|\ statbs 7AR; MBONDS «T 'AND' |\ STAMPS Nemški vojaki revoltirajo Moskva. — časnikarska agencija Tass poroča vest iz Berna, Švica, da so se uprli nemški vojaki v garniziji v Bayonne in Dijon, Francija. Uprli so se, ker so dobili ukaz za odhod na rusko fronto. V Bayon\ie je bilo ustreljenih radi tega 18 mož in štirje častniki. Uporno pehoto v Dijonu so pa razorožili ter jo poslali v zapečatenih železniških vagonih v Nemčijo. Laška "ofenziva" v Sloveniji Izvirno poročilo iz stare domovine Z BOJNE FRONTE: MIAMI, FLA. — Mornarji, ki so dospeli v to mesto, poroča-jo ,da je v začetku januarja napadala skupina osiških podmornic konvoj trgovskih ladij in potopila štiri. Napad je bil izvršen v bližini obale Južne Amerike. RUSIJA — Rusi so včeraj okupirali več mest v Kavkazu. Zdaj so na tem, da obkolijo dve važni mesti ob železniški progi, Tihoretsk in Kropotkin. \ AFRIKA — Ameriške čete, ki . prodirajo proti Sredozemskem ' morju, so zožile koridor, po katerem beži Rommel s svojo ! armado, na 33 milj. Toliko j imajo namreč ameriške čete še do zaliva Babes. ■ -o- Boji v Sloveniji London. (Up) — Po vesteh iz kontinenta so slovenski domo- ' ljubi zasedli Jesenice in pri tem ■ ubili ali ranili 150 osiščnih vojakov. (Ta vest je dozdaj še nepotrjena — JIC). Uradniki sv. Vida št. 25 Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Stanley P. Zupan, tajnik Jos. J. Nemanich, 1145 E. 74. St., tel. HE-4382, Wagajnik Louis J. Kraje, zapisnikar Joseph Hrovat, duhovni vodja msgr. B. J. Ponikvar, nadzorniki : Charles Winter, Anthony Strniša, A. J. Fortuna, vratar Anton Gregorač, zastavonoša John Modic; zastopniki skupnih društev: A. J. Fortuna, John Modic, John Melle, Anton D reč ni k; zastopnik za SND John Vidmar, zastopnik za N. A. banko A. J. .Fortuna, direktor za atletiko in Boosters Anthony Strniša. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Naš župan tudi pride župan Frank Lausche je obljubil, da pride nocoj na Roose-veltov ples v SND. Ako mu bo le čas dopuščal se bo rad ustavil za par ur med nami na prijateljski razgovor. Kaj se ve, morda ga bo katera tudi izvabila na , plesišče, saj je Frank dober plesalec, pa tudi zelo nerad odreče, če ga katera prav milo pogleda. r^iji se morajo priglasiti vsi moški od 16 do 65 leta za delo Senatni odsek države Ohio je priporočil, da se pomakne čas nazaj Columbus, O.—Pravosodni odsek senatne zbornice je soglas-priporočil legislaturi, da pomakne čas v državi Ohio za eno uro nazaj. Senatna zbornica bo o tem glasovala prihodnji torek in ker bo smatrala tta predlog kot nujen, bo stopil takoj v veljavo, ako bo zbornica z večino glasov za to glasovala. Predlog se glasi, da se pomaknejo ure za 60 minut nazaj prvo nedeljo zatem, ko ga bo zbornica sprejela. Voznik zgorel, ko se je truk zaletel v ulično Ko se je peljal včeraj zjutraj Edward Zidenberg na tržnico po Kinsman Ave., je naj-brže zaspal in njegov truk se je zaletel v voz ulične železnice. Gazolin iz trukovega tanka se je vnel in na truku je zgorel voznik, ki se ni mogel rešiti, ker ga je bilo stisnilo na sedežu. Ogenj je napravil tudi $3,000 škode na vozu ulične železnice. Na vozu je bilo takrat 58 oseb, ki so v redu zapustile voz na prebudo previdnega sprevodnika. 1 Osma obletnica Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Joseph Poles v spomin 8. obletnice njegove smrti.__ « AMERIŠKA m DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^ ^^ . _ _ _ SLOVENIAN MORNING IN language ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JANUARY 29, 1943____LETO XLVI. - VOL, XLVI. I0..24 foosevelt se je ustavil v Braziliji P110 je zapustil Afriko, se je ustavil še v zagorski republiki Liberiji, kjer je pregledal a*neriške polke, ki sestoje iz ameriških črncev. [Washington, 28. jan. — Uradno se naznanja, da se je usta-pedsednik Roosevelt, ko je odhajal iz zgodovinske konference rRablanci v Liberiji in Braziliji, kjer je pozdravil predsednika g**. Danes se nahaja v Braziliji. Etno a poroča'da je dobila~—--- I u t 12 Liber'je. da se Je ldsod °Vil za kratek obisk K,, nik Roosevelt. Liberija r a ustanovljena po črncih, |j|. s 1 >7- Amerike potem, ko fceveft °ŠČeni suženjstva- Mr- Red -J6 naPravil obisk pri Cayu ' rePubHke, Edwinu I, ki ' nato si Je Pa ogledal K 0,!,e!f°je iz ameriških črn-itidfi si J'e nasade KS"kavfuka- ■ iz R' m Je Pa dospela | pred'° ,de Jainero, da je do-I ki le? nik Roosevelt v Na-feilije\.na vzh°dnem delu iNn'ilf r ga je sPreJel ilioV republike Brazilije, fcstan?gaS' Podrob"osti te-iNsssč^obeh predsednikov še niso dane v javnost. Liberija leži kakih 2,000 milj južno od Casablance na zahodni obali Afrike. Tukaj ima ameriško podjetje Firestone Rubber Co. 69,000 akrov zemlje, zasajene z drevesi, ki dajejo surov kavčuk. Roosevelt in Churchill, ki sta končala zborovanje v nedeljo v Casablanci, sta se odpeljala z motornim vozilom 150 milj južno do arabskega mesta Marakech, kjer sta ostala čez noč. To je staro berbersko mesto, ki leži pod gorovjem Atlas. V ponde-Ijek sta se oba državnika ločila, Mr. Roosevelt se je vsedel na bombnik, ki ga je odpeljal v Liberijo. rs 28 • — P je h Jan-~Nemška Belo 2 anes ukazala obvezna in Vse mošHe od 16 do, |5 leta Za Vse ženske 17 Panes i ukuz Je razgla-Ideti linski radio. Vsi lokalni f01"^0 Priglasiti |tlerj n delavskih uradih. Pora , Vlada naglasa, da ¥ so izvzeti le vejše odredbe. Ena- I duCLPrielaSiti dija" gurti u> . » tujcem in enega otro- ka pod šolskimi leti, ali z dvema pod 14. leti. Matere, ki imajo samo enega otroka šolskih let, morajo na delo, ako ni dovolj omoženilh žensk brez otrok. O tej novi odredbi bo govoril še več Hitler v soboto, ko bo.Nemčija praznovala 10-let-nico njegove vlade. Sodi se, da bo kazen za one, ki se ne bodo priglasili za delo, zelo stroga, morda celo smrt. Da bo pa vlada to lahko izvedla, se pričakuje, da bo Hitler razglasil obsedno stanje nad vsemi okupiranimi deželami._ kojir1^ l«e J°sephine Mišmaš Pbtw ° v Zakrajškovem | Dani<* št. 11 |UŽnic; gj Po1 osmih, članice Isftiih 25 SžZ pa nocoj r0sti udJnaj se pa po petih. pogreba jutri NGp^iranka I n 36 grad"irala iz r'eve'v višje šole Miss f Užine °zuh> mla.iša hčer-F W, in Mrs. Law- Jie dobi!2 12221 Lena Ave. i Vrni SluŽbo v uradu Fjo! za bombnike, če- i — . I Pravilni trebušni pasovi Za debele ljudi je priporočljivo, da nosijo nalašč za to umerjene pasove. Jutri bo ves dan poseben strokovnjak v lekarni Mandel, 15702 Waterloo Rd., ki vam bo umeril tak pas. Postrežba je zastonj, plačate samo za pas. Tudi za ženske bo posebna ženska izvedenka jutri na razpolago v Mandelnovi lekarni. Dobil je gazolinsko knjigo pod napačno pretvezo Frank Cellura, 3280 E. 135. St. se bo moral zagovarjati pred federalno poroto, ker ga je vladni komisar Nicola obtožil, da je dobil gazolinsko knjigo'"B" na podlagi lažnjive izjave. Postavljen je bil pod $1,000 varščine. so jj PRINESLI TISOČAKE p York -- ■ Je dan S"Dennis Mul-f pa J* za $15,000 boga- ¥ vseh n*r Še Vedno Priha-I ker je ani- To pa vse P" JiaC m°rala Plačati i Via iladijskem progra-1 |PiSem Prejela že 130,-l^ora! radijska postaja £> odp£t15 08eb. da ji r Na J! imela sledeč za-tne zna oh mu' ose-1°, v^ašani °V0riti na stavljen nalože to ali R°d^r8naMUllane 1 ^rak • I a vPraša- za kazen prositi radijske poslušalce, da ji pošljejo po en penny, s katerim bo potem kupila vojni bond za sina, ki je pri marinih. Prvo pošto so ji morali prinesti štirje pismonoše, potem je bila pa pošta vedno obilnejša, da ni mogla že več sama odpirati pošte. V pismih so bili peniji, niklji, dajmi, pa tudi dolarji. Do danes je prejela že $15,000 in pisma z denarjem še vedno prihajajo. =NocoTd*i Sjv?> na 'Roose-Oelto-V ples! Naši vojaki Naborna komisija št. 49 je poklicala na nabor sledeče naše fante Victor Urankar, John Brecelnik, Ralph Urbancek, Frank Berlan, Fred Medved, Anthony Cek, Charles Krall, Anton Kinkopf, Frank Bergoch, Frank Smaltz, John Longar. Kdaj bodo potem klicani v armado pa še ne vemo. l« l* 1» Pfc. Stanley Koshak, sin Mr. Frank Koshaka iz 6315 Orton Ct. se je oglasil nekje iz Afrike, kamor je srečno dospel. Piše, da je pri najboljšem zdravju, »»al* Iz Marylanda je prišla vest, da je bil povišan v sarženta John Leksan, sin Mr. in Mrs. Andy Leksan iz 9307 Empire Ave. Naše čestitke mlademu naredniku! M M » Elmer Kastelic, sin Mr. in Mrs. Joe in Agnes Kastelic iz 692 E. 96. St. je odšel včeraj k letalskemu koru. Njegov mlajši brat Leonard služi pa pri marinih že od lanskega leta. Fantoma želimo zdravja in srečen po-vratek. Ameriški in angleški vojaški eksperti so se posvetovali v Afriki Severna Afrika, 28. jan.—Posvetovanje, ki je trajalo 48 ur in katerega so se udeležili najboljši ameriški in angleški vojaški možgani, je lahko sma-trano kot začetek; splošne ofenzive na osišče. Poveljniki so prišli od posvetovanja z Roosfeveltom in Churchillom v Casablanci, nakar so se zbrali v glavnem stanu generala Eisenhower j a, vrhovnega poveljnika zavezniških čet v Afriki. Pred odhodom iz Casablance je predsednik Roosevelt, kot vrhovni poveljnik ameriške bojne sile, sporočil generalu Eisenhowerju, da se vrača nazaj v Ameriko z novim zaupanjem, da bodo ameriški vojaki dosegli zmago. Ta konferenca zaveznikkih poveljnikov dokazuje, da nameravajo v glavnem udariti na osišče v Sredozemlju. NOVI GROBOVI Anna Widmar Ob 6:15 včeraj zjutraj je umrla v Mestni bolnišnici Anna Widmar, rojena Jernejčič, mnogim znane pionirske družine Jernejčičeve, stara 38 let, rojena v Ameriki. Rajna je bolehala zadnje tri mesece za rakom. Družina ima svoj dom na 1428 E. 43. St., tik poleg šo-e fare Brezmadežnega Spočetja, kamor je družina tudi pripadala. Tam se je družina nahajala zadnjih 15 let z malo trgovino, katero je ona največ upravljala. Njen mož, Joseph Widmar, ki je uslužben več let na pošti, je doma iz Šmihela pri Žužemberku. Poleg soproga zapušča sledeče otroke: Joseph 20, John 18, Albert 16, Mary 8 in Margaret 6 mesecev. Zapušča mater Mrs. Anno Mačerol na 1363 E. 52. St., brata Joseph Jernejčič, sestre: Mrs. Mary Poznič, Mrs. Rose Škrab, Mrs. Frances Roje,. Mrs Joseplhine Smrdel in Mrs. Angelo Pižem. Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ; društva sv. Cecilije, št. 37 SDZ, in Oltarnega društva fare, h kateri je pripadala. Pogreb rajne se bo vršil v pondeljek iz kapele A. Grdi-na in Sinovi, začetek ob 8:30 v cerkev Brezmadežnega Spočetja. Pokopana bo na Calvariji v družinski grobnici sekcija 30. Naj bo blagi materi ohranjen blag spomin, ostalim izrekamo sožalje. Mary Ann Hochevar V Mestni bolnišnici je umrla staršem John, jn Anna Hochevar hčerka Mary Ann, stara tri leta. Druižina stanuje na 4393 Bradley Rd. Poleg staršev zapušča sedem bratov: Pvt. John, Joseph, Tony, Edward, William, Victor in Robert, ter dve sestri, Anno in Frances. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj v Our Lady of Good Counsel cerkev ob 9:30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naše sožalje prizadetim! Josephine Mišmaš Pogreb Mrs. Josephine Mišmaš se ob vršil v soboto zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Vida iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in na pokopališče Kal vari j o. -o- Clev. Automatic Machine = Co. je bila odlikovana r V sredo večer se je zbralo več * kot 1,000 uslužbencev te tovar- a ne k banketu v hotelu Statler, pri kateri priložnosti je bilo podjetje odlikovano z mornari- ž škim odlikovanjem "E" za nad- t produkcijo vojnega materiala, f Odlikovanje je izročil kap6tan i E. R. Henning od armadnega in ] mornariškega municijskega od- i bora iz Washingtona predeedni- i ku družbe A. L. Patricku. Vsak : uslužbenec podjetja je dobil po- : sebno broško. Govoril je župan : Frank J. Lausche, ki je^ poudarjal važnost produkcije, ki jo izdela to podjetje za vojni napor naše dežele. Pozor, Newburg! Danicam dr. sv. Reš. Telesa «e naznanja, da je bilo na zadnji : seji sklenjeno, da se društvo i pridruži molitveni fronti. Vsak . petek večer ob 6:45 se zbero k - molitvi, torej tudi nocoj ne po-. zabite. Molijo iz rdečih knjižic; Mati s prebodenim srcem! Polhovgradec: Od 18. do 26., jul. so Italijani v mestu ustrelili 9 oseb, v vasi Belca pri Dvoru pa so zažgali 6 hiš. Tomišelj: Dne 25. jul. so Ita-ljiani ustrelili 12 ljudi, ki so jih partizani izvolili v vaški sovjet. Listo z imeni so partizani pri umiku pustili v občinski pisarni. Radohova vas: Dne 29. jul. je na progi med Rožnim dolom in Uršnimi seli eksplodirala mina. Proga je bila pokvarjena v dolžini 30 metrov. Zato so Italijani zažgali Birčno vas in Stransko vas, iz Radohove vasi pa so odpeljali 35 moških. Tu ni skoraj nobenega moškega več. Na poljih nihče ne dela. Borovnica: Dne 2. avg. sta bili požgani vasi Breg in Pako. Gabrje pri Dobrovi: — je bilo ponovno bombardirano. Promet po Polhovgrajski dolini je nemogoč, ker Italijani streljajo na vsakogar, ki se pojavi na cesti. Grosuplje: Dne 3. avgusta so Italijani celo uro streljali s to-j povi iz Grosuplja v vasi Gabrje in Nova gora. Pričeli so tudi selitev prebivalstva iz Grosup-1 lja, Šmarja in okoliških vasi. j Stara vas pri Grosupljem: 8. IZ RUMUNIJE Berni (ONA) — Rumunska vlada je dekretirala, da se morajo vsi Romuni, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, a žive v inozemstvu, takoj vrniti domov. Vse one, ki se ne bi vrnili do 2. februarja, bo zadela smrtna kazen in njihovo premoženje bo zaplenjeno. Ta razglas potrjuje vesti, da je izguba najboljših čet na ruski fronti težko prizadela Ru-munijo, ki zdaj radi tega mobi-I lizira vse razpoložljivo moštvo. Velika škoda po ognju • Včeraj je začelo goreti v kleti hiše, ki jo lastujeta Mr. in Mrs. Daniel Blatnik na 12420 Taft Ave. Ogenj je napravil do $5,000 škode. Ponesrečen rojak John Skufca, stanujoč na 10102 Reno Ave. se je ponesrečil in bil odpeljan v St. Lukes bolnišnico. Želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval. ŽUPAN LAUSCHE DAJE NAŠI MLADINI ZELO LEPE NAUKE PRI GRADUACIJI avg. so Italijani odpeljali naslednje moške in fante: Kocjan Jože, Strubelj Janez, Podržaj Tone, Maketerjeve fante, Rome Stanko, dva Tengaljčeva in učitelja. Odpeljali so tudi večino mož in fantov iz vasi Mali vrh. Veliki vrh in Razdrto, skupaj okrog 80. Golo: Italijani so ustrelili 8 oseb iz Golega, 5 iz Zapotoka in 6 iz Visokega, češ, da so podpirali partizane. Govori se, da so partizani sami ustrelili svojega komisarja dr. Anton Zupančiča, advokata iz Ljubljane. Dr. Zupančič je bil doma iz Iga. Preserje: Italijani so določili rok od 10 dni, v katerem naj se domačini vrnejo iz gozdov; sicer bodo izvajali represalije. Ljudje se skrivajo v okoliških gozdovih, hranijo se z nakradenim krompirjem. Več ljudi se je vrnilo, med njimi Polde Kovač iz Preserja; Italijani so ga odpeljali, njegovo hišo pa zažgali. Rudnik: Italijani so zahtevali od župnega urada družinske pole za vse tiste družine, katerih fantje so pobegniil v gozdove, na občini pa so pobrali sezname takih družin. -u- Jutri ne zamudite! Za jutri večer vas pa vabijo Skupna društva fare sv. Vida na ples in domačo zabavo v SND. Predsednik Lojze Eršte garantira najboljšo postrežbo in zabavo vsakemu. Pri graduaciji v Shore višji šoli, Euclid, O., je bil glavni govornik župan Frank J. Lausche. Nabito polna dvorana je našega župana s zanimanjem poslušala, ko je v izbranih besedah polagal graduantom na srce njih nalogo v nadaljnem življenju. Segel je nazaj v zgodovino in»citiral velike ameriške može, ki so že v mladih letih storili mnogo za svojo domovino. Citiral je besede Patrick Henrya, ki je kot 29 letni mož vodil ameriško revolucijo proti Angliji in ki je izrekel pomenljive besede: "Daj mi svobodo, ali daj mi smrt!" To, je poudarjal župan Lausche, so danes besede na jeziku vseh podjarmi jenih narodov v Evropi, ki so brez svobode zapisani smrti pri živem telesu. Te narode moramo rešiti smr- ti, jih moramo osvoboditi. Imenoval je George Wasih-ingtona, Andreja Jacksona, Alexandra HamiJtona in Abrahama Lincolna, ki so vsi že v mladih letih služili domovini, najsibo v armadi ali drugače. Te može si mora vzeti za zgled tudi sedanja mladina, je poudarjal Mr. Lausche in že v zgodnjih letih dati vse svoje sile za domovino in za narod, da bo ostala ta domovina svobodna, da bo ostal ta narod svoboden. Občinstvo je z velikim navdušenjem aklamiralo govorniku. Ves program je bil zelo dobro izpeljan, za kar gre vsa čast ravnatelju dr. Leonard Loose. Predsednik šolskega odbora, Ray Turk je pa razdelil graduirancem diplome. Med graduiranci so bili tudi : sledeči naši fantje: Frank Bergoch, Daniel Garapich, Victor Janežič, John Knific Jr. in J Albert Medved. Čestitamo! "AMERIŠKA DOMOVI H A" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMFS DFBEVTCC Wditor «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Z a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pofitl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _____Posamezna številka 3c__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 190B. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 24 Fri., Jan. 29, 1943 Da bomo ostali res še naprej "združeni" narodi Zgodovinski sestanek prezidenta Roosevelta in pre-mierja Churchilla s svojimi svetovalci in generalnim štabom v Casablanci se je završil ob času, ko so se že pojavljali prvi oblački na doslej jasnem obzorju skupnosti in vzajemnosti Združenih narodov. V angleškem časopisju so se že pojavljale pikre, besede proti ameriškemu poveljstvu v Severni Afriki, kar se Amerikancem ni prav nič dopadlo. Tudi med Francozi v Severni Afriki ni pravega edinstva, najbrže v stremljenju za nadmoč po vojni v novi Franciji. Upati je, da bo, ta konferenca v Casablanci poravnala vse spore in da bodo šli Združeni narodi res združeno za skupnim ciljem: za poraz osišča. Kakor stoje šanse za zmago sedaj, je Združenim narodom nemogoče izgubiti vojno, če bodo izrabili položaj, v katerem se sedaj nahajajo. Zmage ruske armade v Evropi in zmage ameriških in angleških bojnih sil postavlja zaveznike v fino pozicijo, da zagrabijo za zmago, ki jim leži skoro pred nosom. Kot se je izjavil predsednik Roosevelt v Casablanci, je "pot do Berlina dolga in težka, toda zelo sigurna," je zdaj vse ležeče na zaveznikih, da gredo brez medsebojnih nesporazumov naglo po poti zmage naprej. Sovražnika imajo zdaj v kleščah, iz katerih se ne bo mogel izviti, ako bodo zavezniki te klešče pri ročajih trdno držali. Kakor smo trdili, da je potrebno za Jugoslavijo, da se vse odporne šile združijo pod enim poveljstvom, ker sicer se bo odpor razblinil v prazen nič, tako je potrebno tudLza zaveznike, da takoj imenujejo vrhovnega poveljnika za evropsko bojno gledišče. Naj si kar pokličejo v spomin dogodke iz prve svetovne vojne, ko zavezniki niso mogli nikamor, dokler niso leta 1918 imenovali vrhovnim poveljnikom vseh bojnih sil maršala Focha. Eno poveljstvo, kateremu se brezpogojno pokore vsi, je edini odgovor za zmago. Nikjer ni namreč toliko nevošljivosti kot med vojaštvom, to se pravi pri višjih glavah. Vsak bi se rad odlikoval in vsak misli, da odlikovanja ne bo dosegel, če ne bo šlo po načrtu, ki ga je izdelal on sam. Hitlerju se zdaj vrti v glavi in na zaveznikih je ležeče, da ga stisnejo, predno si opomore iz omedlevice. Porazi na ruski fronti in v Afriki, bojazen pred invazijo, notranji upori v okupiranih deželah, vse to je prisililo Hitlerja, da je moral porazdeliti svojo moč na vse strani. Kakor je bila za Nemčijo v prvi svetovni vojni več kot ena fronta pogubna, tako bo tudi za Hitlerja. Nobenega dvoma ni, da imamo zdaj na naši strani premoč, tako v orožju kot v moštvu. To je treba zdaj takoj izrabiti in udariti na sovraga, ko je pravi čas za to. Naše vojaštvo je dobro opremljeno, fino izvežbano in pri najboljši volji, da udari. Hitler je vsepovsod na umiku, torej za njim — v njegovo lastno žrelo — v Berlin! Mislimo, da se bo nekaj takega zgodilo v kratkem. Predsednik Rosevelt ni šel na (5,000 milj dolgo pot samo zato. da bi si ogledal Casablanco, ali da. bi videl, kakšno hrano imajo naši vojaki v Afriki. Naš vrhovni poveljnik je pograbil vajeti v roke in predrzno stopil v samo bojno linijo. Ni zastonj rekel, da zahteva "brezpogojno vdajo Nemčije, Italije in Japonske." Zanesimo se, da bomo v kratkem slišali o vefikih dogodkih, ki bodo predznanilci konca vojne in zmage Združenih narodov na vsej črti. Podrobnih načrtov, ki so bili napravljeni v Casablanci sicer ne bomo zvedeli, ker so, naravno, vojaška tajnost. Zvedeli jih pa bomo, ko se bodo oblikovali v akcijo na tej ali oni fronti. Obenem smo pa lahko gotovi in to je, da so bili napravljeni načrti za najsilnejši boj, ki se je še kdaj bojeval za svobodo. Kdaj bq,mo pričeli ta boj, vedo samo naši vojaški in civilni voditelji. Vemo pa, kako se bo ta boj končal in to je: "Z brezpogojno predajo Nemčije, Italije in Japonske." Ta stavek, ki ga je izrekel predsednik Roosevelt, pomeni vse. Ta sestanek naših državnikov in vojaških izvedencev v Casablanci je zdaj potala tista odločilna točka, na katero so čakali vsi zasužnjeni narodi. To je začetek »konca njih sužnosti. Mi smo vedeli, ves svet je vedel, da do odločilne točke ne bo prišlo, dokler ne bodo Zedinjene države zadale osišču zadnji in smrtni udarec. Naš vrhovni načelnik, predsednik Roosevelt, je zdaj zavihtel meč in napovedal osišču boj, neizprosen boj, dokler ne pade na kolena, strt in izmaličen za vselej. Z mrzlično naglico smo se pripravljali za ta odločilni boj. Ameriška industrija je delala noč in dan, naša armada je zrasla čez noč in zdaj smo pripravljeni za končni udar. Amerika si je izbrala to leto, da oprosti Evropo morilcev in gangsterjev. Josef Stalin ni hotel prisostvovati zgodovinskim^ razgovorom v Casablanci. Roosevelt in Churchill sta hotela priti celo bližje Moskvi, da bi bilo bolj pripravno za Stalina. Rekel ic, da je preveč zaposlen. Zdi se nam, da to pomeni tole: Rusija se bo borila proti osišču z nami vred. tod'a na svoji fronti in z našo pomočjo v orožju in drugem. Drugega pa nič. To kaže, da Rusija ne bo sodelovala z nami po vojni, kar se tiče ureditve Evrope in na to moramo biti pripravljeni. Se enkrat: pripravljeni moramo biti, da bomo zdaj korakali v največji boj, iz katerega se bo potem oblikovala naša bodočnost in bodočnost vsega sveta. To leto bo leto krvi in potnih srag in solza. Prvo dejanje za to se je odigralo v Casablanci, drugo in naslednja dejanja sledijo v kratkem. Pokoli na Brdu pri Ljubljani (Izvirno podtalno poročilo) | O tem slučaju smo dobili nad vse točne informacije, katere sem vse še sam naknadno kontroliral. Sam sem bil prisoten pri prevozu mrličeV v mrtvašnico ter si nato tudi vse mrliče osebno ogledal. Zaslišal sem tudi osebno mnogo očividcev in prizad'etih znancev ter sorodnikov in dajem naslednje poročilo: Dne 22. julija ob 9 zjutraj se je ga. Sitarjeva, posestnica opekarne v šiški in lastnica njiv pri Brdu, odpeljala s svojo služkinjo proti Brdu. -Ker ni imela prehodnega dovoljenja, so ji na meji dali dva vojaka, ki sta jo na vozu spremljala. Omenjena je šla na žetev, ter je bil vsled tega tak uraden postopek dovoljen. Ko je družba privozila v bližino njive pri mostičku na Bokalcah, se je iznenada pojavila četa partizanov od približno 20 mož. Partizani so enega Italijana takoj ubili, za drugega pa se ne ve, ali je pobegnil ali pa so ga partizani odpeljali s seboj. Sitarjeva potem'ni šla na njivo, temveč je obrnila voz in se takoj odpeljala nazaj ter zadevo javila oblastem. Še istega dne je sledila aretacija Sitarjeve in njene služkinje. Obe sta bili odpeljani v vojašnico. Istega dne zvečer ob pol 8. so se Italijani prvič maščevali. Neki Bojt, 38 let star delavec v pivovarni Union se je vračal iz dela domov, bmenjeni jd imel uradno propustnico za pasiranje meje, katero je straži na zahtevo pokazal. Tako je v redu prekoračil mejo na Tržaški cesti, ki je edini dovoljeni prehod na Brdo, oziroma .Bokalce. Ko je prišel do Verhovcev, ga je ustavila vojaška patrola in pregledala njegovo legitimacijo. Straža je dovolila, da nadaljuje svojo pot, ker so bili dokumenti v redu. Naenkrat pa mu je straža zapo-vedala, da naj hitro steče domov. Bojt je pospešil korake, toda straža je zavpila da mora teči, nakar je nesrečnik ubogal. In zdaj se je oglasila strojnica in nesrečni Bojt je tik pred Zg. Verhovcem padel na tla, prere-šetan od večih krogel. Mrtveca so vojaki potem odpeljali na Žale — po umoru Bojta so Italijani pridrveli v Zg. Vrhovec in posf stnika, ki je že stareiši človek, aretirali in odpeljali s seboj. Istočasno so odvedli 4 glave goveje živine in 2 konja. Dne 23. julija ob 2 popoldne je pričelo prodirati 40 fašistov, katerim je bilo dodeljenih okoli 200 grenadirjev z 20 strojnicami, po glavni cesti na Tržaško cesto do gostilne Martina (sedanja mestna meja), odtod pa proti Brdu in Vrhovcem. Prodirali so proti cilju v bojni črti ter med potjo besno obstreljevali s strojnicami vsa polja, grmovje in skupine dreves. Zanimivo je, da so naselje pri opekarni (pod hribom) pustili popolnoma pri miru ter vso svojo pozornost obračali le na hrib sam. Ko so napadalci prispeli v dolinico, kjer se nahaja takozvana "Druga Sibirija," v kateri prebivajo le najbednejši ljudje, se je pričelo pravcato divjanje. Ljudi so neusmiljeno pretepali in mučili in dasiravno vlada tam največje uboštvo, so napadalci izropali vse hiše takorekoč do zadnje krpe. Ko je bilo to delo opravljeno, so zažgali vseh 22 bornih hišic. Ako so reveži hoteli kaj rešiti, so jim s silo vse izpulili h rok in odnesli s seboj. Pljačka je bila tako temeljita, j da končno ni ostalo na torišču niti ene kokoši ali zajčka. Med tem so Italijani pripeljali do mesta, kjer se je prejšnji dan dogodil partizanski napad, nesrečno posestnico Sitarjevo in njeno služkinjo. Obe sta bili na tistem mestu justificirani. Kdor je videl trupla teh dveh nesreč-nic, je videl kako strahotno so morale biti mučene. Celo telo je bilo polno podpluth in ran, glave so tako strahotno razbite, da sploh ni mogoče ugotoviti oseb. Identifikacija se je mogla izvršiti samo na podlagi raztrganih oblek. Nato so na dotično mesto pripeljali še osem moških iz prej omenjene "sibirije." Tudi ti so bili strahotno trpinčeni in naposled ustreljeni. Na mestu, kjer se je izvršila justifikacija Sitarjeve ter drugih "talcev," je stal vojaški avto, na katerega so naložili devet mrtvecev. Avto so spreml/jali vojaki in fašisti, ki so bili do mestne meje popolnoma tihi. šele ko so bili na meji, so na mrtvece naložili še živega prašiča, katerega so bili nekje ukradli. Na avto so zlezli tudi spremljevalci ter, stoječ na mrličih, pričeli peti italijanske pesmi, zasmehovati mimoidoče in groziti. Vsi, ki so Videli ta divjaški prizor, so se strašno zgražali. Na pokopališču na Viču so mrtvece pometali na pot v sredini pokopališča. Mrliči so ležali drug poleg drugega, samo s Sitarjevo so si dovolili divjaško šalo tako, da so ji ovili roko okoli sosednjega mrtveča, njeno nogo pa so na nespodoben način položili preko njega. Ostale mrtvece je pripeljalo 10 vojakov na samotežnem vozičku. Tudi ta "sprevod" se je vršil nied huronskim vpitjem, petjem in zasramovanjem. Podi-vjanci so mrtvece pustili kar na vozičku preko noči, poleg mrtvašnice. Poleg tega so še na licu mesta med gorečimi hišami postre-lili 6 Slovencev. Razume se, da so tudi ti morali pretrpeti strahovite muke. Ubiti so bili sledeči-naši ljudje: Rihar, delavec, 73 let, Jane-Mč, 70 let, Bohelj Jan., del., 70 let; Lamovš, delavec, 70 let; ži-rovnik, delavec, 52 let; Hirš, krojač, 43 let; Rovšek, delavec, 14 let; Ravnokji'il, delavec, 42 let; Ogrinc, delavec, 40 let; Bojt, delavec, 40 let; Panogac, železničar, 38 let; Guštin Kari, del., 36 let; Bohelj (gluhonem), 28 let; Mavzer, krojač, 19 let; Kožuh Ivan, delavec, 18 let; Sitar Ana, posestnica, 28 let; Služkinja, omenjene, 19 let. Vsi omenjeni so bili 24. julija pokopani na pokopališču na Viču, izvzemši Bojta, ki je po-kp.an pri Sv. Križu. Na Viču jih leži skupno 14 med tem ko Sitarjeva in njena služkinja ležita v posebnem grobu. Kriza društvenih tajnikov Ni še dolgo tega, ko smo čitali v Ameriški Domovini uredniški članek, v katerem je bilo navedenih nekaj vzrokov, zakaj da nočejo naši člani prevzeti pri društvih tajništva. Slučajno sem bil v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24. januarja pri pobiranju asesmenta. Videl sem tam dva tajnika in štiri tajnice. Seveda temu je vzrok menda največ to, ker so moški prezaposleni v tovarnah in delajo v naj-! razlrčroejšem času in zato pa ni- do člana na dom po asesment. če pa člani ne plačajo, pa tudi majo časa, da bi hodili od člana tajnik ne more o pravem času poslati asesmenta v glavni urad. Vidite, tako bolezen ima tudi tajnik naše podružnice št. 3 SMZ, brat Charlie Benevol. Ker pa pri nas ne moremo in tudi ne bomo volili ženske za tajnico, zato bomo morali na kakšen način pridržati našega Charlija na tajniškem stolčku. Ko sem se vračal zadnjič z podružnične seje, sem naletel na cesti na gručo članov. Pogovarjali so se, kaj bi se dalo ukreniti, da naš dobri tajnik še nadalje ostane v tajniškem uradu. Eden pravi: "Kaj pa, ko bi mu kupili konja?," drugi takoj pritrdi, da bi to ne bilo napačno. Tako bi morda v poznih urah zvečer naš tajnik zajahal konja in se podal na kolekto krog naših članov ter jih opominjal na njih društveno dolžnost. Med to skupino je bil tudi naš blagajnik Andrej Maček, ki je pa odločno povedal, da za konja ne da nič iz blagajne. Jaz pa na to nipem rekel nič. Zato pa vabimo vse člane Slovenske moške zveze, da pridete v soboto večer v Slovenski dom na Holmes Ave., da se bomo o tem kaj bolj natančno pogovorili in ukrenili tako, da bo vsem v zadoščenje. Na programu pa bo še kaj drugega in sicer godba in ples, da bo tudi malo zabave. S primernim nagovorom bo odkrita tudi spominska plošča našim članom-vojakom od podružnice št. 3. SMZ, ki se bo- rijo na svobodo vsega človeštva. Zato pa prav toplo priporočamo staršem, ki imajo svoje sinove pri naši podružnici in so isti pri vojakih, da nas gotovo posetijo v soboto večer. Torej na svidenje v soboto večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zapisnikar. -o- Pokažimo se! V soboto, dne 30. jan. 1943 se bo po vseh Združenih držav praznovalo rojstni dan našega predsednika Roosevelta. Ob tej priliki se prirejajo razne zabave katerih glavni namen je nabirati sredstva, za pobijanje otroške paralizo, ki zahteva leto za letom nešteto žrtev, med otroci in odraslimi. . Slovenci smo se zopet letos zavzeli, da priredmio zabavo v ta plemen i ten namen v petek dne 29. jan. 1943 v Slov. Nar. Dom na St. Clair ju. Načelnik te skupine je Mr. John Gornik gl. tajnik S. D. Z. Vršil se bo pester program. Pričetek ob: 7:30 zvečer. Vstopnina 50c. Igrali bodo Johnny Pecon orkester. Ena ura programa bo posvečena instrumentalni in vokalni glasbi. V domovem prizidku se bo pa postreglo z raznimi naj-okusnejšimi okrepčili. Ker je s počastitvijo predsednika Roosevelta hkrati tudi plemenit namen. se pričakuje velike udeležbe in da boste vsi navzoči. Vas vabi Josie Zakrajsek. Newburske novice -« . ........ ■ « .............. C1 e v eland Universe-Bulletin od zadnjega tedna nam pove, da je v Clevelandu letno do štiri tisoč divorsov, ali ločitev zakona. 'Eno soboto dopoldne," tako pravi, "je en sam sodnik ločil 8T zakonov." Prijatelji, ali se še čudite, da nas Bog tepe? Kaj pomeni vse to? To pomeni: velika veČina zmed teh štiri tisoč išče in si poišče končno zopet drugega tovariša, ali tovaršico in potem živi v grehu, kajti civilne oblasti nimajo moči — in tudi cerkvene ne — rušiti zakona in, če da civilna oblast "divorce," je isti par še vedno poročen pred Bogom, pa magari če dobi deset "divorce" papirjev ali ločitvenih izkazov. In, če se eden ali drugi izmed ločenih skuša poročiti zopet, ni poročen pred Bogom pa magari če dobi deset poročnih izkazil. In, če tak človek umrje v takem stanu, bo pogubljen, ker je živel v prešestvu in se ni spo-koril. Sv. Pavel pa pravi "pre-šestniki ne bodo dosegli večnega življenja." Kaj je narediti tistim, kateri so zašli v take razmere? Edina pot je zapustiti grešno stanje. Če pa na noben način (mislijo) to ni mogoče, potem je treba goreče moliti, da jih Bog končno spravi iz tega žalostnega stanja. Ne more pa tak ločen človek prejemati sv. zakramentov, dokler živi v takem položaju, ijt * * Morda bo pa kedo rekel: "Njemu je lahko tako govoriti, ker ne ve kako težko je živeti samemu." Moj odgovor nato: Prvič, kedo je bolj osamljen kot ravno katoliški duhovnik? Pa živi! Drugič, pa če bi bilo še težji. Zakaj si se pa razporočil? Tudi drugi imajo težkoče sem pa tja v zakonu. Pa ostanejo drug drugemu zvesti, kakor so prisegli pred oltarjem. Vsak vihar enkrat potihne in vsako nerodno razmerje, ki nastane med zakonskimi, se enkrat popravi. Pametni ljudje potrpijo. Praviš, da ti nisi iskal ločitve, tvoj zakonski tovariš (to-varšica) se je ločil. Dobro. Potem ti nimaš greha, če v resnici tudi povoda nisi dal za to s ka- kim ujedanjem, prepiranjem ali na drug način. Pa, če tudi ti nisi kriv ločitve, in tudi, če se tvoj tovariš poroči (poskuša poročiti) z drugim, se ti ne smeš, ako hočeš, da boš mogel živeti na dalje kot katoličan in prejemati sv. zakramente in tako biti na varnem pred večno pogubo. * * Toraj vidite, za greh ni nobenega vzroka, nikakega dovoljenja, pa magari, če bi bilo še tako težko braniti se. Z božjo pomočjo je vse mogoče, pravi sv. Pavel. Kdor se poroča, naj stori to le s takim, ki ga pozna, res pozna vsaj nekaj let, ali pa ga drugi zanesljivi ljudje poznajo in priporočajo, da nebo "kupil mačka v žaklju." Za prehitre poroke je nevarnost zlasti dandanes, ko moških manjka in si ženske iščejo življenskih tovarišev kjer že, da le je. Varujte se pred prehitrimi vstopi v zakon. + * * Naš cerkveni odbor za leto 1943 je dopolnjen. V glavni odbor so bili na novo izvoljeni: Louis Gliha Sr., Frank Koračin, in Louis Sever, dočim ostajajo od lanskega leta Frank Blatnik, Anton Meljač in John Srebrnak Sr. V pomožni odbor, katerim pravimo "Trustees," pa so izvoljeni : za West Side, August Kri-stančič in Frank Štepic. Za okolico Lester Ave. in Forest City Park, Frank Stibil in Joseph Ja-kič. Za Osage in Marble in 77. St., Matt Slak in John Zmarzly. Za okolico 73 do 76 St. John Zupančič in Charles Novak. Za 78. St. in Union John škrl in Steve Plautz. Za East 80. St., Frank Mulh in John Zimmerman. Za East 81. St. Anton VABILO NA k PLESNO VESELI" SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. V#| v soboto 30. januarja V SNI) NA ST. CLAIR AVE. IGRAL BO VADNALOV ORKESTER 83 Pucel in Anton Šraj. Za St. John Urbančič in JoH er. Za Union in St. Cs'l Ave. in okolico, Joseph 1j in Anton Papež. Za in Orleans Joseph čeček"1! renče Janežič. Za San^l Way Ave. Joseph Sttf|j Dan Kastelic. Za Reno I vere, Anton Habjan i" 1 Hočevar. Za Prince Avej Nosse in Frankie Planing Elizabeth in Nelson, JoseiT in John Taucher. Za If 93. St. Francis Trlop »f drew Antosh. Za East p okolico Anton Ozimek !!1f Strekal Jr. Za Ros^f Vineyard, Paul Bizjak '"'F Meljač Jr. Za Sladden 'T well Joseph Glivar j, Zrimšek. Za Maple 'I Charles Hočevar in JollI1X na. Za Warrensville Frank čhesnik Jr. in Frfl!T, Za Woodland okolico | t vat in Joseph Hrovat. je bil izvoljen Joseph gar dolžnost je poma^fj, eden ali drugi radi del'1 L re v posameznem slu&'p šiti kako delo. fn, * * * . }t To je torej naš novi »0 odbor. Tem možem 111 j t je poverjena farna drugo, kar je zunajnega'ln tiče duhovnih zadev. T"'p zastopniki. Kdor ima k 1? nasvet, ali pa kako va^it; žbo, ako noče priti osf^jCe potem lahko kateremu '"] ( stopnikov v svojem o^l in oni bodo prinesli prej na odborovi seji- -jla pa so ti možje tudi rC F (Dalje na 3 stra^J1* ====== V ^^^^ ® ^ - " (I„,iii£ Med državniki razn"(: v delu tajni razgf°v;, strategičnih spremen1^ tov za nadaljevanje v j to bodo opravili brez " j kli, kot so še vedno sJ sti in tako bodo tudi M dokler se bo ta svet okrog po vsemir ju. ^ J Kar nas zanima te plomatski razgovori J Kushlanom in farma>'jjj torn Debevcem iz I so sezonskega značaJ''j namreč težko čaka"' j Kushlanove hiše in sne pa samo od gornJ1 J njenih rojakov. Kad*" J reč Tone ukazal pfi*' tedaj bodo koline in 1J Ne vem, kdo bolj sl I ali jaz; ampak Tone Ji Kadar se mu zdi, da I pravi čas, bo poteg1". I iz borjača, pa nič P1'^.« ne skrbi je to, da se n I na državnika ne bi * J skujala, kar bi bilo ^ | v teh časih pomanP K zelo narobe. * til Meni ne gre v 1 re kdo še godrnjati da je hudo na sV%J imamo en kvort viske _ J Co kofeta na dan, na I bene sile. if Dobe se ljudje, & A Stflfff fc samskega človeka, 0 J§ nikogar, komur bi P « križe in težave. . M sim, kakšne križe 1,1 I ima samska oseb^JyM1 ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. rek a , Vldva moža, ki pri-j Pod našo streho? da vem } gospodu," praša ju * jm cr»i sluga. ^ ec3' S6m Abu Karef.^upče- J rvn'2.iIeltke." odvrne resno sep '"encii «;„ . , , v . P i z t mladenec je et Ahmed Teleben. Mojo (J so požrli valovi z blagom \ t v IV dVa edina rešila sva 1 :ti ellklm trudom grozovitej j.' mor«arji so potonili vsi. "' ei ,Svva k vam, da naj deva VJ gostoljubnosti." - \ t'>rencij si je izmi- I trJaČ0 tako brzo ter \ eli reSno- da zamorec ni II uL tf' da sta ta dva Z ki s/es nesrečna kupčeval- rekc] ^Nji^ ^ližal/ nekaj ne- ^ je * besedi in črni slu- So^ Poslušal z ono ^ po'tgn! nayadna suž- k'^iimi ?a Urno zginil Ki)j zai? kocami. **k Tata od mene?" 11 >laLArabec zzapoved- if bolj l Pravi Lavren. je mor- h- ki gosP°dar, "go-„ Arab„ ga Me dolžan vsak 1'"' obratn nV0jemu nesreč-S! aj nama kruha, POtem Pa »a-/ L se imava obrni- !i sta ' I Omenjena?" s , av -A f H P°čakajte nekol. >doSVo7°jega Slug0 2 C LSprem LJ? Podl°žnih, da "1Jo do tje." « f« og!.bSfa k0Či kacih T b0daH in nih s Samo-l dn°Klgimi Puška- ^ oK divio . braZOv ž«ela vri- 4°fe Prignali j ^ AiaeVar ZaP°ve Lav. a žasesti fl ° tj«, ter v ?a Je pot tcr zeli še pred nočjo vrniti se domu s svojimi služabniki. "Gospod! midva še nisva uži-la s teboj kruha in soli pod tvojo streho," ugovarja Lavren-cij. "Dokler se to ne zgodi, ne poslužim se tvojega spremstva, ker si nisem svest zvestobe." Poglavar se zavihti na konja, kot ne bi bil čul Lavrenci-jevih besed, pomigne svojim tovarišem in ti urno posade naša nesrečna beguna na konja, privežejo ju k sedlu, potem pa se spusti vsa druhal v dir po dolini. Lavrencij je pogovarjal Aleša, da sedaj ni drugače, nego udati se nemili osodi, da naj ne kaže nikakoršne bojazni, ker le to more ju rešiti iz sovražnih rok. Urno so jezdili dalje in dalje proti onemu kraju, odkoder sta prej prišla. Ko pridejo zopet blizo morja na peščeno plan, obrnili so se proti zahodu, ali kakor bi'jih veter nesel, zdirjali so čili arabski konji po puščavi. Lavrencij je opazoval natanko vse kraje. Gore, ki so se prej enakomerno potezale z morjem vred, zavile so se sedaj bolj proti jugu. Lavrenciju se je zdel ta kraj znan, morski tolovaji so imeli svoja najboljša skrivališča. Mislil je v začetku, da ju bodo izročili zopet kake j roparski ladiji, ali kmalo je videl, da je načelnik zavil v nasprotno stran in tudi njegovi to- : variši z Alešem in Lavrencij em zdrčali so za njim. "Hudobnež!" kričal je Lavrencij srdito, "je-li to pot pro- : ti Algiru? Ti si prelomil zvestobo svojih bratov Arabcev, katerim je sveta reč izpolniti, kar so obljubili. Ali vedi, da to poečtje ne ostane nekazno- ' vano, moje ljudstvo je mogočno, maščevalo se bode za-me in za mojega zeta." "Ali vse te grožnje bile so bob v steno. Načelnik se je hudobno zarezal in še bolj spod-bodel konja, da je kar pesek metal s kopiti v zrak. Bilo mu je malo mar Lavrencijevo žu-ganje; brzi konjič, dolga puška, svetlo bodalo in skriti kraji so ga varovali dovelj in njegove tovarše vsakega napada. Pridirjali so clo nizkega holmca, ob katerem se je pote-zalo nekaj zidovja, izza katerega so molele strdhe posamnih hiš in visoka palmova drevesa. Brez dvombe je morala biti tukaj stolica kacega manjšega kneza. Ko se približajo kacih tri sto korakov omenjenemu kraju, zapove poveljnik obstati, potem pa zdirja sam v mesto, najbrž da bi sklenil kako dobro kupčijo pri mestnem poglavarji. Nemirno sta pričakovala Aleš in Lavrencij svoje osode; česa se jima je nadjati, vedela sta že dobro, le to ju je najbolj skrbelo, da ne bi ju ločili in posamezno prodali. Slednjič se približa od mesta sem poglavar z nekaterimi možmi. Vsi so bili dobro oboroženi, kot bi šli po kake razbojnike. Poglavar jim pokaže svoja vjetnika in eden izmed mož, ki je bil brž ko ne poročnik, stopil je bliže in pazno ogledoval nt>va sužnja, da bi se prepričal, sta li vredna toliko, kolikor se zahteva za-nju. Aleš bil mu je koj všeč, pri Lavrenciju pa je nekako zaničljivo zmajal z glavo. Potem stopi k roparskemu poglavarju ter mu našteje lepo število zlatih pe-nezov, katere je ta pohlepno spravil v svojo mavho ter se priporočil pri kupčevalcu, da mu bode še zanaprej oskrboval sužnjih, ako jih bode potreboval. (Dalje prihodnjič j NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) bogoslužjih v cerkvi. Skrbeti morajo za red pri mašah in vljudno peljati ljudi, kateri bi si sami ne upali v klop, če pa bi se zgodilo, da se kedo ne obnaša, j kot se spodobi, takemu pa naj vljudno pokažejo vrata. Očividno je bilo na njih obra- ■ zih, da nista bila zadovoljna s j slikami, ki sta jih šla gledat v ] "show." "Kino je res veliko napredoval," je rekel prvi. "Kako to misliš?" , "S prva so bile slike tihe, po- ( tem so prišle govoreče slike, da- j nes imamo pa že smrdljive sli- ] ke." g * * # t Albert Glivar, ki je nastav- 0 ljen v Fort Riley, Kansas bi rad v slišal od onih fantov in deklet, ki r so znjim graduirali leta 1937. g Albert je bil ministrant in tudi r sedaj streže pri maši. , * * * P Zveza sv. Imena je imela svo- j jo letno seja tukaj zadnjo nede- j ljo. Udeležba je bila dobra in n marsikaj dobrega je bilo ukre- p njenega za bodočnost. Govor Rt. Rev. Monsignora Hribarja je bil j, burno pozdravljen in odobrovan. v Prejšnji odbor je bil zopet izvo-ljen, ne zato, ker so uradniki ho- jj teli, ampak zato ker je Članstvo ,, tako hotelo. Po seji je bilo ne- ^ kaj primernega okrepčila, za kar 7 se zahvalimo zlasti društvu sv. j Imena in pa tistim, ki so pri- > pravljali, pred vsem Mrs. Jo- g. seph Kenik iz East 78. St. n * * * 5, Pozor vsi oni, kateri želite meti svoje otroke pri novi godbi sv. Lovrenca. Sedaj organizi- j /amo novi oddelek godbe, kate-/i bo začel prav od začetka se rj učiti. Vsi ste že slišali našo j, godbo in veste, da prav dobro igrajo. Ker pa fantje odhajajo ^ k vojakom, je treba naraščaja, da se godba ohrani. Zato vabi- G mo sedaj dečke in tudi deklice, j. če želijo, da se takoj vpišejo v ta novi razred, ki bo začel znovega se vaditi godbe na razne inštru- . l' mente. Prijavite kandidate pri kateremkoli uradniku; Matt Zu- ^ pančič je predsednik, Anton > Blatnik je tajnik i'n Frank Sira- j žar je blagajnik. Lahko izročite y ime tudi v župnisču. Ne čakajte, ' prijavite jih takoj. if >|i it- Prihodnjo nedeljo 31. januar- ja popoldne ob eni je letna seja ^ družbe Narodnega doma na BO. ^ cesti. Pridite v dvorano delni- ^ čarji1 in drugi, kateri šte opravi- \ čeni biti na seji, kot zastopniki j društev, točno ob eni, da bomo ^ pred zaključili in potem vsak enega zvrnili na račun novega odbora. Kdor misli kandidirati za direktorja, naj prinese nekaj | c v žepu — pa ne figo — da bo i "zanjga" dal. < it * * i Nekdo je zapisal na kartico in ' mi poslal tole: "Tisti, ki v de- i lavnik pridejo v cerkev, so bolj t mlačni, kot oni, ki pridejo samo v nedeljo." Ne vem ali je pisec res tega f mnenja, ali se šali. Ako re^ ta- J ko misli, potem se jako moti. • Nikdo izmed "mlačnih" ne bo v mrazu in po slabih ledenih potih, ali pa v dežju prišel v cerkev k maši v delavnik. Dobijo pa se "mlačni" med onimi, kateri samo iz navade in ne radi pravega spoznanja najsvetejše daritve, samo v nedeljo, pridejo v cerkev. Kdor pa daritev sv. maše zna ceniti, ta bo prisostvoval Jezusovi daritvi, kadar mu mogoče, neoziraje se nato, ali je nedelja, ali pa delavnik. Zmotil si se, prijatelj, zelo si se zmotil, j Kdor prihaja tudi ob delavnikih k sv. maši, ni mlačen pač pa vnet častilec Jezusa v presvetem zakramentu. i: * * Povabljen sem na zlato poroko, ki jo bosta obhajala Mr. in Mrs. John Perko v Collinwoodu v cerkvi Marije Vnebovzete. To je izredna slavnost in zakonska zaslužita, da jima čestitamo. Tudi na ohcet bi šel, da bi se zasukal z nevesto par krat, če ne bi imel gumijaste pete. Poleg tega je pa tudi že skoraj petdeset let odkar sem zadnjič stopal po vižah dunajskega valčka, naj-brže bi ne šlo več. "Prosim vas, imejte me izgovorjenega." * * * Tam iz daljnega zapada, tam iz pacifičnih otokov je prišla žalostna vest, da je padel na bojnem polju Richard Oman, sin Joseph Omanove družine v St. Pavlu. Richard je pred nekaj leti bival v Clevelandu pri stricu botru, Dr. M. F. Omanu in je pohajal v Cathedral Latin šolo. Zato se ga bodo še nekateri spominjali, kot veselega in gib- 1 čnega študenta. Kje je padel, ali v kakšnih okolščinah, tega vlada še ni naznanila. Slučaj je i nanesel, da je prišla vest o nje- : govi smrti dva dni poprej, kakor i njegovo zadnje pismo, ki ga je 1 pisal Dr. Omanu, v katerem se i pohvali, da je zdrav. To pismo i je pisano 10. decembra, dočim i je vest o smrti odšla iz otokov i mesec pozneje in prvo pismo . prehitela. 1 Pokojni zapušča doma očeta : in mater, ter pet bratov, dva v * vojaški službi, eno sestro in mlado soprogo. V pondeljek 1. fe- ( bruarja o pol 9 se bo vršila pogrebna maša za pokojnim v cerkvi sv. Lovrenca. "Večje ljube- , zni nima nikdo, kakor da da svo- < je življenje za svoje prijatelje." ] Naj počiva v miru. Prizadetim j staršem, bratom in sestri pokojnega pa izražamo tem potom na- , še globoko sožalje. , * * * ( Nekaj novega je pa v tem tu- 1 di, da so bili zadnjo nedeljo krščeni Patricia Alice Lorek, i Thomas John Harrison, in Eve- i lyn Joyce Sierakowski. V zme- s šan svet so prišli ti mali, pa imamo upanje, da se svet spame- c tuje do takrat, da se bodo tudi 1 oni udejstvovali v javnem življenju. Čestitke so na mestu. Razni, časopisi nam prinaša- 1 jo vest o hudem udarcu, na dru- ; žino, ko je zgubila pet sinov na- 1 enkrat v vojni. Vsi naenkrat so ; šli doli z potaplajočo se ladjo Juneau. Ko so prinesli to gro- ; zno novico materi teh sinov, je • rekla: "Naši sinovi ne umirajo 1 zamanj." Da, sinovi ne umirajo za manj. Iz teh težkih žrtev mo- | ra priti boljši svet. Ne umirajo 1 pa tudi zato ne zamanj, ker so to 1 verni sinovi in vedo oni in njih starši, da ni toliko na tem kedaj ; človek umrje, kakor na tem, kako in v kakšnem dušnem stanju umiramo. * * * Le pripravite se za smeh v nedeljo 7. marca, ko nastopijo igravci St. Lawrence Stage and Curtain Guild s svojimi zelo zabavnimi in smešnimi igrami. Kakor nalašč za predpost so te igre. črni ljudje, strahovi, vse to in še več bo na dnevnem redu. * H: * Smrt se je zarila v naš konec sveta in je vasovala v teku enega tedna v petih hišah. Joseph Zorn, doli iz Brooklyna, je bil prvi klican. Umrl je za daljšo boleznijo na vratu. Takoj za njim je šel Pavel Oblak, kateri pa ni bil prizadet od bolezni. Kri se mu je vlila tako hudo, da je podlegel. Frank Kastelic gori iz Prince Ave. je bil bolan samo nekaj dni. Teden pred smrtjo je še delal v tovarni. Pa pljučnica, ki se je pridružila prvi bolezni, ga je spravila iz tega sveta. John Mauerova bolezen nam ni znana, ker je bival doli v mestu, i Vsi ti so bili v starosti od 50-60, I ki se ne more šteti za visoko. , Toda klic je prišel. Z enim ali drugim vzrokom pride smrt, da človeka spravi iz sveta in naredi prostor za drugega. Celo - mali otroci morajo iti. Tako je i smrt ukradla Louis Turkovi dru-i zini dve in pol let starega Loj-> zeka in ga zagrebila pod zem-i ljo. Tako je človeško življenje na svetu. Kako tolažilne so to-| rej besede Zveličarja, kateri nam kliče: "Jaz sem ustajenje in življenje." Poglavitni del človeka — duša — ne umrje in tudi telo bo enkrat po božji vsemogočnosti zopet ustalo. "Ne žalujte torej, kakor oni, kateri nimajo upanja!", nam kliče sv. Pavel. Vsem umrlim naj bo Bog plačilo večno, ostalim pa naše globoko sožalje. -o- ZADNJI VEČER (Črtica. Spisal Fr. Ks. Meško) Stopil je h konju. Ta je s svojim starim glasom veselo zarezgetal — kakor v pozdrav. Oči so se mu v mraku zaleske-tale. Glavo je nagnil na stran ter jo 'položil gospodarju na ramo. Ta ga je po stari navadi nalahko pobožal po tilniku ter mu pogladil belo grivo. Sivec je zopet zarezgetal. Uboga žival je bila vesela in hvaležna zaradi gospodarjeve prijaznosti. "Dolgo mi je služil, a jutri ga tudi izgubim!" je pomišljal Joža. Stopil je na korito. In izpod strehe je izvlekel najlepšega sena ter ga raztresel starcu za lestvico. "Jej, Sivec! Pokladam ti zadnji večer!" Konj ga je pogledal ter za-razgetal. Še enkrat je z glavo nalahno drgnil ob ramo gospodarjevo, potem pa je začel puliti krmo izza lestvice. "Zvesta žival! — Temu bi se nemara smilil, ko bi vedel za mojo nesrečo. A ljudem se ne smilim!" In zopet je počasi, z nalathno drhtečo roko pogladil dolgo, belo grivo konj evo. * Ult.fl .iiumO Joža je počasi odprl velika vrata; počasi/je stopil čez prag; po&asi in natihoma je zopet zaprl vrata za seboj. Zunaj na ilovnatem podstenju je za nekaj trenutkov postal. Glavo je dvignil pokonci. Oči so se mu zalesketale živeje, ko mu je pogled zopet krožil po dvorišču. ... Nekaj mu je trepetalo v tem pogledu — nekaj kakor neka topla in velika ljubezen c^o tega dvorišča, do hiše, mirno se dvigajoče v tihi večerni mrak, do poslopij, stoječih tako pokojno — kakor v prvem snu — ob mirnem domu. A hipoma se mu je lice zopet zmračilo. In ogenj v očeh mu je ugasnil. "Ah — saj vendar vse to ni več moje, ni več naš dom!" je rekel poltiho, a globoko in žalostno. In obupno je zopet povesil glavo. Roke je vtaknil v žep in nalahno se je stresel. V hlevu je bilo toplo, zunaj pa je semkaj od severa vlekla mrzla sapa, znanec začetek jeseni. Joža je stopil nekaj korakov proti hiši. Vsa okna razen onega v kuhinji so bila temna. Vse je bilo mirno in tiho v nji. (Dalje prihodnjič) ""delo dobijo" i---- Izvežbani operatorji na Boring Mills (HQrizontal ali Vertical) Large Planer Radial Drill Plača od ure, povrhu overtime. Ako ste zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 Central _(25) Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvaža! mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair s Ave. (x) ii MALI OGLAS! \ '11" " '"-11 1 ■1—-...... I Soba se odda Oda se opremljena soba poštenemu moškemu. Zglasite se j na 5801 Dibble Ave. (26) Za varstvo otroka Rada bi varovala otroka čez dan na svojem domu. Vprašajte Mary Intihar, 1003 E. 66. Place. (26) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto,. | Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče ,§e pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru. brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. DISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine* 7102 St. Clair Ave. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Marianne Safran ti je za vedno zatisnila svoje mile oči 39. januarja, 1937. Šest let Te krije črna zemlja, truplo v grobu tam trohni, nam pa je težko pri srcu, po licu solza nam drči. Sladko počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo * naj uživa pri večnem Bogu. Žal joči ostali: SOPROG in OTROCI. Cleveland, O., 29. januarja, 1943. ZAKKAJSEK FUNERAL HOME. Iiiu liOlS St. Clair Ave. Telefon; ENdlcolt 311? Ignac Siapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue_ | Oblak Furniture Co. t TRGOVINA S POHIŠTVOM <> V Pohištvo in vse potrebščine <0 za dom V 6612 ST. CLAIR AVE. <(> V_HEnderson 2978_4> ; MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! RECTORY BUY T«mS UNITED ^VfiMN STATES i ^^ffisWMPS VSE VRSTE MODERNEGA Z0B0ZDRAVNIŠTVA po najbolj zmernih cenah in na kredit I Eden najfinejših in najbolje opremljenih uradov v severovzhodnem I Clevelandu, pripravljen postreči pacijentom z najnovejšimi metodami V f PLOŠČAH - IZRUVANJU — PLOMBIRANJU - MOSTOVIH -I ČIŠČENJU — X-ZARKI — PLIN — ANALGESIA DR. S. L. S PIK E L L vogal St. Clair Ave. in 105 St. (Nad Standard Drug Store — vhod na E. 105. St.) Tel. GL 3322. Ure: dnevno 10 dop. do 1 pop; 2 pop. do 8 zveč. 5 .................................•■>.«•••<. m mi v«tui iiiiiHir^iiiifi 11 iiiiMimiinimnii n m mu rum mi iiiirillillllllllinilillllllllir« Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. j PREMOG IN DRVA ZascoDstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 PREVELIKA DEBELOST in razširjenje želodca velikokrat povzroča v prebavi nered-nosti, vpliva na srce in druge notranje organe. Tak želodec in drobovje rabi omejeno kontrolo in normalno lego. Temu pa je edina odpomoč, če je pravilno povezan s TR^^^^OM ki je za vsak slučaj in zived posebe ukrojen. Naš izkušen strokovnjak vam brezplačno umeri in po životu ukroji trebušni pas brezplačno. Plačate samo pas in postrežba je zastonj. Za moške je moški in ženske ženski krojni izvedenec. Oglasite se pri nas za vse na-daljne informacije. Pasovi za vse potrebe po kroju in meri. Izdelek garantiran in nizke cene. Mandel Drug Store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. krat povzdignil svoj glas ter je goreče molil molitev zoper kugo. Nato je korakal naprej z Najsvetejšim, za katero je bila pripravljena v župnišču revna celica, in se je že bližal glavnim vratom. Venec lučic ga je obseval in množica ga je spremljala. Cerkev je postala puščobna, črna in neprijazna, kakor gozd, v katerem, vlada groza in strah. Iz orgelnega kora je pristrašila sova z bol-ščečimi kolesastimi očmi, in netopirji so c\jilili pod svodov-jem, ki se je zdelo, da raste v neizmernost, in so frfotali proti grobnicam. Čuj, na koru b'obni votel korak. Po stopnicah, ki vodijo iz kora, se urno tipi je doli neki mož z gorečo svečo, katere vosek mu po rokah doli kaplja na tla. Al Pred glavnimi vrati je za trenutek obstal; mrzel veter je pihal skozi vrata in mu je skoraj ugasil svečo. Zasenči i jo je z roko, kar sta skočila iz stene dva mala hudička in sta mu kazala jezike. Prestrašil se je, pa se je kmalu začel sebi samemu smejati. V blodeči luči so se kamenite podobe na steni premikale sem in tja, tik njega je bila pa podoba, na kateri je jezuitski pater iz dečka izganjal dva hudiča. Mož je ovil okoli sebe plašč, ki mu ga je podaril sodnik, ter je zrl v temno noč proti župnišču, kjer je bilo še videti luči. (Daije prihodnjič.) JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanJ8' mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nemila smrt pretrgala nit življenja dragemu in N* dar pozabljenemu soprogu, očetu in staremu očetu JACOB BOBNAR ki ga je Bog nanagloma poklical k sebi in je v GleC» ville bolnišnici v lepi moški dobi izdihnil svojo I dne 5. decembra, 1942, star 66 let. Rojen je bil 1 vas Fužine pri Devici Mariji v Polju 17. julija, 18'®* Po opravljeni sveti maši v cerkvi Marije Vnebov^ f na Holmes Ave. smo ga položili k prezgdonjem ve |r nem počitku na Whitehaven pokopališče. Pokojni je bil član društva V boj, št. 53 SNPf Poleg globoko žalujoče soproge, zapušča štiri sin0*«] eno hčer in tri vnuke. |v Našo najlepšo zahvalo naj sprejme Rev. J<>sePf Čelesnik za navzočnost pri sveti maši. Kj iNajlepša hvala vsem sorodnikom in števil"1«; prijateljem in znancem, ki so v blag spomin dragega pokojnika položili krasne vence ob k^'P1 Mrs. Frances Krasovec in družina, Mr. in Mrs. ton.Stanonik, Mr. in Mrs. John Dolenc in družina, Jl'ls Cecilia Delenhanty in družina, Mr. in Mrs. Le Jell"F( Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Dr. in Mrs. Obbey, Mr. in Mrs. Victor Starman, Toney, Fr8^ Tom, Billy, Johnny and Chester, The Boys at ^'jf'1 wood Park, Collinwood Blacksmith Shop, LaUstT družina, Mr. in Mrs. Shields in družina, of Cleveland Union Terminal, Jugoslav-Sl°s 1. Club, Employees of Montgomery Ward iz Mansf'eJ^ Ohio, Mr. in Mrs. J. Lykora, M. J. Sulc, Mr. in }lrL Ralph Gruber, Mr. in Mrs. Verne Hagerman, Mrs. Joseph Sulc, Mr. in Mrs. James Sulc Jr.. 'Ito in Mrs. J. Schnur, Miss Ann Skoda, Mr. in M*3' Cehulla, Mr. in Mrs. R. Curry, Mr. in Mrs. Joe Mr. in Mrs. L. Gallic, Mr. in Mrs. E. Hoch, dt Mrs. J. Plantner, Mr. in Mrs. J. Arsana. 'tl Dalje naša iskrena zahvala onim, ki so dar0' za sv. maše, ki se bodo brale za mirni pokoj n8^ ^C pokojnika in sicer: Mr. Max Bobnar, Mr. in MrS' J. Sasso, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Mr. Frank® Pi nonik, Mrs. Frances Krasovec, W. J. Porenta. , I rht! Ki Tom Odlazek, Mrs. Joe Planinsek, Mr. iji Mrs. v , Mandel, J. A. Gornik, Miss Mary Udovich, Mrs. E. Marolt, Mrs. Christine Verbic, Mrs. \ 0 ill r> Spehek, Mrs. Frances Srakar, Mr. Strakel, ! Kunchich, Mi-s. Frances Knaus. • f ' Iskrena hvala Mr. Martin Rakarju za pe*Je Va sveti maši. ' *ij: Najlepšo zahvalo naj sprejme pogrebni ^ August F. Svetek za veliko naklonjenost, ko je ni ležal v njih pogrebni kapeli pri zadnjem izp°c' za lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo. , 11 Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtom0, ^ brezplačno na razpolago, kakor tudi onim, ki , šli pokojnega kropit, nam pismeno ali ustmeno 1 ' " žili sožalje. ^ ^ Končno hvala vsem za vse, kar so storili za i v teh časih silne žalosti, nas tolažili in nam po«1* ^ Če smo kakšno ime pomotoma izpustili, Pr0> fe$) oproščen j a in se jim ravno tako zahvalimo. , N, Naš preljubljeni in nikdar pozabljeni ^ I10 skrbni soprog, oče in stari oče, žalostna so naš»s f t ker Tebe ni več med nami, ker tako prezgodaj p Bog poklical k sebi in si se za vedno moral 1° ^ ' svojih dragih. Kako silno Te pogrešamo, to | '^fl povedati le naši srčni vzdihi in koprneče želje» .. it* vsaj še enkrat zagledali Tvoj dragi obraz. J v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. ^ ljen ne boš nikoli od nas in obiskovali bom0 j grob, zasadili ga; s cvetlicami in zalivali ga s so1 ^vj dokler se ne snidemo s Teboj. ^ Žalujoči ostali: Kupujte vojne bonde! The May Co. s basement Novi SPOMLADANSKI PRINTS Quadriga Percales Se prav lahko siva! Prijetni novi prints, ki so nalašč narejeni, da boste hitreje in lažje šivali! 36 in. široko—pripravno blago za skoro vsako rabo! Preko 500 čisto novih barv in vzorcev—od drobnih "checks" do velikih cvetličnih vzorcev. Se lepo opere in trajna barva. The May Co. Basement 3 krasni novi vzorci! TAILORED RAYON MARQUISETTE JOHANNA BOBNAR, soproga. ALBERT, MAX, FRANK, in MARK, sin°v1' ALICE, poročena Lausche, (hči. LINDA, HELEN, LILLIAN, HELEN, sin*1"* GLORIA, PATRICIA, MAXINE, vnukinj" Cleveland, O., 29. januarja, 1943. Trije novi stili rayon marquisette zaves v krasnih vzorcih. Lepi in v okras vsake sobe! So že obrobljene in jih lahko takoj obesite na okna. 44 inčev široke. 75 inčev dolge—krasne "eggshell" barve. The May Co. Basement Glej, glej! Umreti hočeš, menih, in ljudstvo, samo zapustiti? Res, zvest pastir si svoji čredi. Nič ni mučeniška smrt, boljše je v mučeništvu živeti, in potrjevati brate v preganjanju. Pa premehak si, ne ljubi se ti naprej vleči s»voj križ. Ti si pravi menih, glej, glej! O Bog! Bog! je iskreno molil. Zate hočem živeti in zanje. O, usmili se ubogega ljudstva, da brez vsake dušne hrane ne pogine, kakor pogine živina v gozdovih. Pod pretvezo kuge izvršuje božji rop ta mož, ki je krutejši kakor vsaka kuga. Odvrni kug,o od nas,/reši sivoje ljudstvo, osramoti tega moža, vse to zamoreš. — V brezkončni boli, v strašni dušni zapu-ščenosti se mu zdi, da mu še-peče skrivnosten glas — ne ve, li prehaja od Boga, ali od hudiča : "Veng! Veng! Romati v Veng!" Pred duhovno oko mu priplava milostipolni kraj, izklesan iz kamena, pokrit z zlatom, kjer se darujejo daritve, kjer gori nebroj sveč, se razliva čudoviti blagoslov. Toda — li sme, sme li izzvati jezo sodnika, ki je krvavo prepovedal vsa božja pota? Zase se ne boji, je mu le za uboge štajerske katoličane, te sužnje, ki jih bo ta grozni človek zdrobil z lastno pestjo, če prelomijo njegovo postavo. Vrhutega je Veng v okuženi deželi. . . . Sme li izkušati Boga? Gorje — kje je naša vera, ki prestaJvlja gore? Gorje nam, kako ubožni ,kako slabi > Kakor vesel val je valovalo skozi ljudstvo: Štefana. Vedno več ljudi se je pridruževalo Štefani, vsakdo je rekel: Jaz tudi. Jaz tudi. Jaz tudi. Ljudem je s čel odsevalo sveto veselje in pobožno navdušenje, kar je duhovnikovo srce napolnjevalo z radostjo. Se-li ne začenja najgrehkejša ura trpeče cerkve izpreminjati v veselje? Še je sveti križ zagrnjen z mrtvaškim prtom, toda, li ne prihaja že iz daljave aleluja? V krogu od več kakor sto mož in žena, ki so se oglasili za romanje, je pater Albert še en- 37S. NAZNANILO IN ZAHVALA