Štev. 11.
Cena ednoga drobca 30 fil.
14. Marc. 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na Ieto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
   Poberite drobtinje.
  Gospodova reč je. Tistoga, ki je naj bogatejši. Pa té bogati Bog, ki vsega ma ne v preobilnoj, nego še v neskončnoj meri, da po jeli vsako drobtinico pobrati.
Vučeniki so ga bogali. Dvanajset kosar so tak nabrali pri pétjezero ljüdi. To je kratka zgodovina denešnjega evangelija, na štero kazati ščemo. 
Drobtinice veli Gospod pobirati. Veliki, najvekši Gospod najmenjše reči: Tisti, ki je nahrano zednim kolačom jezero ljüdi, ne zavrže male drobtinice. Zakaj koli? 
Gda jaz to zgodbo čtem, me nepopisna tolažba napuni. Gospod ne zavrže najmenjše drobtine, bi mogo mene, ki živem, ki düšo mam, düšo, na šteroj se blišči njegova Krv?
Če misli na drobtinico, njeni Stvoriteo, bi ne mislo na mene, komi je še Zveličiteo i Posvetiteo.
Glejte, zato je dao pobrati drobtinice, naj vsem málim, zatiranim naznani: Jaz mislim na vas, ne ste mi menje, kak velikaši sveta. Malo slovensko ljüdstvo, pred Bogom si ne pozabljeno, temna sirota, hromi vojak, sirota dečica, zadnji berač (kodiš), pred Gospodom neste pozabljeni.
     Pred Gospodom nej. To je istina. I pred ljüdmi? Tüdi nej. Pred ljüdmi pravim. So pa po dvema nogama hodeče, človečo kožo oblečene osebe, šterim samo praviti smemo človek, —  ne so pá. Bogatec evangeljski mi pride na pamet, šteri je vživao od dneva do dneva, siromak je pa njegovoga stola drobtin ne dobo. Dobili so je psi. 
  Nemaj stvari se rajši ta spolaga živež kak, bi ga malo bole poceni dobo siromak. Je takši človek, ki to dela? Gospod
nebe i zemlje drobtinje da pobirate za siromake, té pa naj siromaki nikaj ne dobijo, je da vničiti. Gospod spravlja, človek razsipava njegove i ne svoje dare. Je vreden takši človečega imena? Sodite!
Poznamo siromake. V kuče se njemi smeče vsaki veter i naznaša njihove strehe. Pod strehov je kišta na stoli prazna. Ne vlači se vö že več tjednov. Deco bleda hodi okoli nje . . . prosi krüh . . . ne lomi ga nišče . . . Pri sosedah je dosta zrastlo, odati ne so šteli, trebelo de na gostüvanje. 
Trbelo je zrnje prek meje za nemške i vogrske banke, trbelo zrnje za sviono obleko, kda kučar se ne more v konopleno zasükati, trbelo zrnje za tri-štiridnevno gostüvanje te, v tistom hipi, kda je na milijone decé prosilo krüha v Europi i dati ne se njim mogo, ar se je zajeo po nerednosti te, kda so drügi od glada vmirali.
Sv. Oča. rimski papa so nabri tri milijone lir za siromake Srednje Europe . . .
Dr. Prohászka Ottokár, püšpek v Stolnombelomgradi (Székesfehérvár) so na državnom zbori na Vogrskom te dni vsem Vogrom kričali: „dajte ta svoj zlat i svoje kinče krüh küpite za nje“!
Mi pa kričimo z Gospodom Jezusom: poberite drobtinje ! Siromake mate! Iskati je nej trebe. Vsaka ves, vsaki kraj ma svoje. Drobtinje tüdi mate. V vnogih hišah se najde kaj više. Tü prgišča male, tam napršnjek olja, tü štera zrnica pšenice, kukorce, tam ništeri krumpiš. Poberimo vküp té drobtine i dajmo stradajočim. Ki lehko dela, naj dela, prežive ga delo. Ki pa je stari, slab, maloleten, ali krüh slüžeči ga ne more prehraniti, naj dobi, ar zaslüži naše drobtinice. 
Predvsem bi mogli župani celo delo do rok vzeti, sirote svoje občine vküpspisati i njim poskrbeti potrebni živež. To pa nej trebe praviti, ka za té trüd Bog plačüje. Nikdar ne pozabim dva rihtara. Eden je za rajnški tržo sirotam cedele, na štere so dobili kolaček krüha iz šparavca sv. Antona. Te drügi je pravo lani, kda smo siromaškoj deci, obleko delili; ne plačate nikaj, nego na delo pridete . . .
Znao bi še tretjega omeniti, a ta dva zgleda naj zadostüjeta, da pokažeta g. županom, kakši ne smejo biti, kda se za sirote skrbijo.
Dol z jezika vam štem ogovar: dosta je božnih sirot, neso vredne pomoči. Znam, zato pa od pravih gučim. Štera lehko dela, pa nešče, je nej sirota nego manjica. Zaté ne voščimo pera. Pa takših je malo pravih sirot pa dosta. Te zagovarjamo po Gospodovomi zgledi, ki je drobtinje dáo za njé pobirati.
Pobirajte lüdi vi, župani, drobtinje, za svoje sirote!
Drobtinje pobirajte!
Trebe nam ravnitela v Prekmurje?
Nešterim gospodom se jako cedijo sline po ravnitelskoj časti Prekmurja. Prvejša socialno-demokratična vlada je že mela več oseb določenih za to častno, z dobrimi dohodki obklajeno slüžbo. Guverner — takše francozko ime so dali novomi gospodi — je že Cifrák fiškališovo hišo šteo rekvirirati zasébe, ka bi ž nje ladao lepo Prekmurje. Njegovo vladanje — ne vemo kakše bi bilo, — dobro ali slabo — bi itak osoleno bilo. Mi bi je solili z svojov porcijov. Što je bio te prvi, ki je to noro misel na svetlo dao, zaslüži, da ga Prekmurje nikdar ne hrani. Je ne zadosta nam civilni komisar, ali, kak že dugo zahtevamo, okrajni glavar (főszolgabiró)? Nikdar ne bilo Slovenca, šteri
1920. marc. 14.
NOVINE
2
bi želo kaj takšega. Naš namen je ljüdstvo terha rešiti, ne ga pa še povekšavati. Mi smo prosili autonomijo. To je večina voditelov ljüdstva podpisala. A ne pozabimo, kakšo autonomijo smo želeli? Želeli smo, če bi pod Vogrskov ostali, takšo, kak je bila Rusivom dana — če pa pridemo v Jugoslavijo te pa smo želeli najvekšo autonomijo v Slovenji, takšo kak Slovenci majo ali do meli. Mi od teh ločiti ne smo se šteli i se tüdi neščemo, v Slovenji trbe nam autonomijo kak jo žele po celoj deželi kmečka zveza a vendar tak, ka že naše posebne potrebe (jezik šola, vera, gospodarstvo itd.) mora v poštev jemati.
Naj nam zato vsaki da mir z kakšov ločitvov od Slovenje. Če nas on ločiti šče, naj se rajši on loči od nas. To je mislimo, zadosta svetlo
 povedano. Nišče naj ne drče v Ljubljano ali Belgrad na rovaš naše kože za svoj žep i svojo čast, mi poznamo svojo pot. Brez nas od nas nete odločili. V sem povedano.
Kmečka zveza.
Vstanovljena je v Bogojini. Načelnik Šabjan Jožef, namestnik Lopert Ferko, blagajnik Camplin Ivan, tajnik Horvat Jožef, odbornika Vogrin Janoš, Vugrinec Jožef, Puhan Števan, Lopert Jožek, Kotrig ma 120.
Kaj je namestnik? Namestnik se zove, ki namesto načelnika vodi posle, kda je té zadržao En človek sam vse ne more, zato jé potrebno, da ma namestnika.
Je potrebna kmečka zveza? Če nikše politične stranke ne bi bilo, bi ta odviš bila. A da .so — pa cele vrste — stránk (pári), štere proti krščanstva proti kmečkomi stani delajo, je neobhodno potrebna naša zveza, štera brani vero i kmete. Me pitate, kak je brani ? Ne s sabljov i puškov, nego 'z perom i gučom. Ne z bojnov, kje se ljüdje kolejo, nego z listov, kje se poslanci devajo, če ví vuká postavite za követa, de bráno on -ovcé ? Ovcé samo pastir, dober pastir more braniti, zato se Zdrüžimo v kmečko zvezo, ka mo volili prave dobre krščanske može za Poslanike. Kem več je teh, tem več dosegnejo.
Dom i svet
Jugoslavija. Narodno predstavništvo (spravišče) se je zišlo v Belgradi. Poslanci so razpravljali na njem od Jadranskoga pitanja, od mirovne pogodbe z Nemčijov, od porge 1 dače na vojne dobičke. Ministerski svet je odobro (potrdo) pogodbe za popra-
vek 400 lokomotivov (peči pri železnici). Za tri mesece do že pripravljeni. Regent Aleksander je podpisao pravdo, poleg štere je Jugoslavija razdeljena na štiri vojaške kraje, na 4 armije, 16 divisipkih, oblasti, 48 polkovnih i 192 batalijonskih oddelkov. Kardinal Duboi, francoz, je obiskal Jugoslavijo. Pozdravo ga je v Belgradi slovenski minister Jankovič.
Mirovna konferenca. Romani so izpraznili tüdi del Vogrskoga, kak je .mirovna konferenca odločila. Türska zgübi Smirno, Sirijo. Armenijo. Trumbič naš zunánji minister i Nitti talijanski se pogajata zavoljo " Jadran morja.
Japonsko. Jajponci so Boljševike pri Nurman vodi nazaj porinoli.
Madjarsko. Horthj Mikloš, voditel madjarske vojske je zvoljen za orsačkoga ravnitela, dokeč si Madjari králá ne zvolijo. Vojnoga ministra, Friedricha so šteli neznani hüdodelci strliti, a napad se je ponesrečo. Mobilizacija do 50 let i rekviracija zrnja se čaka v kratkom časi na Vogrskom. Več vojakov iz Szombotela je odskočilo v N. Austrijo. Kila govedine 120 K, svinjskoga mesa pa 160 K košta; par cipel 1000 K, pár črevljov 1400 K, eden kaput 2400 K. Madjari so nam sami to naznanili. —■V listi „Uj némzedék“ (novo pokolenje) je objavljen govor dr. Prohaszke püšpeka. Kak vsikdar, zdaj tüdi z Kristušovov odločnostjov povejo vsem v oči: »Ne protite se, delajte spametne pogodbe z Srbijov, ka z Banata i Bačke zrnje dobite". — Gospodarska del lista je pobeljen, censura nej dovolila objaviti žalosten stran vogrskih penez i sploh vogrskoga gospodarstva. Povsod križi, pa še vekši kak prinas.
Orel.
Naraščaj. Kaj je naraščaj ? »Naraščaj* pravimo pri Orlih tistim mladim dečkom, šteri so šče ne spunili 16 pa.želejo v Orlovski odsek stopiti. Pravi člani (kotrigej odseke nemrejo biti, ar so Premladi, slobodno so pa v odseki kak naraščaj. Pravic v odseki nemajo nikših To se pravi, nemrejo voliti (odebirati) pa tüdi ne voljeni biti za kakše mesto v odbori. Nesmejo nositi orlovska zrokov. Hodijo pa. redno k telovadbl (majstri) pa majo svoje fantovskc (dečke) večere. Za obstoi odseka je najvekšega pomena »naraščaj,* Te mlada srca gorijo za orlovsko zdrüženje, s celov düšov se njemi posvetijo, če jo samo poznajo. Greh bi bio, če bi te mlade cvetke nehati rasti v razdrapanoj zemlji, namesto ka bí je presadite v
 grede orlovske vzgoje. Pomislite, kak se razvija vaš odsek, če mate
celo vrsto zgledniva naraščaj«. Če zdaj pnStopi što v odsek, njemi morate na novo vse razlagati; naraščaj! sledkar toga nede trbelo, v vsakšoj reči podvčeni stopijo v odsek kak kotrige. Zato naj skrbi vsaki odsek, da má dobro pelani naraščaj, pa kak nájveč. Penez pri naraščaj! ne dela nikše zaprke, ár njim ne trbe nikše Člana-rine plačüvati. Samo Srcé pa dobro volo naj vsakši prinese k odseki. Naj se določi pri vsakšem odseki eden Član (lehko tüdi kakši odbornik) šteri de vodo naraščaj.
Brati okrožnomi načelniki se je izročila krogla »a metanje v daljavo dalečine, štera je last celoga prekmurskoga okrožja. Vsi odseki naj si med sebom 'razdelijo čas, kda bo krogla pri ednom in kda pri drügom odseki. Krogla naj kroži od odseka do odseka. Navodilo, kak se krogla toča, vam da br. Okrožni načelnik, s šterim se dogovorite.
Opominamo vse odseke, da je 24. máj (risalski ponedeljek) določen! za okrožno prireditev v Bratonec (Spodobna, kak je lani meseca septembra v Črensovcih bila). Zato porabite vsak prosti čas za telovadbo. Redovne in proste članske vaje .morajo dobro iti če pri šterom odseki ešče nej vaditeljskoga zbora, naj se té nernüdoma sestavi. Vaditeljski zbor, šteri ‘obstoji iz načelnika in par najboljše telovadcov (3—4), je odgovoren za telovadbo pri odseki; načelnik vodi telovadbo in voditeli njemi pomagajo. Se zna da v vaditeljski zbor morejo priti samo vučeni pa najboljšj telovadci.
„Mladost* (glasilo Orlov) mora meti vsaki odsek naročeno; če je mogoče naj si jo tüdi poedine kotrige zasébe naročijo. Cena 20 K na leto. Prihaja vsaki mesec ednok. Prečteti jo mora vsaki Orel ; če ne inači, naj se pri deških večerah čté.
Zbirajte za Orlovski sklad. Navodila smo vam poslali. Br. Štefan Baligač (dokležovski odsek) je nabrao 202 K. Nasledüjte ga!
Orlovska zveza.
Orlovsko Okrožje. V nedelo, tj. Marca 14-ga popd. ob 1 vöri se vrši Okrožna seja v Bratoncih v prostori hiše g. Štefana Sraka. Pride z Ljubljane od „zveze“ br. Referant za Bratonsko okrožje. Naj pride od vsakoga odseka predsednik i žnjim dva odbornika. Dosta važnoga mámo za opraviti, pridite! Okrožni predsednik Pavel Horvath.
Merjenje zemlje, grünta, razmerjenje posestev sprejme Bačič Árpád, stavbenik i inženir, pod Lipov p. Turnišče, Prekmurje.
3
NOVINE
1920. marc. 14.
Shod zveze županov
  v Dolnji Lendavi.
V sredo dne 3. marcija t. leto .je btio veliki shod .zveze županov na' šterom so nazoči bili županje i poglavári dolnjelendavskega okraja, nadele g. civ. komisar dr. Berbuč, g. -dr. Vidic, državni nadzornik Veleposestva herceg Esterhazija g. Maršič, potovalni učitel g. Vojsk- in več drügih.
Govorili so dol. lendavski Župan g: Božidar Sever, od vsega káj se je dozdáj prí vladi zgodilo od silnih gospodarskih zadev, nadele potovalni -učitel g. Vojsk, šteri razloži pomen kmetijske drüžbe i je povedao, do se kmeti jska nrüiba nikaj nemejša v politiko, tem več je samo organizacija kmetijskoga stana in da tanač vsej -gospodarskih zadevaj. Štenje kotriga te . kmetijske drüžbe, dobi j zabadav list ,,Kmetóvalca“ šteri prehaja v saki mesec dvakrat in kij piše samo kmečke gospodarske .stvari. Vsaka kotriga plača na leto 16 K. G. državni nadzornik profesor Maršič je govorio -od agrarné reforme, štera se zdaj more zvršiti, je dao navodila županom, kak more tiste lüdi vküp spisati, šteri zemljo nücajo in je,razdeli! županom takšne pole. Na to se sklenila reže-Lucija, da se še te den oprosi Vlada, da dopüsti sajenje tobaka za domačo potrebo v Prekm nrji, nadele dá se povrne škoda vsem tistim, šteri so ponedolžnem dobili ponarejene pejneze potem da se Krčmarom, šteri so meli vu boljševiškom časi zaprle krčme, odpiše na tisti čas porcija i kij so jo že plačali se njin povrne, da se napravi kak naj prle oblübleni most prek Müre- in dá se tista vinska porcija, , štero je spelala ogrska Vlada pred 2 letoma naj se ne isterjavla.
Zbor županov je protestirao odločno proti namenji vlade napraviti iz Prekmurja samoupravo pod liberalno diktaturo in Za upravnika ali diktatorja imenüvati bivšega nemskutárja dr. Schittniga. Shod vöpovedao da je z sedanjimi oblastmi z g. civ. komisarom za Prekmurje z dr. Bogumilom Berbuča« fo nam civ. komisara dr. Kočarbm popolnoma zadovolen- in-ka se v njima se popolno zavfipOè župani še so nato pitali dosta drügoga na štero so g. civ. komisar in drügi g. dali Odgovor.
Vu. shod županov bode v sredo 21. aprila 1920.
Glasi.
Šolskim etolcom. G. civ. komisar nas je zavüpao, naj Vam naz-nanimo, ka vučitele, šteri so dodjaal k Vašim šolam so samo začasno djani i te Opitani vsi, jeli je velite za svoje
vučitele ali nej. Pravica volitve se vam ne vzeme. Za Zdaj se je samo kračiša pot iskala, naj se včenje Čem hitrej začne po šolah.
Odgovor na naše pitanje gledoč na »Povabilo" Dnes tjeden smo pitali g. c, komisara, če njemi je znana brošura »Povabilo," i zakaj se širi potom županov to je po-, uradno) poti. Za odgovor nam je g. c. komisar blagovolo to pojasnilo dati: Neki nižji uradnik njemi je Vročo k .povabil!" spodoben spis, a on ga je k strani djao i pisatelja oproso, naj mirüje stem delom. Od toga pa nikaj ne ve, da bi to delo šlo iz . njegove pisarne. Bo pa: dotičnoga gospoda na odgovor pozvao. Mi smo to zadjnje odklonili; Oprosili smo jia g. c. komisara, naj ne dovoli, da bi. se pod kakšim šteč naslovom razdor delao v Prekmurji, kje je sküpno i sližtio delo nad vse potrebno zdaj. Naj se ne spregledne naš stari fundament krsčanska stranka — na to ščemo dalje zidati, zato ka smo si toga .kopali stesk im delom iz velikimi trüdi.
Seja sosveta za celo Prekmurje se bo vršila marca 17. v sredo v Soboti. Pozabila. se bodo pravočasno razposlao 'na šterih bo dnevni red naznanje« stočkami, od šterih de guč na seji. Najvažnejša točka seje bo penezno pitanje.
»Orlovska pesmarce" je-ižišla. Dobi se v Ljubljani pri „ Orlovski zvezi". Cena ednoga drobca J K., 20 falátov ki naroči, plača falat po 2 K. 50 fil.
Sobota. »Evangeličanski dühovnik Prekmurja so prí c. komisari prošnjo vložila naj dobijo državno podporo. To je zato znamenita, ar so stem posvedoči!!, ka so nej tüjénci v Jugoslaviji, kak so to nikáki naglašüvati. Pa zakaj bi bili proti ? Vsi so izvzemši dva, od Slovenske matere rodjeni, i tidva sta Že bole posloven-jena, kak Vnogi slovenski vojaki. Pastéra nasledüjejo ovce. Tak moremo vsi podpirati našo novo slovensko domovino. Vüpamo se, ka g. civ. komisar toplo bodo priporočali prošnjo naših dühovnikov na višjem mesti i ka se. v kratkom Časi kak naj ugodna} poslühne. Mi evangeličanci pa mo vidili v tom poslühne«!«, ka vláda Iz srca skrbi za nas, nám olajšava bremen, Štero je že preteško biIo za madjarskoga ravnanja pri plačüvao ji tak dühovnikov kak vučitelov, šterim že itak dava Jugoslovanska držáva lepo plačo. Pozdravljeni evangeličanski pastérje i vučitelje ki okjševate z svojov prošnjov bremen svojih ovčic 1* M. Sobota, marc 4. Cipot Gjóri, pörgar.
Nesreča. Horvat (Stankova) Verona je spadnola do! t parrae, levo roko se na sjpí porezata, pravo pa vlomili
Patriárh. Turniški Draškóvič so se včakali, toga, ka vidijo vnüka svoje vnükfnje, to je štrto pokolenje. To je tak retko, ka neimamo reči, s Šterov bi toga vnükonüka imenüvali’. Kak de pa té mali Polanšček števek staroga Draškovičaimenüvao? Mami-cin (babicin) dedek so njemi. Tak on ma prvoga, drugoga i trétjega dedeka, to je prepred dedeka. I stari Draškóvič so samo 86 let stari.
Brano je vkradno nekak Čurič Kati v Črensovcih. Tata so hitro zasledili i je brano mogo nazaiprinestL
Potegnani tolvajje. V Žižkih pri Copot Janoši so štirje tolvajje šteli vdreti v hrambo, a pregnao jöi je gospodar.
Naročnikom na znanje. Da niti na pošti, niti v štampariji ne morem z drügimi penezi plačati, kak z novimi dinarskimi koronami,poskrbite se za té. .	•>
Prosila je kmeČka zveza i prošnjo je g. c. komisar priporočao, da bi se Prekmurcom posebino Go-ričancom izmenjali tüdi neštemplani penezi. Urednik Novin je to proso tüdi Spozosed za svoje naročnike.
Ki V Uredništvi Novin má kakši poseo, naj delavne dni pride vsele predpoldnom do devete, v nedelo i svetek pa do desete ’ vöre.
Zadruga je Vstanovljena v Beltincih. Gomjeradgonska..,,^adruga se, jako lepo razvija, čerávno' komaj leta stara. Do novoga leta v |>ar mesecih je mele 154 jezero 606 K i 39 fil. Čistoga dobička.
Zavoljo plota sta se dva sváka svadila v Črensovčih, da je eden drügoga tak vdaro, ka je omedle i je mogo správlen biti k zdravniki.
V Novinah Štev. 29. febr. smo omenili od našega živinozdravnika, da je za 12 km. dugo pot proso 600 koron. Gospod Zavernik so na sebe zeli, a ne je od njih guč. Živinozdravnik je bio neki madjarski v M. Soboti, Zato pa po toj poti prosimo za odpüščenje od G. Zavernika zato z meš-lingo.
Zaprti grob Grofa Macenauera z Prosehjakovec so zaprli, zato ka se je posvedočik), ka je bankovce prineso prek meje, šteri so nej nosili prave marke na sebi.
Ki so kalendarov pri Sv. Jürji več dobiti kak njim ide, naj je k gospod! kaplan! tali odnesejo. Mi ešče tüdi mamo. kalendar^ Zglasite se, ki jih nemate.
Gračkim farnikom na znanje! Marijine Liste mate pri Sv. Jürji, zakaj nedele po njé? Popasčite se 1
Prekmurcov na faobraževaU-uom tečaji v Maribori je bilo 18. Lepo število. Za špomin so se dali slišati (fotografirati). Zednov sühov so počastili tüdi Urednika Novic. Hvala to pot vsem ta pozdrave.
4
NOVINE
 	1920. marc. 14.
Preiskava je bila v Soboti pri Neumam, Fiirsti i drügih spodobni!! ljüdeh zavoljo ponarejenih penez. Se ■zna, da so tű ne mogli priti do nikšega gleda. Mi pa povdarjamo, le preiskavajte dale. Ne mogoče ka bi Stojezero jezerk po zraki prišlo v Soboto k Fürsti, Lazari 1 drügim kršče-nim i nekrščeni in židovom do rok, šteri so z dolari tržili. Ostro preiskavo zahtevamo, kvár naj tisti trpijo, ki so banke Zamenjava!!, čeravno so žilah, ka nej so dobro markirane, ljüdstvo pa že ne bo kvarno, to je edna istina.
Zaplenjene jezerke. V Soboti nekom! trgovci so zaplenili 75 ponarejenih jezerk.
Cena belic. Dobo sam do rok en brzojav, šteroga je poslalo nekomi trgovci v Prekmurje Vogrsko ,,pro-rtu-tno drüštvo" iz V. Kaniže. To drüštvo ponüja za edno jajce 2. K 64 fil. Siromakov mámo puno v Prekmurji, šterih jedini dohodek bi bio, da si melo küpi, jajce. Naznanimo to g. Župani dolnjelendavskoga, Sever Božidar), ki telikokrat naglašüje, kak njemi 'na §rci leži doberbit našega .prekmurskoga ljüdstva, naj pomaga siromakom. Naj sprosi izvoznico, naj da belice po 2 K edno küpüvati, ali pa belice za melo vömenjavati. Prosilo oga nato.
NáVuk za S- red bo 25. marca, jiopoldnè ob 3. v Črensovcih.
Drügi, tretja, Štrta. Za siroto Spleli tí Marko z Črensovec je plačao Novine Forjan Štefan z Lipovec, za BöjŠič Jürja z Črensovec, Horvat (Lešnjek) Katá z Črensovec, za Kolenko Rato siroto z Črensovec, Horvat (Makoter) Bara z Črensovec. Što bo péti?	.	’ ,
Napadnola sta dva razbojnika Godina Marko z D. Bistrice, kda je šo domo z goric z Štrigove, še tam
 prek Müre i njemi vzela 1600 koron. Če bi se postavlao, bi ga osmrtila. Dari. Na afrikanske misijone: Šarjaš Ana z Trnja na krst deteta z imenom Ignác 25 K., Kocet Treza z Trnja, na krst deteta z imenom Treza 25 K., Žižek Kata z Žižkov na odküp zamorčka 60 K. (— Ta darovnica je slüžečka dekla i stem darom telko pravimo celo svojo vrednosti tá dála—); od kalendarov više prišlo 25 K., Varga Ferenc, z Bakovec 10 K., Čéh Števan z Gomilic 40 K., Antolin Marija od Lipe 10 K., N, z V. Polane 10 K., Kelenc Marija 2 K., Ütroša Marija 2 K. Na prekmursko misijonsko fundacijo : Djörek Marija z D. Bistrice 1 K., Gerič Franc z M. Polane 5 K., Čeh Števan z Gomilic 40 K., Horvat Števan z Bakovec 10 K., Tkalec Ana z Trnja 3 K., Salaj Ivan z Črensovec 50 K., Kreslin Ana z D. Bistrice 200 K., Tkalec Matjaš z D. Bistrice 10 K.,
Tkalec Kata 10 K., Krampač Števan 5 K. Dari odposlani v Ljubljano i Celje marc. 4. i 5. Na podporo M.
 Lista i Novin : v koronah: V Lipovcih na gostüvanji Cigan Jule i Filip Mari je 250, Slovenska inteligenca v D. Lendavi 413, na shodi zveze županov po blagohotnom nabiranji g. župana Sever Božidara 272, Balažic Ivan, Piljenice, 5, Škafar Rozalija, Sprine, 4, Horvat Števan Črensovci 5, Balažic Matjaš, Beltinci 10, Lütar Jula, Türnišče 8, Horvat Jožef Črensovci 10, Zadravec Treza, Trnje 1, N. Ižekovci 20, Benc Treza, Črečan 12, Kocet Ivan, Črensovci 20, z Večeslavec; Grlec Janoš 6, Mihalič Matjaš 2, Flegar Janoš 1, Kollar Anton 2, Vogrinčič Jožef 1, Mencigar Mihal 1, Benc
 Jürij z Pertoče 1, Kontler Juli, učitel, Dugaves, 8, Bačič Árpád, inženir, Lipa 10, Žerdin Jožef. pleb. Čepin 78. Veren Klem. pleb. Cernik 18, Djörek  Marija D. Bistrica 1, Farič Alojz,  Gradišče 4, z Bakovec: Lazar Vince 1, Obal Števan 2, Bratkovič Janos 2, Kregar Feren 2. Flegar Kata 2, Meolic Ivan 1, Graj Marija 2, Šbadler Jožef 1, Kühar Franc 12, N. 10. (nadaljavanje.)

Najnovejše.
Nova vláda za Slovenijo je imenüvana. Predsednik, kak smo že pisali, je dr. Brejc, poverjeniki pa so . Za notranje zadeve Remec Bogumil, za uk i bogočastje, dr. Verstovšek Karol, za pravosodje Fon Jožef, za socialno; skrb dr. Gosar Andrej, za kmetijstvo Ivan Jakob, za javna dela Sernec Dušan, inženir. ;
Mirovna konferenca. Nitti, talijanski minister zahteva, da se Madjarskoj stavljehi pogoji ešče ednok preglednejo i da se tisti kraji- nazájda] o Vogrom, kje mešani narod prebiva. Japonci so stopili na stališče Amerike. Neščejo se (po pravici nemrejo- se) bojüvati proti boljševíkon i sklenejo mir ž njimi. Mirovna konferenca se preseli v San Rémo, zveza narodov' pa v Rim.
Seja šolskoga sosveta. Štrta se je vršila marca 6. Sostavljeni so sledeči vučitelje; Vukan Rudolf k Sv. Bedeniki, Ernst Franc i Seljak Milka (pravice še mora poslati) v Kobilje, Boc Boris,  Sevar Valerija v Kramarovce, Rákoci Ivan z Gomilic i Šišofič  Štefan v Dobrovnik, Vičič Stanko  v D. Slaveče, Sedar Mirko v D.  Lendavo na meščansko šolo, Likar Marija v Radomožance, Guna Marija v Satahovce, Zusc  Marica i Mihalič Frančiška v Go-
milice, Hafer Angela v. Beltince (pravice Se nemre poslati) Runovc Ivan v Sebeborce, Kančič Anglija v Sülince, Sömen Janoša žena v Adrijance, Kalat Adolf V Fükslince, Tátrai Kalman v Mostje (Hidvég), Weber Seibert Marija k Gradi, Flisar Ivan v Križovci (izpit napravi za ono leto), $afg-rič Franc i Zanfüchs Jula v Cen-tibo, * Luthar Sarolta i Ošwath Aleksander v Püconec, Nežima Aleksander v Soboto na katoličansko šolo, Mezihradszky Peter Vladimir v D. Lendavo na meščansko šolo. Prošnje vloženo so nazaj vzeli: Ropan Tilka, Podboj Berta, (prosila Se v Türnišče) Majcen (proso Gederovec.) S. Šolski-nadzornik Stavi predlog, naj se šolski vrtci (ovode) obdržijo samo v Soboti, Lendavi i na Cankovi; šolski sosvet v račun vzeme ešče Püconec, zato ka je hramba tű že dogotovljena. Sklenolo se je še 1) naj počitnice trpijo od 1. jul. do 1. sept.; 2) naj sluga madjarski duže ostane pri meščánskoj šoli v D. Lendavi Szücs Karol/ zavoljo poštenoga obnašanja i siromaštva; 3) naj se deca prešte poleg narodnosti v Soboti i v Lendavi,' (naznani g. nadzornik) ; 4) naj višji šolski svet pri imenüvan]! profesorov na meščanske šole, opita mnenje šolskoga sosveta; to se prosi i zahteva pa sosvet spremenile nekšo pri sobočkoj meščánskoj šoli na predlog g. Sever Božidara. Seja šolskoga sosveta bo odsehmal vsaki mesec edno sredo, prva za to v 7. aprila. "
Novice. Zgorela je hiša i gospodarska poslopje Šömen Jožefi v Žižkih. Zaprli so Madjari v Manostri Klekl Jožefa, dolenskoga, pleb. ki je po .nikšem opravili .prek meje hodo.
Mro je v
Gornilcali .Sobočan Števan, najstarejši, törjanski farnik v 92. leti Svoje starosti. Nevarno je. obetežala križarka č Bašša Eufemija sestra bo‘gojan'slcoga g. plebanoša. Dnes tjeden je govoro. Vojsk v Türnišči i Črensovci od kmetijske drüžbe' i agrarne,' reforme pred vnogimi ljüdmi.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.