bržčas on ukradel dragocenosti barona D'Angerija. Na kakšen način naj bi bil Terribili odgovoren za krajo, nemara tudi Cippico ne bo znal pojasniti. Vsekakor bo zanimivo slišati, kako se bo skušal v prihodnjih dneh pred sodiščem izviti iz kopice nečednih obtožb. 's S« M* ' * ' ':c' i 'J' : • P? i < mm; m V -' 1 '-'v • ,w ’ '■ - ' >■ • .v**~ •" ,. •• >; ! ... —; > 'f . ‘ - V*? Z zasedanja ameriške predstavniške zbornice. Zbornica šteje 435 poslancev. m k DANES ZAČETEK NAMIZNOTENIŠKEGA TURNIRJA V BEOGRADU NOVA ŽRTEV BOKSARSKIH RINGOV Bergman ali Harangozo ? Račune lahko prekrižajo predvsem Leach m Rooihnft. Izvrstna udeležba Danes se začne v Beogradu III. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije. Na tem tekmovanju bodo nastopili tekmovalci Velike Britanije, Avstrije, Nemčije, Francije in seveda Jugoslavije. To bo verjetno turnir z najmočnejšo zasedbo, kar so jih videli v Jugoslaviji. Nastopil bo najboljši igralec vseh časov Bergman, bivši svetovni prvak Leach, četrti na svetovni lestvici Roothoft, polfinalist svetovnega prvenstva v Bombaju Amouretti. Poleg tega sta favorita še jugoslovanska zastopnika Vilim Harangozo in Žarko Dolinar. Določeni so nosilci skupin: 1. Harangozo (lanskoletni zmagovalec), 2. Bergman, 3. Roothoft, 4. Leach, 5. Amouretti, 6. Dolinar, 7. Vogrinc, 8. Mau-i (Nemčija). Ako bo torej šlo vse v redu in se ne bo nihče W i COKIC, ki je v nedeljo prvič nastopil v državni enajstoricl, je tudi na tekmi proti Koelnu bil med najboljšimi na igrišču. Pod vodstvom trenerja Čiriča obetata skupno s klubskim tovarišem Jočičem, da postaneta kmailu stalna člana ((čarobnega četverokotnika)). spotaknil na slabših nasprotnikih, se bosta v polfinalu v zgornji polovici sestala Harangozo in Leach, v spodnji pa Bergman in Roothoft. Leach je neverjetno hladnokrven in borben, vendar trenutno ni v formi. Doslej je proti Harangozu še vselej zmagal, a je morda ravno sedaj prišla ugodna prilika za maščevanje. Jugoslovanski navijači upajo da bo Harangozo finalist. V drugi polovici tabele bo Bergman hotel doseči maščevanje za dunajski poraz proti Harangozu in izpad iz finala. Bergman se je zadnje leto zopet resno spravil na delo. Zapustil je cirkus in Halem Globe Trotters, kjer je žel s svojo namiznoteniško spretnostjo nedeljeno občudovanje in se povrnil v turnirske dvorane. Umrl je E*ratesi ZIMSKI BAZEN V SPLITU DAJE PRVE SADOVE Skanata 58.0 Frankovič 59.3 SPLIT, 6. V štirinajstih dneh zimskega bazena so v Splitu dosegli plavalci pred odhodom na turnejo zelo dobre rezultate. Poročali smo že o času 1:07.2, ki ga je zabeležil Skanata na 100 metrov hrbtno; istočasno pa je jug. rekorder preplaval tudi progo 100 m prosto v izvrstnem času 58.0. Njegov klubski tovariš Franko, vič pa je na isti progi dosegel čas 59.3. Po daljši pavzi zaradi vojaške službe je po desetdnevnem treningu nastopil član Jadrana Kučar, ki je pla. val 100 m prsno 1:14.0, 200 m pa v 2:48.0. Želeti je samo, da se ne bi ponovilo kot pred leti, ko so jugoslovanski plavalci dosegli najboljše rezultate v zgodnji spomadi, v letni sezoni pa niso mogli nad povprečnost. LONDON, 6. — Honore Pra-tesi je pomnožil visoko število žrtev boksarskega ringa. Umrl je danes zjutraj v nekem londonskem sanatoriju. Kot se naši bralci še spomi. njajo, je Pratesi padel v nezavest po končanem dvoboju, ko je v tore]c zvečer izgubil na točke proti britanskemu prva. ku Jakeu Tuliju. Francoski boksar je imel 31 let. Dve ope. raciji in transfuzija krvi mu niso mogli rešiti življenja. Pra-tesiju je bil usoden direkt, ki ga je zadel nad desnim očesom. Ta je po mnenju zdravnikov zakrivil notranje krvavenje in smrt. Francoz je dokončal borbo, se vrnil v dvorano, a že čez nekaj minut so ga morali pre, peljati v bolnišnico, kjer je bil v sredo zjutraj prvič operiran. Pri drugi operaciji so poskušali olajšati pritisk krvi na možga. ne in kazalo je, da so s tem Pratesiju rešili življenje. Neki zdravnic je celo izjavil, da ima boksar 50 odstotkov mož. nosti, da ostane pri življenju. Gospa Colette Pratesi, ki je dospela danes zjutraj z letalom iz Francije v London, je našla svojega moža mrtvega. Na le tališču jo je čakal menažer pokojnika. Nadzorni urad britanske boksarske zveze je začel s pre- iskavo o tragičnem incidentu. Jake Tuli je odpovedal dvo. boj za 14. t.m., ko bi moral na. stopiti proti Škotu Vicu Hermanu. Po svojem menažerju je sporočil, da bo zaslužek tega dvoboja — če bo do njega sploh prišlo — in drugega matcha. ki bo 1. decembra v Nottinghamu, šel v korist pokojnikove soproge. Tulija je novica o smrti nasprotnika ze_ lo pretresla. - Koeln 7-1 BEOGRAD, 6. V izvrstni igri je danes zvečer pred 4000 gledalci domači BSK porazil nemško enaj stolico Koeln z visokim rezultatom 7-1 (4-0). Za tako visoko zmago je zaslužen predvsem razpoloženi napad domačinov, ki je izkoristil vse šanse. Gostje so igrali lepo v poljti, S' se niso znašli pred nasprotnikovim golom. BUENOS AIRES, 6. — Argentinska nogometna reprezen-tanca, ki se odpravlja na turnejo po Evropi, je dokončno sestavljena. Prvo tekmo bodo igrali Južnoameričani 7. decembra v Španiji, 14. decembra pa na Portugalskem. Pred. videna so še srečanja v Avstriji, Jugoslaviji in Belgiji ali Franciji. Mlada enajstorica »Primorja« iz Trsta. Od reve proti desni stojijo: Sutoain, Berce, Tomšič II, Stupar, Tomšič I, Petaros. Spodaj: Dolgan, Peroušek, Jankovič, Vouk in Furlan. ZIA zahtevajo vrnitev Mi posojenih med vojno Sovjetski zvezi WASHINGTON, 6. — Odpravnik poslov ameriškega zunanjega ministra, David Bru-ve, je v torej izročil sovjet skemu veleposlaništvu v Wa shingtonu noto, v kateri zahte^ vajo Združene države, da jim Sovjetska zveza takoj vrne ladje, ki jih je prejela po a-meriškem zakonu o posojilih in najemih, da se končno uredijo med obema državama računi posojil in najemov iz druge svetovne vojne. V svoji noti ugotavljajo Združene države, da je sovjetski odpravnik poslov v Wa-shingtonu, gospod Karavajev, v svoji noti z dne 16. junija 1952 izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena vrniti Združenim državam 186 ladij. A-meriška vlada je namreč že v svoji noti z dne 3. septembra 1948 in pozneje ponovno zahtevala, da se ji te ladje vrnejo. «Takoj 18. junija 1952 je a-meriško odposlanstvo za pretres zadev, ki so nastale iz medvojnih posojil in najemov predlagalo, da se imenuje posebna skupina, ki naj določi podrobnosti za vrnitev teh la' dij», nadaljuje ameriška nota in dodaja, da se je Sovjetska zveza temu protivila in sploh ni hotela sporazuma o vrnitvi teh ladij. Združene države pozivajo v noti sovjetsko vlado, naj jih nemudoma obvesti, kje in kdaj bo vrnila ladje ali naj jim sporoči, kdaj bodo njeni predstavniki na razpolago, da skupno z ameriškimi določijo podrobnosti v zvezi z vrnitvijo o-menjenih ladij. Bruce je izjavil, da je potek dosedanjih pogajanj jasen dokaz za to, da se sovjetska vlada dosledno izogiba takojšnji ureditvi tega vprašanja. Kot je znano, je pojasnil Bruce, so bile Združene države pripravljene zadovoljiti se z 800 milijoni dolarjev za vse svoje terjatve iz dotičnega odnosa med njimi in Sovjetsko zvezo. Zadnja ameriška nota pa zahteva, da sovjetska vlada takoj vrne navedene ladje,'če teli da se zadeva za obe stranki zadovoljivo poravna. Nobelovi nagrajenci STOCKHOLM, 6. — Švedska akademija je javila nocoj, da je bila Nobelova literarna nagrada podeljena francoskemu pisatelju Francpisu Mauriacu, upoštevajoč ((globino psihološke analize in zgoščenost umetniškega izražanja v njegovih romanih)). Nobelovo nagrado za kemijo sta prejela angleška kemika Archer John Porter Martin iz Londona in Richard Lavrence Millington Synge iz Burcksbur-na za njuno delo na področju kromatografije, t. j. sistema za kemične analize. Ža nagrado sta prejela 171.134 švedskih kron (nad 17 milijonov lir). Nagrada za fiziko je bila dana dvema ameriškima znanstvenikoma za proučevanja jedrne fizike, in sicer prof, Ed-wardu Millsu Purcellu s har-wardske univerze in prof. Fe-lixu Blochu s stanfordove univerze. Petrolej v tunizijski puščav TUNIS, 6. — Danes so v prvih jutranjih urah odkrili v Tuniziji ležišča petroleja. Iskalci. ki so kopali okrog 100 milj daleč od Tunisa na področju Maktara, so v afriški puščavi našli ponoči vrelec petroleja, čigar zmogljivost pa še ni znana. Pomembnejše najdišče petroleja bi spremenilo tunizijsko puščavo v strateško važno področje, ki bi imela dokajšnjo veljavo za Francijo. Francija namreč uvaža letno 18 milijonov ton surovega in rafiniranega petroleja KINO t T K S T V Rossetti. 16.30: »Vihar na R. Reason, D. Douglas, 16.00: «Svet v Excelsior. rokah«,’ G. Pečk, A. &lytt>-Nazionale. 16.00: «Tri , ne povesti«, E, Rossi DraS, Lualdi, L. Amandi, G. cerv r'£ Filodrammatico. l60®j, /L- na akademiji«, D. 0 C -Jh Arccbaleno. 15.00 «Mire J. Wayne, ^Ha«. ^ Astra Rojan. 16.30. da ih lepa«, J. ‘, »n, Alabarda. 16.00: »Nemirna V Arišt*>n.‘‘ltOO:^«Zaradi tebe Kairu«, J. Macola itan. Aurora. 16.00: »M®' stvo se porot‘»- jZob6f- Garibaldi. 15-00- «zaa nec», A. Murp Tvoia sen™, D' Ideale. 16.00: »Tvoja s« DaUey, A ^ vju- Impero. 15.30: *zer'*l?T bežen«, S. PamPan‘"‘ki ubi)a*. Italia. 15.30: ((Ljube*?1 E. Rossi, A. Lualdi. ^ Viale. 16.00: «Bon?° stclovci«, VValt 5 Massimo. 16.00: ‘Dl^janc! jo«, A. Reinho!d, R- t&sca* Kino ob morju. 16-w' sila«, B, Lancaster, ^ 16.00: »Neznani ■land, V. John**1 Caro**’ Moderno. 16.00: čenci», J. GarL Savona. 14.00: »Veli« M. Lanza, A. rpf$ S. Vito. 15.30: »Mam«, J*«##. se«, J. Mac DonaM, J-Secolo. 16,00: «Tatovt tfZrra*i Vittorio Veneto. n-«1-nad temo«, A. se Azzurro. 16.00: nocoj«. D. Kaye, £ ‘ ija gr Belvedere. 16.00: «Din^n. vraStva«, B. Hale.K, 0 ,,ce* Marconi. 16.00: »Nehva « ^ Novo cin*. 16.00: J. Garfield, P. NeaI- vltlarji»' Odeon. 16.00: »Krik v L. Olivier, M. <***%'Qt**■ Radio. 16.00: «UP°ra. RADIO «; o \ E T B ® 254.6 m ali “ 1S52 PETEK, 7. novem0 - lih- 7.00 Poročila. 7.15 narodne 11.00 Pi8^1 Sna. SSfirtS okrog. 14.40 Doma.‘j Zabavna glasba, ke glasbe. Zabavna ......... t_____ l7f 18.15 Ig1 vanske narodne l8jL orkester JLA iz ■ Samosctve sodobjnli onaina l> skladateljev poje ^sr. klavirju Go.imir Večerne vesti. oficirja: Njegoš o ®e' 7»^% Glasba za ples not 2 II- 23.10 Glasba za Zadnja poročila. r 1« 1 ■' stK 306.1 (n ali 980 12.IO Z* 11.30 Lahki orkeStrL poro#* nekaj. * ; ,4.00* vsakega asba po 2elJ' ročila. 17.30 plesna t 13.00 Glasba po 18.15 in pf ii«1? Dvorak: Koncert za kester. 18.48 Polke ' 19.15 Liszt: Preludiji- n> tila. 20.00 Pestra oper? , ffi ba. 20.30 Tržaški W gledi. 21.00 iz londonS* j diif certnih dvoran. 22.00 OP* jjod' tl in Zboli. 22.30 VeCern« je. 23.15 Poročila. ■I K S* 'I' I- |jl) 11.00 Panorama pesr®. Godalni orkester Carla . jt^ 18.35 Czerny «Iz brilja"^ ffT dij» izvaja pianistka L*'1 ^ije* lan. 21.05 ((Kristusovo vs^ej oratorij za sole zbor in [CnP> dirigent Arturo Basile, P Turina. . •!k*‘ a LOV KIS »J* 327,1 m, 202,1 m, 21" JT 12.00 Poje moSki Klavora« iz Mar'bora. ^ ^ rotila. 12.40 Polke in v , Opoldanski spored o« p solistične g asbe. **• zvoki. 15.10 popularni ^1 t je melodije. 16.00 POP oe$tfA n>t cert. 18.45 Narodne tenorist Franc Koren. y0fl ^ sloviti sonati Ludvl« BjS. Ihovena. 21.00 l'*V,oC!em® ij.l* mer St. 128. 21.20 MJg* > na glasba. 22.00 Nočni koncert. Ckallei iDickenb 12B L9n:vedcl prof. dr. Fr. Bradač ENAINTRIDESETO POGLAVJE ki razpravlja samo o pravnih stvareh in velikih pravnih avtoritetah. V raznih traktih in kotih Templa so raztresene temne In umazane sobe, v katere ta iz katerih hodijo vse dopoldne advokatski pisarji s papirji, ki jih nosijo pod pazduho in ki jim gledajo Iz žepov. Je več stopenj advokatskih pisarjev. Je pogodbeni pisar, ki je plačal advokatu uGnlno in bo sam postal advokat; ima poiten račun pri krojaču, dobiva vabila v zasebne družbe, pozna eno rodbino na Gower-Streetu in drugo na Ta-vistocksquaru, obiskuje vsako nedeljo svojega očeta za mestom, ki Ima strašno mnogo jahalnih konj, je skratka pravi aristokrat med advokatskimi pisarji, Dalje je plačani pisar, ki porabi večino svoje plače v znesu 30 šilingov, ki jih ima na teden, za zasebno zabavo in za krojača ter hodi vsaj trikrat na teden v gledališče Adelphi za polovično vstopnino, potem zapravlja v kleteh, kjer prodajajo mošt, ta je karikatura vsega, kar Je bilo pred polletom še v modi. Potem Je prepisovalec srednje starosti, z veliko rodbino, ki je zmerom slabo oblečen ta često pijan. Dalje so pisarski vajenci v svojih prvih površnikih, ki zro z zaničevanjem na Solarje, hodijo na pivo, ko gredo zvečer domov, ln mislijo, da j« «2ivljenje» nad vse. Vrst tega razreda je preveč, da bi mogli vse našteti. Toda naj jih je Se toliko, vendar jih lahko v določenih uradnih urah vidimo vse, kako hitijo sem In tja v omenjenih mestih. Ti prostori so pisarne zakona, kjer se sestavljajo vloge, podpisujejo razsodbe, registrirajo tožbe in se poganja cela vrsta drugih duhovitih storojev (ki so Jih ljudje izumili za mučenje zvestih podložnikov Njegovega Veličanstva in v korist sodnih uradnikov). Večinoma so to nizke, zatohle sobe, kjer razširjajo neštevilni zvitki pergamentov, ki so že v minulem stoletju mirno tukaj dlsah, prijeten smrad, s katerim se spaja podne- vi vonj vlažnih zidov ta zvečer vonj premočenih plaščev, dežnikov, s katerih kaplja, ter najslabših lojevih sveč. Nekegia večera, nekako deset do štirinajst dni po povratku gospoda Pickwicka ta njegovih prijateljev, je dirjal okrog pol osmih v eno teh sodnih dvoran človek v rjavem površniku z medenimi gumbi; imel je dolge, pod obnošeni klobuk skrbno sčesane lase; umazane, debele hlače so se tako tesno prilegale njegovim BlUcherovskim čevljem, da so kolena vsak hip grozila, da skočijo skozi nje. Ta mladenič je vzel iz žepa dolg, ozek kos pergamenta, na katerega je pisar, ki je imel ravno službo, pritisnil nečitljiv pečat. Nato je predložil se kake štiri papirje, na katerih Je bil odtlsk tega, kar Je bilo na pergamentu, m spodaj je bil še prostor za podpis. In ko so bila vsa ta mesta izpolnjena, Je vtaknil vseh teh pet dokumentov v žep In hitel odtod. Ta mož v rjavem površniku s skrivnimi dokumenti v žepu ni bil nihče drug kakor nas dobri znanec, gospod Jackson iz pisarne «Dodsona ta Fogga, Freman’s-Court, Cornhlll*. Namesto, da bi se spet vmll v pisarno, odkoder je prišel, je krenil naravnost v Sun-Court in, Ido’ k «Juriju z jastrebom,» si je želel vedeti, ali je tam neki gospod Pickwick. «Pokllčite slugo gospoda Pickwlcka, Tom,» je rekla natakarica. «Ne trudite se,» je odgovoril gospod Jackson. «Jaz prihajam v poslovni zadevi. lin če mi poveste, v kateri sobi stanuje gospod Pickwick, pojdem tja sam.» «Koga naj javim?» je vprašal natakar. «Moje ime je Jackson,> je rekel pisar. Natakar Je tekel po stopnicah gor, da bi javil gospoda Jackson mu je prihranil ta trud, zakaj tekel je tako hitro za njim, da je stopil v sobo prej, kakor Je natakar izpregovoril edin zlog. Gospod Pickwlck Je ravno ta dan povabil svoje tri prijatelje k obedu in tako so sedeli pri kaminu ter pili vino, ko je vstopil gospod Jackson. «Kako se Imate, gospod?» je rekel gospod Jackson ln pokimal gospodu Pickwicku. Le-ta se je priklomil ln ga gledal nekoliko-začudeno, zakaj ni se takol spomnil, kje Je bil že videl ta obraz. «Prihajam od Dodsona in Fogga,» je rekel gospod Jackson. Gospod Pickwick je pri teh besedah poskočil. «Potem se obrnite, prosim, na mojega pravnega zastopnika, gospoda Perkerja, gospod!» je rekel nato. «Natakar, spremite tega gospoda ven.» «Pardon, gospod Pickwick,» mu je segel gospod Jackson v besedo in položil klobuk na tla, kakor bi bil doma. ter potegnil iz žepa kos pergamenta. «Moram vam osebno izročiti... dovolite, gospod Pickvvlck... v podobnih primerih ., ni nikoli dovolj previdnosti... kaj ne?» In tu je pogledal gospod Jackson na pergament, se vljudno n pomenljivo nasmehnil, se ozrl naokrog, se oprl z rokami na mizo in rekel, «čemu bi izgubljali besede o tej malenkosti. Kdo izmed gospodov se imenuje 10 Snodgras?» ei Na to vprašanje se je gospod Snodgras tako n« ^ ve ^ tako očitno okrenil, da ni bilo treba nobenega jac^s° «Ah, to sem si precej mislil,* je rekel S°®P°Twro v«* vljudneje ko prej, «tu imam neko malenkost, s ka ram nadlegovati, gospod.* . v «Mene!> Je vzkliknil gospod Snodgras. tPovabilo je, da pridite za pričo tožiteljlcl Kks0,n, P^Tji-pravdi Bardellove zoper Plckwlcka,» je rekel Ja^ruarja', j j« poziv ln vzel iz žepa šlliaig. «Obravnava bo 14-cer na nas predlog pred posebnim senatom. 1 , gjjods-t priglašenih le deset prič. Tu je vaše povabilo, per, S temi besedami je pokazal gospodu Snodgra f ter mu dal v roko papir ta šiling „001!®* ^ Gospod Tupman je opazoval ta prizor z n njem, ko se Je Jackson ostro ozrl n?jnj. rupnta10’* j/ «ce se ne motim,» Je rekel, «se imenujete Gospod Tupman Je pogledal gospoda be nega P/ v široko odprtih očeh tega gospoda ni čital no - ge fuPn naj zataji svoje ime, je rekel: «Da. imenujen j gospod.» ,e «In tale gospod je gotovo gospod Wi^1'{'c',’ gC Jackson. in Gospod Winkle je izjecal pritrdilen 0^oV^’ en ^'jtf spoda sta takoj nato prejela vsak kos PaP„Jf,» je ***** tfr" «?